Pljučni rak

Vsako leto v Sloveniji odkrijemo tisoč novih bolnikov s pljučnim rakom. Zbolevajo predvsem moški po štiridesetem letu, v zadnjih nekaj letih pa opažamo tudi vse več žensk. Pljučni rak je zločesta (maligna) bolezen celic sapnic (bronhijev). Zanjo je značilno hitra rast malignih celic. Tako nastane tumor, ki maši sapnico in pritiska no okolico. Tumorske celice se širijo v okolico, preraščajo normalna pljuča, s krvjo ter po mezgovnicah  se širijo tudi v oddaljene dele telesa. Veliko teh celic odmre zaradi obrambe telesa, nekaj pa se jih zasidra v oddaljene organe. Tam rastejo naprej: nastanejo novi tumorji, ki jih imenujemo zasevki (metastaze)(Klinika Golnik) .

REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

Nastajanje raka v pljučih je počasno in traja več let. Škodljivi vplivi iz okolja povzročijo poškodbe celic sapnic. Najbolj so okvarjena celična jedra in kromosomi, ki uravnavajo celično rast in delitev. Posledica poškodovanih kromosomov je neuravnovešeno, prehitra delitev spremenjenih, malignih celic. Ogroženi so kadilci cigaret
Nastanek rokavih celic spodbudi predvsem dolgoletno kajenje cigaret. Če nekdo preneha kaditi, si postopno, po desetih in več letih, sluznica sapnic povsem opomore in se pogostost pljučnega rak zopet zmanjša in približa pogostosti pri ljudeh, ki nikoli v življenju niso kadili.
Cigaretni dim vsebuje številne strupene snovi, ki so sposobne okvariti celice v sapnicah in pljučih. V cigaretnem dimu oziroma katranu so našli preko 4000 snovi in preko 40 strupov, med temi tudi snovi, ki lahko sprožijo nastanek raka, kar so ugotovili tudi s poskusi na živalih, ljudje v okolju s škodljivimi snovmi, ljudje, ki vdihavajo azbestni prah, so bolj ogroženi, posebno če so kadilci. Po nekaterih študijah je dejavnik tveganja tudi pasivno kajenje. Cigaretni dim je močno povezan z nastankom ploščatoceličnega in drobnoceličnega ter nekoliko manj z nastankom žleznega ter velikoceličnega raka pljuč. Pri bivših kadilcih se pogostost pojavljanja pljučnega raka zniža na raven nekadilcev šele po dveh do treh desetletjih. Manj škodljivo je kajenje tobaka v pipi.

Škodljiva je tudi izpostavljenost snovem v nafti in plastičnih masah, izpostavljenost kovinam (kromu, niklju, kadmiju, svincu ali beriliju) in radioaktivnemu sevanju. Prebivalci mest imajo nekoliko višje tveganje za nastanek pljučnega raka zaradi onesnaženega zraka. Pljučni rak je pogostejši pri ljudeh, ki pojedo več mesa in živalskih maščob. Redkeje zbolevajo tisti, ki imajo v hrani več sadja in zelenjave. Posebej zdrava je rumena in rdeča zelenjava. Ta vsebuje vitamine A, C in E, ki zmanjšujejo škodo, ki jo napravijo različne škodljive snovi na celicah sapnic.
Pri moških je po štiridesetem letu starosti pljučnega rak več, kar je posledica boli razširjene razvade kajenja pri moškem delu prebivalstva. V nekaterih družinah je bolezen pogostejša. Vzrok je dedna nagnjenost k nastanku tega raka. Najbolj bi izpostavili kajenje, ker  90 vseh primerov pljučnega raka pri moških in med 65 in 70 pri ženskah gre pripisati posledicam kajenja ,kajenje zvišuje pogostost pljučnega raka 5- do 10-krat,tveganje narašča s številom cigaret, vsebnostjo katrana in trajanjem kajenja.

Obstaja linearna povezava med pogostostjo pojavljanja bolezni in številom pokajenih cigaret (škatlice-leta) ,ženske so bolj dovzetne za karcinogene v cigaretnem dimu kot moški Lahke cigarete vsebujejo manj nikotina, zato jih kadilec pokadi več, poleg tega jih inhalira globlje kot cigarete brez filtra. To naj bi prispevalo k povečanju števila rakov na zunanjih, perifernih delih pljuč(žlezni rak).

Cigarete so bolj škodljive od drugih oblik tobaka (cigaret se pokadi več, bolj se inhalira, gorenje papirja poveča  količino škodljivih hlapnih snovi) , pasivno kajenje poveča tveganje za bolezen za 2-krat v primerjavi z nekadilci. Naravni potek bolezni, težave, ki jih ta prinaša, način in uspeh zdravljenja – vse to je odvisno predvsem od vrste pljučnega raka in njegove razširitve po telesu. Pomembno je prepoznati raka, ki ga sestavljajo drobne celice in takega, ki ima večje celice. Drobnocelični rak pljuč najhitreje raste in se zelo zgodaj širi v okolico in zaseva v oddaljene dele telesa. V drugi skupini so vrste raka, ki ga sestavljajo ploščate, žlezne ali velike celice. Ploščatocelični rak raste najpočasneje in se kasno razširi v oddaljene dele telesa.

Najpogosteje ga najdemo pri moških. Raka žleznih in velikih celic sto po hitrosti rasti in širjenju nekje med drobnoceličnim in ploščatoceličnim rakom. Žlezni rak pljuč je pogostejši pri ženskah. V času diagnostičnega postopka želimo ugotoviti, ali ima bolnik pljučnega raka, kakšno je njegova vrsta in razširjenost. Potrebno je rentgensko slikanje pljuč, običajno je globinsko slikanje s CT- aparatom, ultrazvočna preiskava trebuha in slikanje kosti.
Najpomembnejša preiskava je bronhoskopija, pri kateri pregledamo bronhije z bronhoskopom, ki je lahko togi ali upogljivi.  Preiskavo ne boli, naredi se namreč po predhodni anesteziji grla.
Včasih tumorja ni mogoče zadeti skozi bronhoskop, takrat je potrebna punkcija z iglo skozi prsno steno pod rentgensko kontrolo.
Kadar je prizadeta rebrna mrena, se med pljuči in prsno steno nabira tekočina, ki jo punktiramo za pregled. Z iglo odvzamemo lahko tudi delce tkivo rebrne mrene. Punkcije niso boleče, saj omrtvičimo kožo na mestu vboda. V laboratoriju odvzete delce tumorja pod mikroskopom skrbno pregledajo in ugotovijo, kakšno vrsto pljučnega raka ima bolnik(Medeno srce) .

[wp_ad_camp_1]

KRITIČNO MNENJE

Najbolj bi izpostavili kajenje kot glavni dejavnik tveganja za pljučnega raka. Naloga medicinske sestre je, da bolnika osvešča in mu podaja informacije, ki bi bolniku pomagale, da preneha s kajenjem. Njena naloga je zelo težka, saj ni nujno, da bodo njeno strokovno znanje in nasveti odvrnili bolnika od kajenja.

LITERATURA

Klinika Golnik, Pulmološka dejavnost: Pljučni rak

Medenosrce.net : Pljučni rak

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja