1. ZAKAJ JE POMEMBNO POZNAVANJE ZGODOVINE ZN?
– Pogojuje nam razumevanje nekaterih situacij
– Na osnovi poznavanja zgodovine lahko načrtujemo prihodnost
2. KAKO JE POTREBNO OBRAVNAVATI ZGODOVINO ZN?
Obravnavamo jo lahko le kod del splošne zgodovine, vključno z zgodovino medicine. Vedno obstaja tudi povezava stroke z družbenim okoljem in kulturo.
3. KAKO RAZDELIMO ZGODOVINO ZN Z EDUKATIVNEGA VIDIKA?
EDUKATIVNI VIDIK – odgovarja na dva načina izvajanja ZN v časovnem obdobju: laik in strokovnjak.
Laik je v določeni situaciji zelo dobrodošel, ima lahko veliko znanja, ki ga pridobi na različne, na neformalne načine. Vendar laik lahko opazi le aktualne probleme, strokovnjak pa lahko tudi predvidi probleme, ter išče vzročne povezave. Strokovnjak lahko izobrazbo dokaže z izkazi.
Edukativni vidik nam odgovori: KAKO?, KDO?, KDAJ? in KJE? je negoval.
4. KAJ SO ZNAČILNOSTI INTUITIVNO EMPIRIČNE DOBE?
ZNAČILNOSTI DOBE – Postopki so bili enostavni, vključevali so spodbudne besede, besede upanja. Nego so izvajale ženske. Čeprav po biološkem poslanstvu njihovo delo šteje za manj vredno, so bile za to delo v praskupnosti cenjene in spoštovane.
Različna izkustva so privedla do diferenciacije spretnejših posameznikov. Ti so se imenovali zdravitelji, vrači ali šamani. Pridobili so si ugleden položaj, ker so se jih ljudje bali zaradi magije in zakletev. Bili so prvi, ki so na račun nego pridobili sredstva za preživetje.
Politeistične religije so bolezen poimenovale kot voljo bogov, zato so svečeniki in svečenice skrbele za zdravljenje in nego ljudi. S tem so si ustvarili veliko premoženja. Imeli so čas za študij in izobraževanje, ki je potekalo bolj v smeri medicine.
Pojav krščanske religije je narekoval karitativnost, to pomeni ljubezen do bližnjega. Razumljeno je bilo predvsem kot naloga ženske. Kasneje so se v okviru karitativnih
5. KDO SO BILI PRVI NEGOVALCI V ZGODOVINI IN KJE SO NEGOVALI?
TO SO BILI ZDRAVITELJI,VRAČI ALI ŠAMANI,NEGOVALI SO NA DOMU.
6. KAJ JE BILA ZNAČILNOST RIMSKIH MATRON?
Diakonese so skrbele za reveže v zgodnjem krščanstvu. Hodile so po domovih, negovale bolne in pomagale revežem. Ob tem so opravljale tudi misionarsko delo v smislu širjenja krščanstva.Matrone so bile pripadnice plemstva.
7. NAŠTEJ NEKAJ USTANOV,KJER SO IZVAJALI NEGO V INTUITIVNO EMPIRIČNI DOBI
v Grčiji – ASKLEPIJIVI TEMPLJI, IATRIONE
V Rimu – so bili LAZARETI KSENODOHIJE , BAZILIJE
8. ČASOVNO OPREDELI DOBO ORGANIZIRANEGA PRIUČEVANJA NA POKLIC IN OPIŠI DRUŽBENO IN KULTURNO OZADJE,KI JE ZNAČILNO VPLIVALO NA NEGOVANJE V TEM ČASU
DOBA ORGANIZIRANEGA PRIUČEVANJA NA POKLIC (500-1859)
Za to obdobje je značilno, da prenos izkušenj in znanja poteka organizirano.
