50a.KAJ JE FUNKCIONALNI MODEL DELA V ZN?
Funkcionalni model→skozi ta model se delijo določene naloge pri B/V, ki jih mora MS narediti. Slabost tega modela: za B/V se ne skrbi kot za celoto, s tem je posredno možen nižji nivo kakovosti dela v ZN, težje je izvajati ZN po procesu ZN. Hkrati je tudi težje vrednotiti učinkovitost dela. Pri nas je v praksi pogost.
51.RAZISKOVANJE V ZN KOT ELEMENT SODOBNE ZN
RAZISKOVANJE V ZN
– Pojem→raziskovanje je sistematično pridobivanje novega znanja, ki je preverljivo – šolski učni predmet od l.1996
– Pomen in pristnost→raziskovanje v ZN je pomembno in premalo pristno
– Področje raziskovanja→pomembna področja so praksa, izobraževanje in organizacija. Prijeme in metode privzamemo iz drugih znanosti
52.POMEN TEORETIČNIH MODELOV ZN.
Pomen teorij in teoretičnih modelov:
– ZN dajejo teoretično spoznanje vsebine delovanja
– Pomembni so – za praktično delo, – za izobraževanje -za raziskovanje .
– za razvoj stroke – in za večjo profesionalno samozavest
Da se teoretični model oblikuje, mora imeti zagotovljene kriterije.
53.V ČEM JE POMEN PZN ZA ZN?
– Narekuje način dela MS
– Definicija procesa ZN: PZN je sodoben pristop dela v ZN, ki ga odlikuje visoka stopnja organiziranosti in sistematičnosti. Upošteva usmeritev k B/V, njegovo celovitost in aktivno vlogo
54.KAJ DOLOČAJO STANDARDI IN KRITERIJI ZN?
– Določajo kakovost ZN→so nujno potrebni za zagotavljanje kakovosti v ZN (knjižnica: Sekavčnik Tita – Standardi v ZN)
55.KAJ JE NEGOVALNA DIAGNOZA?
ND JE POIMENOVANJE AKTUALNIH,POTENCIALNIH IN PRIKRITIH ZDRAVSTVENIH TEŽAV OZ.NEGOVALNIH PROBLEMOV PRI B/V,DRUŽINI ALI SKUPNOSTI,KI JIH LAHKO V OKVIRU SVOJIH KOMPETENC REŠUJE NOSILKA ZN-(MS)
55a.POSEBNOSTI NEGOVALNE DIAGNOZE
POSEBNOSTI NEGOVALNE DIAGNOZE:
– Vsebina negovalnih diagnoz predstavlja pacientov odziv (reakcijo) na bolezensko stanje, ki se odraža kot omejitev njegovih psihofizičnih sposobnosti ali kot njegovo doživljanje bolezenskega stanja
– Lahko je odziv na ZN ali na medicinsko obravnavo →na diagnostično-terapevtske postopke, zdravljenje
– Lahko je posledica nezadovoljene ali nepravilno zadovoljene potrebe (kot je npr.nepravilna prehrana)
– Negovalna diagnoza je spremenljiva in odvisna od spreminjanja zdravja in odzivov nanj.
56.POMEN NEGOVALNE DOKUMENTACIJE.
– Pomen→prisotna je težnja k dokumentaciji na nivoju celotne države, kateri bi dodajali specifiko, posameznih delavnih organizacij.
57.POMEN TERMINOLOGIJE V ZN.
– Pomen→uspešna terminologija je pogoj, nujno potrebna za uspešno komunikacijo na področju ZN. Poznan mora biti pomen vsake besede, ki se uporablja na tem področju. Lahko prihaja do časovnih sprememb
58.NA KAJ SE MS V SLOVENIJI LAHKO NASLONIJO PRI UPOŠTEVANJU USTREZNE TERMINOLOGIJE V ZN?
– Terminološki slovar (slovar izdala zbornica ZN)
59.ZAKAJ JE POTREBNA ZAKONODAJA NA PODROČJU ZN?
– Vsaka profesija potrebuje regulativni sistem za: obstoj, ohranjevanje identitete, samostojnosti, nadziranje kakovosti lastnega dela
– Zavezuje nas zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta dva zakona urejata: strokovno izobraževanje MS, izpopolnjevanje, napredovanje, pravice in dolžnosti MS
– Želimo imeti zakon o zdravstveni negi. Imajo ga že številne evropske države.
62.POVEŽITE TEORIJO,PRAKSO IN RAZISKOVANJE V ZN.
Sistematično raziskovanje, ki skuša najti odgovor na določena vprašanja, pojasnjuje teorijo in rešuje problem in je zato bolj oz. uporabnejši v praksi.
63.OPREDELI POJEM MODEL ZN,KONCEPT ZN IN TEORIJA ZN.
TEORIJA-je sistem izjav, ki pojasnjuje določena dejstva in njihove zakonitosti. Gredo preko opisovanja konceptov ZN, se raziskujejo in preskušajo v praksi.
MODEL-pojem→model predstavlja poenostavljeno predstavitev predmeta ali poteka neke aktivnosti. Hierarhija znanja se stopnjuje: od koncepta preko modela do teorije.
KONCEPT- Koncepti so na splošno opredeljeni kot gradbeni elementi modelov. Preko štirih konceptov, njihove povezanosti med seboj, opisujemo in ocenjujemo uporabnost teoretičnih modelov. Različne avtorice teoretičnih modelov dajejo različen poudarek posameznem konceptu.