To dobo dolgo 1360 let delimo na 4 obdobja:
– Od l. 500 – 1000
– Od l. 1000 – 1500
– Od l. 1500 – 1700
– Od l. 1700 – 1859
Od 500 ~ 1000
ZNAČILNOSTI – Naraščajoči spiritizem – ideja, da vse izvira in je odvisno od duha. Prisotna je močna širitev krščanske vere, ki vse bolj zanemarja telo. To je vplivalo, da se je nega zreducirala predvsem na skrb za dušo.
KDO SO NEGOVALI:
o Veliko nege so opravljale redovnice in redovniki, skrb se je velikokrat zreducirala na skrb za dušo
o Družinski člani, predvsem ženske
o Služabniki oz. najeti negovalci – predvsem v premožnih družinah
o Prostovoljke
9. KAKO SO KRIŽARSKE VOJNE VPLIVALE NA RAZVOJ ZN?
ZNAČILNOSTI: To obdobje je na začetku zelo zaznamovano s križarskimi vojnami (200 let), ki so pustile pečat tudi na področju nege. Zelo se je razvilo viteštvo, tudi meniški viteški redovi, ki so skrbeli za nego ranjencev: red sv. Janeza(hospitalci), red sv. Lazarja (v Lazaretih), tevtonski viteški red,…
10. KAJ PREDSTAVLJA OBDOBJE RENESANSE ZA ZN?
ZNAČILNOSTI: To je obdobje renesanse, ki je prinesel velik razcvet znanosti in tudi medicine, nega pa kljub temu nazaduje in je dosegla najnižji nivo v vsej zgodovini. Medicina se je začela poučevat na univerzah.
11. KAKO JE VINCENT DE PAUL POSKRBEL ZA USPOSABLČJANJE NEGOVALCEV?
V Franciji je Vincent de Paul delal na tem področju. Povezujejo ga s prvimi zametki formalnega izobraževanja za negovalke. L.1633 je ustanovil red usmiljenk “Dames de Marite” skrbele so tudi za bolne po domovih in osnovale zametke patronaže.
Program usposabljanja: 2 mes. pripravljalna doba,ki je vsebovala program splošnega izobraževanja – pisanje, učenje, čitanje, računanje.. temu je sledila 5-letna praksa. Poudarjal je, da mora biti izbor udeleženk v osebni odločitvi posameznice in imeti mora veselje do dela. Spodbujal je k rehabilitaciji. Negovalke so bile manj izolirane. Pogosto jim je pisal in jim naročal skrb za zdravje ne le duše, ampak tudi telesa. Bil je pobudnik, da so te sestre prevzele skrb za zapuščene otroke.
12. V ČEM JE POMEN THEODORJA FLINDNERJA?
Kasneje sta ustanovila bolnišnice in sestrske šole.
Najprej sta negovala sama, kasneje sta za pomoč ustanovila red sodobnih DIAKONES.
Redu so lahko pripadale tudi ženske iz posvetnega življenja. Pogoji za sprejem so bili: starost nad 25 let; visok socialni status (iz uglednih in poštenih družin), veselje do nege bolnika
13. KAKO JE DRUŽBENO OZADJE VPLIVALO NA ZN V DOBI MODERNEGA SESTRINSTVA?
ZNAČILNOSTI: Družbeno ozadje je Naraščajoči kapitalizem in z njim veliko revnega delavstva. Nego so pogosto izvajali brezvoljni ljudje z malo znanja. Znanje ni pripomoglo k dvigu samozavesti, ker so bili v zelo podrejeni vlogi zdravniku. Močno je bila prisotna spolna (ženske) in slojna (revni) diskriminacija. V začetku tega obdobja je bilo veliko umiranja v bolnišnicah.