64.DELITEV TEORETIČNIH MODELOV ZN PO VSEBINI.
– Modeli potreb
– Modeli interakcij
– Modeli izidov (outcome)
65.KAJ JE IZHODIŠČE TEORETIČNIOM MODELOM POTREB?
– Teoretično izhodišče→je humanistična psihologija A.Maslowa in njegova teorija potreb. Poleg tega so uporabili znanje E.Ericsona, ki je razvil teorijo Problem identitete osebnosti
– Kaj naredi MS→modeli potreb odgovarjajo na vprašanja, kaj je naloga MS. Predstavljajo aktivno vlogo MS, ki pomaga B/V v prizadevanju za neodvisnost oz. samostojnost.
– Predstavnice→avtorice TM glede na modele potreb:
– V. Henderson (1955-leto nastanka TM)
– D. Orem (1959)
– F.Abdelah (1960)
– N. Roper (1976)
66.KAJ JE IZHODIŠČE TEORETIČNIM MODELOM INTERAKCIJ?
– Teoretično izhodišče→je še vedno poznavanje A.Maslowa in njegove humanistične psihologije in pa fenomenologije (nauk o pojavih)Helga,Huserla
– Kako naj MS dela→osnovna predpostavka TM interakcij je bila, da ZN ni le pomoč, temveč tudi opora, medčloveški odnos med dvema osebama, ki sodelujeta. Opozarjali so, da je bolezen izkušnja, neka napaka, ki jo je potrebno popravljati. Pri tem pa je potrebno upoštevati integriteto človeka. Tej skupini se očita, da zelo malo vključuje koncept okolja.
– Predstavnice→
– H.Peplau (1952)
– I.Orleando (1962)
– E.Wiedenbach (1962)
– I.M.King (1968)
Vse predstavnice te skupine so zelo poudarjale pomen izobraženosti MS, ki pa mora imeti ob znanju razvito tudi intuicijo in empatijo. Kot metodo dela uporablja PZN.
67.KAJ JE IZHODIŠČE TEORETIČNIM MODELOM IZIDOV?
– Teoretično izhodišče→podlaga so teorije sistemov, upoštevane so tudi razvojne in adaptacijske teorije.
– Zakaj, s kakšnimi cilji deluje MS→odgovor je da varuje energijo človeka in da doseže – pomaga doseči harmonijo B/V z okoljem. Je najbolj abstrakten model TM glede na vsebino.
– Predstavnice →
– D.Johnson (1958)
– M.E.Levine (1966=
– M.Rogers (1970=
– C.Roy (1970)
– B.Neuman (1979)
B.Neuman pravi, da je človek edinstveno bitje; ZN je kot humanistična veda; učinkovitost ZN pa je merljiva le z zadovoljstvom B/V z ZN.
68.KAKŠNE SPREMEMBE OMOGOČAJO TEORETIČNI MODELI ZN?
TM lahko omogočajo spremembe v ZN:
– Samostojnost in odgovornost ZN (več samostojnosti, več odgovornosti)
– Omogočajo, da je ZN planirana dejavnost
– Da je ZN učinkovitejša
– Omogočajo zagotavljanje standarda, nivoja ZN
– Boljše poznavanje B/V
– Omogoča delovanje na profesionalnem nivoju
69.KAJ JE INDEX KORISTNOSTI TM,KATERE KRITERIJE VSEBUJE?
SZO je za določanje vrednosti priporočila Indeks koristnosti (po Mirjam McGee). Vsebuje pet kriterijev, ki se preverjajo pri TM.
– Družbena vrednost→v tem smislu naj bi preverili, kakšna je uporabna vrednost TM oz. njegov doprinos družbi. Preverja se etično vrednost posameznega TM – ali je v TM zajet princip etike, ki nudi MS oporo v kriznih odločitvah in pomoč pri razreševanju etičnih konfliktov.
– Kompatibilnost, skladnost→TM ima večjo vrednost čimbolj je skladen s sistemom zdravstvenega varstva in kulturnimi vrednostmi, kjer Ms delujejo.
– Popolnost→TM se kaže skozi svojo usmerjenost v način odločanja za promocijo zdravja. Popolnejši je tisti model, ki določa prioriteto v ZN v različnih situacijah. Popolnost modela se kaže tudi skozi to, da se dobro aplicira (funkcioniranje) v prakso in kako dopolnjuje veljavno zakonodajo, predpise.
– Izvedljivost oz.praktična uporabnost→skozi to se preverja zmogljivost modela. To pomeni, da pogledamo kako model upošteva možne vsebine (rezerve, danosti), ki so lahko človek, znanje, čas, prostor..
– Zahteve stroke→preverja ali so pričakovanja stroke v trenutni situaciji skladna s TM ali ne.
Ta “indeks koristnosti” pomaga MS pri izbiri določenega TM za uporabo v praksi. Teorije niso dokončne, statične. Podvržene so spreminjanju in novemu nastajanju.
70.V ČEM JE POMEN V. HENDERSON ZA ZN?
POMEN V.HENDERSON ZA ZN
– Razvila je definicijo ZN
– Razvila je TM in s tem postavila teoretično osnovo za praktično delo
– Pomemben je njen doprinos do raziskovanja, izobraževanja in prakse v ZN
71.KATERA JE POMEMBNA BIBLIOGRAFIJA V. HENDERRSON?