14. KAJ JE ZAZNAMOVALO ZN LETA 1860?
FLORENCE NIGHTINGALE,KI JE: Ustanovila šolo za MS v Londonu v okviru bolnišnice sv.Tomas (l.1860). Pri izobraževanju je poudarjala izobrazbeni in vzgojno-etični vidik (ocenjevanje pri praktičnem delu)
15. KJE JE F. NIGHTINGALE PRIDOBILA ZNANJE ZA DELO Z BOLNIKI?
Rodila se je premožnim staršem aristokratskega porekla. Deležna je bila visoke izobrazbe, govorila je tri tuje jezike, imela je veliko stikov s cerkvenim in prosvetnimi oblastmi in jih je obrnila v prid nege. Znanje ji je omogočal oče. Osebnostne lastnosti: bila je natančna, disciplinirana, notranje motivirana in imela je odlično znanje.
16. PREDSTAVITE KRONOLOŠKI PREGLED DELA F. NIGHTINGALE
– S 16 leti je delala v karitativni dejavnosti – pomoč revežem iz okolice, prišla je do spoznanja o škodljivosti neznanja.
– Pri 24 letih se je odločila za negovalno delo, k temo jo je nagovorila izkušnja,ko je negovala bolno mater in varuško. Ugotovila je, da za nego niso dovolj etične lastnosti, ampak je potrebno veliko znanja. Doma so njeni odločitvi nasprotovali, ker delo v ZN tedaj ni bilo cenjeno.
– 31 letna se je šolala pri Teodorju Flienderju.
– L.1853 je dobila mesto glavne sestre v bolnišnici za obolele guvernante. Uvedla je pomembne spremembe:
– Napeljala je vodo v 1.nadstropje
– Uvedla je sistem zvoncev
– Uvedla je socialno delo – pred odpustom se je pogovorila z bolnikom o življenju doma.
– Krimska vojna – L.1854 je šla v Scutorij z negovalkami. Delale so v zelo težkih pogojih življenja. Čeprav je imela veliko nasprotnikov je dokazala, da se s kvalitetno nego da marsikaj doseči. Zmanjšala je umrljivost s 40% na 2%. Zbolela je za mrzlico in v delo ni mogla biti več tako fizično vključena.
– Postala je generalna ravnateljica sanitetnega osebja vojaške bolnice v britanski armadi. L.1856 jo je odlikovala kraljica Viktorija.
– L.1907 jo je kralj Edvard odlikoval z redom zaslug za narod.
17. KATERE SO ZASLUGE F. NIGHTINGALE ZA RAZVOJ MODERNEGA SESTRINSTVA?
ZASLUGE F.NIGHINGALE ZA RAZVOJ MODERNEGA SESTRINSTVA:
– Dokazala je pomen nege za uspešno zdravljenje (z zmanjšanjem umrljivosti s 40% na 2%)
– Utemeljila je poklic šolanih MS, zahtevala je formalno izobraževanje MS po programu, zahtevala je, da šolane MS zamenjajo nešolane negovalke.
– Dvignila je nivo negovalke s poklica služkinj na nivo poklicne dejavnosti.
– Ustanovila je šolo za MS v Londonu v okviru bolnišnice sv.Tomas (l.1860). pri izobraževanju je povdarjala izobrazbeni in vzgojno-etični vidik (ocenjevanje pri praktičnem delu)
UPISNI POGOJI: Starost od 25-35 let; značajske lastnosti: poštenost, resnicoljubnost, urejenost, mirnost.. v začetku je bilo šolanje brezplačno. Trajalo je 3 leta za dekleta iz višjih socialnih slojev in 4 leta za dekleta iz nižjih slojev (zaradi predznanja). Dekleta so stanovala v študentskem domu, nosile uniformo in prejemala plačilo.
OPRAVLJALA SO: prevezo ran, puščanje krvi, masažo, osebno higieno pri slabotnih, pomoč pri operacijah, pripravljale dietno hrano, opazovale bolnika in poročale o stanju, pripravljale materiale…
– Utemeljila je pomen dobre organizacije dela.menila je, da nego lahko vodi le tisti, ki jo dobro pozna.