Njeno najpomembnejše delo je Načela ZN. Napisala jih je po tem, ko je proučila vso literaturo s področja ZN v času od l.1900 – 1960, ko je knjiga prvič izšla. Knjiga je nastala na osnovi spoznanj ob predelanem gradivu in je danes prevedena v 25. jezikov, tudi v slovenskega. V njen je opredelila 14 človeških potreb (Basic principle of nursing care).
Dela: ♪ Osnovna načela ZN
♪ Principi in praksa ZN
♪ Narava nege
72.KATERE KONCEPTE VKLJUČUJE TM V. HENDERSON?
KONCEPTI-za razlago TM je V.Henderson uporabila 4 koncepte:
1. Koncept ZN –izvajanje temeljnih človekovih aktivnost
2. Koncept človeka – celovitost
3. Koncept zdravja
4. Koncept okolja
73.OPIŠI POSAMEZNE KONCEPTE V. HENDERSON
KONCEPT ZN→Je najpomembnejši koncept TM V.Henderson in je povezan z vsemi ostalimi koncepti. ZN je opredelila skozi definicijo ZN. Temelji na pomoči bolnemu oz. zdravemu človeku. Pomoč zdravemu je opredelila v tem smislu, da zadovoljuje svoje potrebe čimbolj samostojno, če ima zato moč, znanje in voljo. MS mora ugotoviti kakšno je znanje B/v in temu prilagoditi izrazoslovje, upoštevati in ugotoviti mora voljo, vzrok brezvoljnosti in delovati s tem ciljem, da ga pritegne k sodelovanju. To stori tako da ugotovi posameznikova stališča in vrednote in preko njih vpliva nanj.
KONCEPT ČLOVEKA→Človeka obravnava kot celovito osebnost, upošteva celovito osebnost, integriteto ter psihično-fizično-socialni vidik.
KONCEPT ZDRAVJA→Menila je, da je zdravje pogosto odraz družbe in okolja v katerem posameznik živi. Zdravje je sposobnost, zmožnost zadovoljevati 14 temeljnih potreb. Enači ga s samostojnostjo in neodvisnostjo, končno odgovornostjo za zdravje nosi človek sam.
KONCEPT OKOLJA→Je najbolj skopo definiran. Zelo se je naslonila na F.Nightingale. naslonila se je na bolnišnično okolje in odnos MS/B,V, ter družino. Glede družine je pomembno, kako se odzivajo svojci na B/V in nalogo MS, da vpliva, če je interakcija negativna.
Ta TM se prenese v prakso s PROCESNO METODO DELA.
74.KATERE ŽIVLJENSKE AKTIVNOSTI VKLJUČUJE TM V. HENDERSON?
TM V. HENDERSON VKLJUČUJE 14 ŽIVLJENJSKIH AKTIVNOSTI:
1. DIHANJE
2. PREHRANJEVANJE IN PITJE
3. ODVAJANJE
4. GIBANJE
5. SPANJE IN POČITEK
6. OBLAČENJE
7. VZDRŽEVANJE TELESNE TEMPERATURE
8. SKRB ZA ČISTOČO IN UREJENOST
9. IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU – VARNOST
10. KOMUNICIRANJE
11. VEROVANJE
12. KORISTNO DELO
13. REKREACIJA
14. UČENJE ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA
75.KAKO JE ČLOVEKOVE POTREBE RAZDELILE V. HENDERSON?
1. Dihati normalno
2. Ustrezno se prehranjevati in uživati tekočino
3. Izločati
4. Gibati se in vzdrževati želene telesne položaje
5. Spati in počivati
6. Ustrezno izbirati oblačila, oblačiti se in slačiti
7. Vzdrževati tel.temperaturo s prilagajanjem oblačil in okolja
8. Vzdrževati telesno čistočo, urejenost in varovati kožo
9. Izogibati se nevarnostim v okolju in izogibati se ogrožanja drugih
10. Komuniciranje z drugimi, izražanje potrebe, čustva, bojazni, mnenja
11. Verovati
12. opravljati delo z občutkom zadovoljstva in uspeha
13. Igrati se in vključevati se v različne oblike razvedrila
14. učiti se,odkrivati ali zadovoljevati svojo vedoželjnost, ki vodi v normalen razvoj, zdravje in izbiro danih potencialov.
(1-9 so fiziološke potrebe, 10 in 14 psihološki potrebi, 11 je duhovna potreba,
12 in 13 sociološki potrebi
76.OPIŠITE MASLOWOVO HIERARHIJO POTREB.
TEMELJNE ČLOVEŠKE POTREBE PO MASLOW-U
VIŠJE: -estetske potrebe
-potrebe po znanju in razumevanju
-potreba po samoaktualizaciji in integraciji
-potreba po spoštovanju in samospoštovanju
NIŽJE: -potreba po ljubezni in pripadnosti
-potreba po varnosti
-fiziološke potrebe (dihanje, voda, hranjenje…)
Zadovoljene temeljne potrebe pomenijo → zdravo osebnost
Nezadovoljene temeljne potre pomenijo → bolezen
Šele, ko človek zadovolji nižjo potrebo, je motiviran za zadovoljevanje višje.
77.OPIŠITE ODNOS V. HENDERSON DO IZOBRAŽEVANJA,RAZIOSKOVANJA IN PRAKSE ZN.
RAZISKOVANJE je po V.Henderson sistematično proučevanje, ki skuša najti odgovor na določena vprašanja, pojasnjuje teorijo in rešuje problem. Njeni primeri raziskovalnih del so se nanašali na deskriptorske metode raziskovalnega dela. Menila je, da mora znanje s področja ZN preiti iz enostavnega v kompleksno skozi proces raziskovanja. Zato mora biti MS, ki dela v praksi sposobna uporabljati najnovejše vire podatkov (branje literature) in uporabljati računalnik kot sredstva pridobivanja razpoložljivih sodobnih znanj glede ZN bolnikov. Kot raziskovalno področje je opredelila 14 človekovih potreb. Bila je tudi prva, ki je prepoznala potrebo po pisnem planu ZN (dokumentiranje). Manila je, da ti plani predstavljajo dokumentacijo za aktivnosti ZN in pomagajo MS pridobiti občutek, katere bolnikove potrebe se večkrat ponavljajo in usmerjajo izvajanje postopkov v ZN. Ta dokumentacija je tudi dragocen vir za raziskovalno delo.
IZOBRAŽEVANJE – Hendersonova je menila, da je univerzitetni študij tisti kjer se MS lahko ustrezno izobrazi, pridobi samostojnost in kjer se nauči kreativnega mišljenja. Menila je da diplomirana MS lahko opravlja svoje delo samostojno, temu pa morajo biti prilagojene tudi metode izobraževanja. Menila je naj študent ZN nebi bil delavec v bolnišnici za izvajanje različnih zunanjih nalog. MS so dolžne študentom ZN dajati strokovni vzgled.
PRAKSA – Sestrinstvo je opredelila kot praktično disciplino s tem, ko je rekla da MS želi zadovoljiti človekove vsestranske, temeljne potrebe z ozirom na potrebe posameznika. Svoje principe im prepričanja je vnesla v prakso in izobraževanje in tako vplivala na ZN po vsem svetu.
Teorija V.Henderson predstavlja vzpodbudo za kasnejše in bolj razvite TM. Mnoge teoretičarke so črpale znanje iz njene teorije
78.UPORABA PROCESA ZN V POVEZAVI Z TEORETIČNIM MODELOM V. HENDERSON.
PROCES ZN vidi kot:
– Aplikacijo logičnega pristopa k reševanju problema
– Možnost individualizirane ZN
– Človek, kot kompleksno bitje (biološko, psihično in socialno)
FAZE PZN:
1. UGOTAVLJANJE POTREB B/V
– ocena stanja-14 temeljnih potreb, upoštevajoč starost, kulturo, čustveno stanje
– analiza podatkov
– aktualni in potencialni negovalni problemi
– negovalne diagnoze
2. NAČRTOVANE
– Postavljanje ciljev
– Vključevanje bolnika
– Individualiziran plan
– Pisni načrt – dokumentiranje
– Odvisno od zdravniško-terapevtskega programa
3. IZVAJANJE
– Temelji na pomoči pri zagotavljanju 14 življenjskih potreb
– Pomoč B/V z znanji
– Odnos med MS in B/V
4. VREDNOTENJE
– Vrednoti tako, da primerja funkcionalne sposobnosti posameznika pred in po aktivnosti ZN
– Vrednoti glede na hitrost in stopnjo dosežene samostojnosti
Končno vrednotenje-na osnovi končnega vrednotenja ugotavljamo kvaliteto ZN
80.KATERE ŽIVLJENSKE AKTIVNOSTI VKLJUČUJE TM ZN PO R-L-T?
A. NUJNE ALI VITALNE:
1. DIHANJE
2. HRANJENJE
3. IZLOČANJE
4. KONTROLIRANJE TELESNE TEMPERATURE
5. GIBANJE
6. SPANJE
7. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI
B. ŽIVLJ,AKTIVNOSTI, KI ZAGOTAVLJAJO KVALITETO ŽIVLJENJA
8. OSEBNA HIGIENA
9. OBLAČENJE
10. KOMUNICIRANJE
11. UČENJE
12. DELO
13. IGRA
14. SEKSUALNOST
15. RAZMNOŽEVANJE
C. SMRT
16. UMIRANJE
82.POIMENUJ KOMPONENTE TM. R-L-T IN VSAKEGA TUDI OPIŠI.
(komponente Roper – Tierney – Logan):
– Življenjska obdobja (od koncepcije do smrti)
– Življenjske aktivnosti (12 življenjskih aktivnosti)
– Faktorje, ki vplivajo na življenjske aktivnosti
– Odvisnost/neodvisnost v posameznem življenjskem obdobju (popolna odvisnost, popolna neodvisnost)
– Individualnost posameznika
Faktorji, ki vplivajo na življ.aktivnosti:
o Fiziološki – biološki
o Psihološki
o Sociokulturni (vpliv družbe, etike)
o Faktorji okolja (zemljepisni položaj; klima, voda, živila)
o Politično-ekonomski (vpliv zakonodaje)
Odvisnost/neodvisnost v trajanju življenja – bolj odvisen od spočetja do otroštva in v starosti)
Individualnost posameznika::
Tri vzorce vedenja pri posamezniku:
o Preventivno vedenje (npr.umivanje rok, da ne pride do okužbe)
o Varno, konformno vedenje (za psihično in fizično varnost)
o Vedenje usmerjeno k cilju (posameznik naj upošteva izkušnje)
Pogojnost izvajanja življenjskih aktivnosti
83.TM ZN R-L-T IN PROCES ZN.