– Nudila je pomoč pri ustanovitvi službe za negovanje bolnikov v domačem okolju.
– Upoštevala je pomen stalnega izobraževanja – ni podeljevala diplom,da je lahko zahtevala dopolnitev znanja.
– Bila je med prvimi zdravstvenimi statistiki.
– Napisala je preko 100 publikacij, najbolj znano je Notes of nursing – 1859, kaj je nega in kaj nega ni.
– Postavila je prvo definicijo ZN: ZN je ustvarjanje najugodnejših pogojev za odvijanje naravnih procesov.
– Pripravila je temelje bodočih teorij ZN (pomeni okolja).
– Sodelovala je pri oblikovanju priporočil za ustanovitev Rdečega križa.
18. OPIŠITE IZOBRAŽEVANJE V ČASU MODERNEGA SESTRINSTVA V SLOVENIJI
– V tem obdobju so obstajali občasni tečaji iz strežbe bolnikom. Organizirale so jih bolnišnice in vodili šefi bolnišnic. Znanje je bilo skromno in različno glede na bolnišnico.
– V okviru Deželnega pomožnega društva za Kranjsko v pomoč ranjenim in bolnim so bili organizirani tečaji za bolničarke.
– To društvo se je preimenovalo v Deželno gospejino društvo RK za Kranjsko. Tečaji so bili v Celovcu in Gradcu. Izobraževanje je trajalo 6 mesecev. Vsebovalo je prvo pomoč in nauk o obvezah. Zanemarjen je bil preventivni vidik skrbi za zdravje.
– Sledile so spremembe po I.svetovni vojni. Napredni slovenski zdravniki so poskušali uvesti spremembe na področju ZN, spodbujali so skrb vlade za zdravje ljudstva. Pri naprednih zdravnikih je čutiti tudi skrb za preventivo.
– L.1919 so bile ustanovljene prve posvetovalnice za matere na Jesenicah, sledile so v Mariboru in Trbovljah (industrija).
– Zavod za zdravstveno zaščito mater (1923) je organiziral skrb za nego bolnika, vzgojo, svetovanje, preprečevanje bolezni. Ta zavod je bil pobudnik za odprtje prve šole za MS pri nas l.1923/24. imenovala se je šola za zaščitene sestre v Ljubljani. Imela je eno-letni monovalentni program izobraževanja:
– Program higienske oskrbe in zaščite otroka
– Sprejemni pogoji: starost od 19-30 let, telesno in duševno zdravje, dober uspeh v predhodni šoli, državljanstvo kraljevine Jugoslavije, znanje državnega jezika, biti neoporečen (ne v prekršku).
– Bilo je obvezno brezplačno bivanje v internatu, brezplačna prehrana in uniforma, sprva tudi plača
– Po končanem šolanju izpit pred državno komisijo
– Pomembne zasluge pri ustanavljanju šole in poučevanju je imela Angela Boškin.
– L-1927 – dveletni program, ime šole: Šola za dečje zaščitne sestre in dojenske negovalke;
– dodatni sprejemni pogoji – veselje do dela;
– uniforma in stanovanje še brezplačno;
– hrana le za najbolj revne in najbolj uspešne;
– plača ukinjena
– L.1923 – triletni polivalentni program. Poskusna delavna doba in sprejemni izpit; uvedene štipendije.
– L.1938~42 – zaradi pomanjkanja MS je prišlo do spremembe pogojev: starost nad 18 let; dve-letni program
– Obdobje NOB – opazit je dvig ugleda MS na račun kvalitete dela v času NOB:
– Etičnost kadra
– Vzdržljivost
– Spretnost
– Preprečevanje okužb
– Zdravstveno svetovanje
– Zbiranje sanitarnega materiala
19. KDAJ IN KJE JE BILA USTANOVLJENA PRVA ŠOLA ZA MS V SLOVENIJI?
1923/24-ŠOLA ZA ZAŠČITENE SESTRE V LJUBLJANI
20. PREDSTAVI A. BOŠKIN NA PODROČJU DELA V ZN
ANGELA BOŠKIN (1885 ~ 1977)
Rojena je bila v Pevni pri Gorici. Bila je prva šolana MS pri nas. Dala je pobudo za ustanovitev posvetovalnic za matere in otroke, ter za ustanovitev šole za MS.
– L.1905 odšla na Dunaj k bratu pomagat mu pri gospodinjstvu. Njeno delo so pritegnile MS zaradi modre uniforme
– L.1912 šla v šolo za MS na Dunaj, delala na Werthaimovi kliniki – asistentka zdravnika
– L.1915 delala v vojaški bolnišnici (I.svetovna vojna)
– L.1917 postala glavna MS v rezervni vojaški bolnišnici
– L.1917 opravila šolo za skrbstvene sestre na Dunaju, po razpadu Austroogerske je iskala zaposlitev v kraljevini SHS
– L.1922 pomagala pri ustanovitvi otroškega zavetišča in sirotišnice v Ljubljani (na Bohoričevi ul.)
– L.1924 poučevala na šoli za zaščitene sestre in tudi sama opravljala to šolo (niso ji priznali spričevala iz Dunajske šole)
– L.1969 je dobila državno odlikovanje – Red zaslug za narod s srebrnimi žarki; dobila zlati znak – priznanje ZDMSS.
21. KAKŠNI SO BILI CILJI ZN V DOBI MODERNEGA SESTRINSTVA?
CILJI DOBE MODERNEGA SESTRINSTVA
– Pridobitev formalne strokovne izobrazbe za poklic
– Uveljavitev poklica MS (ugled, pravni status)
– Razširitev dejavnosti MS na izven bolnišnično področje (dispanzerji)
– Oblikovanje programov za specializacijo (direktna in podiplomska spec.)
– Standardizacija programov (1920-1930)
– Ustanavljanje strokovnih organizacij društev MS (teritorialno, nacionalno in svetovno merilo)
22. KDAJ SE PRIČNE DOBA SODOBNE ZN?
DOBA SODOBNE ZN (1946-do danes)
23.ZAKAJ JE POMEMBNO LETO 1950 V ZN?
L.1950 je prelomnica na področju ZN
ZAKAJ?
– Uveljavi se akademski študij ZN v ZDA
– Začne se razvijati vodeno raziskovanje na področju ZN
– Izhajati začne strokovna revija Nursing Research
– Pojavljat se začno prvi teoretični modeli
– Razvoj novega metodološkega pristopa ZN – PZN (teoretični model – praksa)
24. KAJ JE VPLIVALO NA IZOBRAŽEVANJE MS V SLOVENIJI V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA?
– Do sredine 20.stol – praktičnost in tehničnost
– Druga polovica 20.stol. – razvoj ZN –nastajajo definicije, teoretične osnove
– razvoj poklica – prifesionalizacija, pripadnost
– ZN je orientirana k zdravemu in bolnemu človeku kot posamezniku, družini skupnosti
– Na izobraževanje MS vpliva razvoj medicine in družboslovnih ved (holistični pristop)
25. KDAJ IN KJE JE BILA USTANOVLJENA PRVA VIŠJA ŠOLA ZA MS V SLOVENIJI?
-1993 V LJUBLJANI
26. OPIŠI RAZVOJ VŠZ S POMOČJO POMEMBNIH LETNIC,TRAJANJA ŠTUDIJA,VSEBINSKE SPREMEMBE
– L.1962 – z zakonom ustanovljena Višja šola za zdravstvene delavce (preimenovana), s programi za MS, FT in RTG, ostale programe so vključevali pozneje (po dveh letih)
– L.1975 – postane VŠZD integralni del Univerze v Ljubljani
– L.1993 – zakon o visokem šolstvu uvede Visoko šolo za zdravstvo (od l.1983 so se zavzemali za fakultetni študij)
– L.1993 – Univerzitetni študij zdravstvene vzgoje (trenutno prekinjen)
– Od l.1996 je stalen program ginekološko-porodniške smeri – babice (30 kandidatk letno)