N.ROPER IN PZN:
1. OCENJEVANJE
– Zbirati podatke o vse življenjskih aktivnostih
– Ocenjevati skupaj z B/V
– Skupna ocena se odraža skozi odnos B,V/MS
– V nadaljevanju ocenjujemo le prizadete aktivnosti
– Ugotoviti moramo, kaj lahko B/V dela sam upoštevajoč 4 komponente
– Formalizirati probleme, postaviti negovalno diagnozo
2. PLANIRANJE
– Dokumentiranje aktualnih in potencialnih problemov
– Postavitev ciljev skupaj z B/V
– Določiti odgovornost MS za dosego cilja
– Upoštevati vse resurse, to je okoliščine, ki lahko vplivajo na reševanje nekega problema (vplivajo lahko pozitivno ali negativno)
3. INTERVIRANJE (izvajanje)
– MS itervenira, da bi pomagala B/V pri izvajanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti
– MS upošteva preventivno komponento, okrepi dobro psihofizično počutje, zmanjša odvisnost B/V, vzbudi odgovornost B/V za lastno zdravje
4. VREDNOTENJE
– Nadaljevalno – kriterij je doseženost ciljev
Ev.ponovne vzpostavitev ciljev
– Sumativno (končno) – ugotovimo uspešnost TM za izvajanje ZN
Ta TM je možno uporabiti na vseh področjih, kjer deluje MS.
85.KAJ JE PREHRANJEVANJE IN PITJE?
KAJ JE? Je življenjska potreba, aktivnost. Je dinamičen proces
86.FAKTORJI,KI VPLIVAJO NA PREHRANJEVANJE IN PITJE.
NA PREHRANJEVANJE VPLIVAJO RAZLIČNI FAKTORJI:
– FIZIOLOŠKI – sestava hrane beljakovine, OH, vitamini, maščobe, minerali, vlaknine, voda – piramida zdrave prehrane – prirejeno glede na starost
-prebava in presnova
-vsrkavanje in izločanje
– PSIHIČNI – vzdušje, stres
– SOCIOKULTURNI -prehranjevalne navade, ki so lahko dobre ali ne
-hrana ima lahko simbolični ali religiozni pomen v nekem okolju
– OKOLJE – onesnaženost voda, okolja in nesorazmerje med naseljenostjo in proizvodnjo hrane
87.OPAZOVANJE IN OCENJEVANJE PREHRANJENOSTI.
PREHRANJENOST NAM POKAŽEJO:
o Antropološke meritve: telesna teža, telesna višina (TT=TV-100). Meritve opravljamo ob sprejemu v bolnišnico, pred operativnem posegom, ob motnjah hranjenja, ob sistematskih pregledih..
o BMI (Body Mass Index) ali ITM (Index Telesne Mase), ki ga izračunamo če TT delimo z TV2. če ITM znaša 19.9 in manj označuje podhranjenost, če znaša nad 33 pomeni izredno debelost.
o Meritve: obseg trebuha, kožne gube, nadlahti, premer tricepsa
o Laboratorijski testi- KS, proteini, holestero, urea
o Subjektivna ocena – ni zanesljiva
88.KATERE MOTNJE HRANJENJA POZNATE?
MOTNJE HRANJENJA:
– Izgube telesne teže→obolenja (infekcije, TBC, maligna obolenja,..)
– Anoreksija→psihično pogojena
– Bulemija→prenajedenje in izvajane bruhanja
– Kaheksija→izguba podkožnega maščevja, ženske lahko izgube menstruacijo
– Adipositas→debelost, povečana količina maščevja, povečana tel.teža
– Disfagija→oteženo požiranje
– Dispepsija→slabo prebavljena hrana, tudi slabo prežvečena
– Kolcanje→singultus – krč trebušne prepone
– Inapetenca→ni apetita
Nenasitnost→alkarija – volčja lakota, npr.pri Diabetes Melittus
90.KATERI SO DEJAVNIKI NEGATIVNEGA VPLIVA NA PREHRANJEVANJE IN PITJE?
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NEGATIVNO NA HRANJENJE:
VAROVANEC DOMA:
– Nizka motiviranost za zdravje
– Slabe prehrambene navade
– Zaposlitev
– Neznanje
– Ekonomske razmere (revščina, preobilje)
– Težave pri spreminjanju prehrambenih navad
BOLNIK:
1 Slabost – nauzea
2 Bruhanje – vomitas
3 Inapetenca – ni apetita
4 Odsotnost črevesne peristaltike
5 Odsotnost ali oslabelost požiralnega refleksa
6 Patološke spremembe na ustih in/ali sluznici
7 Neprimerno zobovje
8 Vnetje žlez
9 Vnetje grla in žrela
10 Vnetje spodnje čeljusti
11 Vnetje spodnje veje trigeminusa
12 Močna tahipnea
13 Motnje okusa, vonja, vida
14 Tremor udov
15 Slaba koordinacija gibov
91.PZN PRI PREHRANJEVANJU IN PITJU
AKTIVNOST PREHRANJEVANJA IN PITJA PO PZN:
I.faza→UGOTAVLJANJE POTREB:
NEGOVALNA ANAMNEZA
o Poznavanje načel zdrave prehrane: način prehranjevanja, sestava hrane, način priprave
o Sociokulturno okolje, ki vpliva na prehranjevanje
o Alergije, težave v zvezi s hranjenjem, diete
o Odnos do hrane
VPRAŠALNIK:
– Ali se vaša prehrane trenutno razlikuje od običajne? Kje je razlog? (v apetitu, spremembi okušanja, težava v žvečenju, požiranju)
– Ali imate alergijo na kakšno hrano?
– Ali nakupujete hrano sami?
OPAZOVANJE IN MERITVE
o Subjektivno: prehranjenost, apetit
o Antropološke: tel.teža, obseg trebuha,…
o Laboratorijske: Hb, Ht, serum,..
o Dietni režim: predpis zdravnika
POSTAVITEV NEGOVALNE DIAGNOZE – primer po Gordon:
o Oteženo hranjenje zaradi pomanjkljivega zobovja, kar se kaže z lakoto
o Pretirano prenajedanje zaradi socialne izoliranosti, kar se kaže z debelostjo
II.faza→NAČRTOVANJE
CILJI – usmerjeni na:
o idealno težo
o uravnoteženo prehrano B/V
o sledenje dieti, če je potrebna
o preprečevanje slabosti in bruhanja
Primer:- Bolnik bo dosegel znižanje tel.teže za 2 kg v času 14 dni
III.faz→IZVAJANJE (neg.intervencije):
o Svetovanje bolniku v zvezi s hrano
o Navodila o dietnem režimu
o Spremlja prehranski status
o Spodbuja apetit
o Pomoč pri hranjenju
o Poskrbi za ustrezen način hranjenja v posebnih situacijah
o Poskrbi za enteralno hranjenje (NG, NE)
o Parenteralna prehrana
o Dokumentiranje zaužite hrane, tekočine
IV.faza→VREDNOTENJE – KAJ?
o Ovrednotimo B/V napredek v doseganju ciljev
o Ovrednotimo B/V sprejemanje in odklanjanje diete
o Ovrednotimo B/V razumevanje diete
Rezultate sporočiti ostalim članom zdravstva, ne le negovalnemu timu!!
92.ČLOVEKOVA SPOLNA AKTIVNOST IN FIZIOLOGIJA SPOLNEGA OZIVA.
ČLOVEKOVA SPOLNA AKTIVNOST IN FIZIOLOGIJA SPOLNEGA ODZIVA
Spolni odnosi so pri odraslih glavna oblika spolne aktivnosti, oziroma tisto, kar si večina zamišlja pod pojmom spolnost. Je pa pojem spolnosti širši in zajema še druge oblike spolnega vedenja. Pomemben način zadovoljevanja spolnih potreb je npr. samozadovoljevanje. Osamljena oseba lahko najde spolni užitek tudi v knjigi, filmu,
glasbenem komadu. Pari lahko izkusijo spolno zadovoljstvo s skupnim doživljanjem: telesno bližino, božanjem, dotikanjem, poljubljanjem in ljubkovanjem.
Za normalno spolno aktivnost človeka je potrebno skladno delovanje naslednjih sistemov:
– Nepoškodovan centralni in avtonomni živčni sistem
– Nepoškodovani spolni organi
– Primerno hormonsko funkcioniranje
– Zdrava čutila in mišice
– Ustrezna cirkulacija in
– Psihično zrela osebnost.
Fiziologija spolnega odziva
Spolni odziv posameznika na spolne dražljaje določa občutljivo medsebojno vplivanje fiziologije in psihologije. Živčni sistem ima osrednjo vlogo pri posredovanju spolnega odziva s predelovanjem spolnih vzpodbud, najsi bodo kognitivnega ali somatskega izvora.
William H.Masters in Virginia H.Johnson, raziskovalca telesnih reakcij, ki se pojavijo pri spolnih aktivnostih, sta dokazala, da je človekov spolni odziv na spolne dražljaje psihofiziološki fenomen, ki je sestavljen iz štirih faz:
– Faza vzburjenja
– Plato faza
– Faza orgazma
– Faza resolucije ali umiritve
Medtem, ko se čustveni odziv močno spreminja zaradi več faktorjev (človekov odnos do spolnosti, navezanost na partnerja, telesni ustroj,…), se telesne spremembe vrstijo dokaj podobno v vseh situacijah. Vse naravne telesne spremembe, ki jih človek doživlja v omenjenih fazah sestavljajo spolni odzivni krog in so posledica dveh fizioloških procesov: vazokongestije (naval krvi v povrhnje in globoko ožilje določenih organov) in miotonije (mišične napetosti).
Faza vzburjenja se razvije iz kateregakoli vira spolne stimulacijefizičnega ali psihičnega. Njena značilnost je naraščanje ravni spolnega vzburjenja.
Plato faza predstavlja periodo utrjevanja, ko se spolno vzburjenje hitro intenzivira pred orgazmom.
Orgazem je zelo prijeten občutek, povezan z občutkom fizične in psihične sprostitve po maksimalnem nivoju spolne vzdraženosti.
V fazi umiritve se vse spremembe prejšnjih faz povrnejo na prvotni nivo.
Te informacije so namenjene predstavitvi specifičnih in relativno preprostih dejstev o spolnem odzivanju, ki bodo pomagale reševati preprostejše probleme varovancev.
93.PSIHOLOŠKI MEDIATORJI SPOLNEGA ODZIVA.
PSIHOLOŠKI MEDIATORJI (POSREDOVALCI) SEKSUALNEGA ODZIVA
Kot glavni psihološki mediatorji odziva na seksualno draženje (spodbudo, stimulacije so: informacijski odziv, emocionalne reakcije, predstavna sposobnost, pozornost in ljubezen. Ti faktorji vzajemno delujejo drug na drugega ali pa ustvarjajo konflikte v odgovor na dražljaj (stimulus), ko je med njimi neskladnost. Je tudi povratni odgovor med psihološkim odzivom in erotičnim dražljajem.
94.SPOLNOST IN LJUBEZEN
Seks in ljubezen
Tako kot spolnost je tudi ljubezen kompleksen fenomen, ki ga ljudje različno definirajo in razumejo. Mnogo je tipov ljubezni, ki vplivajo na spolni razvoj in izražanja le-tega.
Materinska ljubezen je nekritična skrb za slabotnega in nemočnega, vendar lastnega otroka. Je odločilnega pomena za razvoj občutka varnosti in dobrega mnenja i samem sebi.
Bratska, oz.sestrska ljubezen je izraz vdanosti med prijatelji ali sorodniki. Podpira občutek enakosti in pripadnosti.
Humana ljubezen je skrb za vse ljudi. Je nesebična ljubezen in brezspolna, ni namenjena posamezniku ampak vključuje vse ljudi. Ta ljubezen je osnova altruizmu in samopreseganju.
Erotična ljubezen
je najbolj jasno izražena v odnosu dveh ljudi. Čustva vdanosti, skrbi in intimnosti med spolnima partnerjema so neločljiva od njunega spolnega vedenja. Nekateri mislijo, da spolna svoboda pomeni ločiti seks od ljubezni.
Prizadevanje za spolno sprostitev, kjer sta ločena seks in ljubezen ne zadovolji človeka in povzroča strah. Več spolne aktivnosti in manj čustvenega doživljanja prinaša občutek praznine mnogim.
Zlitje spolnosti in čustev ljubezni in zaupnosti ustvarijo eno najbolj osrečujočih življenjskih izkušenj.
Človekova sposobnost ljubiti, se razvija skozi življenje. Nekateri elementi spolnega zadovoljstva oz.spolne vloge vzniknejo v skoraj vseh naštetih vrstah ljubezni. Ko je ljubezenski odnos neustrezen ali prekinjen, lahko nastopi spolna težava. Ljubezen je osnova za rast, človekov razvoj in bivanje. V svoji neosebni obliki je pot, ki vodi v samo-transcendenco (preraščanje samega sebe).
98.KAJ JE SPANJE IN KAJ POČITEK?
SPANJE→je kompleksno ritmično stanje, ki vsebuje progresijo ponavljajočega cikla, kateri predstavlja različne feze in aktivnosti telesa in možganov
POČITEK→je stanje, ko je telo v zmanjšani stopnji aktivnosti z namenom, da bi dosegli mentalno in fizično relaksacijo
99.FIZIOLOGIJA SPANJA
FIZIOLOGIJA SPANJA
V hipotalamusu je center za regulacijo budnosti in spanja. Uravnava biološko uro posameznika. Na biološko uro vpliva tudi različna vrsta okolja, zato ima vsak človek svoj 24 urni, tedenski, mesečni, ritem.
100.FAZE IN STOPNJE SPANJA
FAZE IN STOPNJE SPANJA
Ločimo dve fazi spanja:
– N-REM (Non Rapid Eye Movement)
– REM (Rapid Eye Movement)
N-REM spanje→ne zasledimo premikanja očesnih zrkel
REM spanje→pod zaprtimi vekami se zrkli premikata
Spalni ciklus→menjavanje N-REM in REM faz, traja 90 minut In se ponovi 4-6 x na noč.
101.FAKTORJI VPLIVA NA SPANJE IN BUDNOST.
FAKTORJI VPLIVA NA SPANJE IN BUDNOST
– BIOLOŠKI FAKTORJI
o Starost: novorojenček 16 – 24 ur; dojenček 18 – 20 ur; predšolski otrok 9 – 16 ur; šolski otrok 10 – 12 oz. 8 – 10 ur; adolescene 8 – 9 ur; odrasel 6 – 8 ur; starostnik 5 – 7 ur
o Hrana, pijača: obilni obroki, masna, beljakovinska hrana – ovirajo spanje; boljša OH, odsvetuje se pitje poživilnih napitkov.
o Fizična aktivnost: spodbuja utrujenost in relaksacijo, pretirana fizična aktivnost pred spanjem, spanje ovira
o Biološka ura: ločimo jutranje ljudi, ki zgodaj vstajajo in večerne ljudi, ki gredo pozno spat. Motnje biološke ure prilagodimo v 5 – 7 dneh.
– PSIHOLOŠKI FAKTORJI
o Stres, bolezen, različna življenjska stanja, oseba ki je doživela stres težko zaspi in se prebuja
o Volja, motivacija za ostati buden oz. zaspati
o Razpoloženje nakazuje kontinuum med razbujenostjo in potrtostjo, povzroča nespečnost
– SOCIALNO KULTURNI FAKTORJI
o Spori med partnerjema, v družini,..
o Težave na delavnem mestu, brezposelnost
o Kultura pitja napitkov pred spanjem
o Neprimernost spanja – moški in ženske v istem prostoru (bolniška soba)
– FAKTORJI OKOLJA
o Neposredno okolje – postelja, soba, temperatura (16° -18°), vlaga (70%), svetloba
Posredno okolje – hrup, vreme, luna,
102.SKRB ZA ZDRAVO SPANJE.
SKRB ZA ZDRAVO SPANJE – NASVETI
– Pomembno je iti spat in vstajat ob istem času
– Prakticiranje ustaljenih navad pred odhodom v posteljo
– Upoštevati individualne potrebe po spanju
– Izogibati se pitju pravih čajev, kave, alkohola in kajenja pred spanjem
– Relaksacijske vaje, še posebno ob stresu, pred spanjem
– Primerna postelja, posteljnina, zračnost, vlaga, temperatura, svetloba
– Lahka večerja z OH, ne tik pred spanjem
– Omejena uporaba uspaval, ki jih predpiše zdravnik, ne vzeti prepozno in ne po drugi uri zjutraj
103.MOTNJE SPANJA
NESPEČNOST ALI INSOMNIJA→za primarno ni pravega vzroka, za sekundarno pa je vzrok znan. Predvsem gre za težave z:
– Uspavanjem – človek težko zaspi, vendar potem spi nemoteno
– Pogosto zbujanje, prekinjeno spanje, človek izgubi občutek za čas in navaja dolg čas nespanja
– Zgodnje prebujanje
PRETIRANO SPANJE ALI HIPERSOMNIJA→je prekomerno spanje predvsem preko dneva. Če traja daljše obdobje, je potrebno ugotoviti vzrok in ukrepati
VZROKI MOTENJ SPANJA
– Simptomatski – bolečina, temperatura,..
– Organski – motene možganske funkcije
– Toksični – vpliv zdravil, poživil,…
– Psihični – stresi
104.P Z N IN SPANJE
PROCES IN ZN SPANJA
I.faza→OCENJEVANJE STANJA
o Podatke zberemo z intervjujem
o Ugotovimo potrebe po spanju, navade, težave, vpliv spanja na življenjske aktivnosti
o Ugotovimo v kakšni fazi je bolnik – zaspan, utrujen, pod stresom
o Oblikujemo negovalno diagnozo, npr. po Gordonovi→P moteno spanje; E zaradi strahu pred operacijskim posegom; S kar se kaže s pogostim prebujanjem in utrujenostjo; ali pa po ICNP (žarišče dela je aktivnost – spanje, praksa je tipologija)→močna nespečnost
II.faza→NAČRTOVANJE, CILJI
o Vedno načrtujemo glede na stopnjo odvisnosti od naše pomoči in glede na vrsto motnje spanja
o Cilji so usmerjeni vedno na bolnika (npr. naspan, spočit bolnik in ne npr. tišina v sobi)
o Preko načrta vplivamo na faktorje, ki moteče vplivajo na cilj (hrup,..)
o Za oblikovanje cilja lahko uporabljamo model SNOČ. S – subjekt; N – nivo; O – okoliščine; Č – čas. Npr. bolnik (S) bo naspan(N) v naslednjih dveh nočeh(Č)
III.faza→IZVAJANJE
o Svetovanje
o Informiranje bolnika
o Opazovanje, nadzor, stanje zavesti in budnosti (pogostejše krize so v zgodnjih jutranjih urah)
o Skrb za okolje
o Opredelimo stopnjo pomoči in samooskrbe
o Upoštevamo kadrovske zahteve in vključimo svojce
IV.faza→VREDNOTENJE
o Vrednotimo glede na postavljeni cilj – ali je bil dosežen in v kolikšni meri (naspan, spočit, zadovoljen bolnik,…)
o Če cilj ni bil dosežen, ga je potrebno ponovno izpostaviti pri naslednjem načrtovanju.
Dokumentiranje skozi vse faze!!
NEGOVALNA DIAGNOZA SPANJA
KAKO? Intervju
KAJ? Ugotovimo: ▪ vsakodnevni vzorec spanja; ▪ potrebe po spanju;
▪ vpliv spanja na vsakodnevne življenjske aktivnosti
VPRAŠANJE SE NANAŠA NA:
– Naravo problema
– Vzrok problema (psihični, psihosomatski)
– Pogostost ponavljanja
– Spremljajoči znaki in simptomi
– Resnost problema
– Vpliv na vsakodnevne pacientove aktivnosti
– Pacientov odnos do problema
– Uspeh morebitnega poskušanja zdravljenja
OPAZOVANJE PACIENTA:
– Pojemanje telesne energije (brezvoljen)
– Obrazne značilnosti (gledamo očesni zrkli, ali ga moti svetloba, ali ima podočnjake, edeme)
– Vedenjske značilnosti (počasen govor, zehanje)
DNEVNIK SPANJA:
Beleži ga bolnik ali svojci, ko gre za nakazane motnje spanja, vodi se 14 dni:
– Podatki o številu ur spanja
– Vzorec spanja
– Pacientova ocena stresorjev, ki vplivajo na spanje
– Pacientovo poročilo o hrani, pijači (katerim predpisuje učinek spanja)
– Poročilo o fizični aktivnosti
– Poročilo o mentalnih aktivnostih
– Poročilo o aktivnostih 2 – 3 ure pred spanjem