27. KAKO IN KJE SE DANES IZOBRAŽUJEJO DIPL. MS IN DIPL. ZDRAVSTVENIKI?
Trenutna izobraževanja na visokošolskem nivoju:
– Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani
– Visoka šola za zdravstvo v Mariboru
– Visoka šola za zdravstvo v Kopru
– Visoka šola za zdravstvo na Jesenicah
– Visoka šola za zdravstvo Izola
28. CILJI SODOBNE ZN
– Dvig kvalitete in kvantitete izobraževanja
– Organizacija negovalne službe, da bi bila ZN kot samostojna služba v celotni zdravstveni oskrbi
– Permanentno izobraževanje – vse-življenjsko
– Razvoj raziskovalnega dela
– Graditev teorij ZN, teorija je pogoj za dobro prakso
– Širitev metodologij – standardi, dokumentiranje, negovalne diagnoze.
29. KAJ JE ZN IN KAJ JE NEGA BOLNIKA?
POJEM ZN – Zdravstvena nega ni nega bolnika. ZN je znanost, umetnost, ki se ukvarja s prakso, raziskovanjem in teorijo in jo izvajajo strokovno usposobljene osebe.
Nega bolnika je skupek veščin, ki so usmerjene k fiziološkem zadovoljevanju potreb. Lahko jih opravlja kdorkoli na domu
Pri negi je poudarek na praktičnosti in tehnični orientiranosti dela, ZN pa je veliko širši pojem.
31. KAKO JE ZN DEFINIRALA F. NIGHTINGALE?
1859 – FLORENCE NIGHTINGALE – ZN je zagotavljanje pogojev za odvijanje naravnih procesov. F.Nightingale je bila pod vplivom izobrazbe, religioznosti in izkušenj in krimske vojne. Zdravje je razumela kot sposobnost koriščenja vseh naravnih potencialov (danosti) posameznika. Naravni proces imenuje pogoj okolja, ki naj bo čim-boljši, da bi lahko posameznik te danosti izkoristil. Po njenem so fizični pogoji: čistoča, mir, svež zrak, svetloba in toplota. Nanjo so zelo vplivala socialno medicinska odkritja tega časa –preprečevanje nalezljivih bolezni s higienskimi ukrepi (prenesla v krimsko vojno)
32. DEFINICIJA ZN VIRGINIJE HENDERSON
1966 – VIRGINIJA HENDERSON – (MS,diplomirala na Pedagoški fakulteti na področju ZN). Skušala je odgovoriti na vprašanja:
– Kaj je ZN
– Katere sp specifične vloge MS
– Katere so edinstvene aktivnosti ZN
Prvo definicijo je napisala l.1955, sledile so revizije, l.1966 pa je napisala zadnjo definicijo v treh delih:
MS pomaga zdravemu ali bolnemu v tistih dejavnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih ta opravljal sam, če bi imel za to voljo, moč in znanje,
MS sodeluje pri realizaciji diagnostično-terapevtskega programa, katerega iniciator je zdravnik,
MS je enakovredna članica širšega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri načrtovanju izvajanju celotne zdravstvene oskrbe varovanca ali bolnika.
34. DEFINICIJA ZN PO N. ROPER IN SOD
1985 – NENCY ROPER in sodelavci – ZN je pomoč bolniku pri reševanju, preprečevanju in zmanjševanju in soočanju s problemi v povezavi z vsakodnevnimi življenjskimi aktivnostmi. Model življenja – literatura, ki sega v 90 leta do 2002.
RLT – model (Roper, Logan, Turni). Upoštevala je V.Henderson
35. DEFINICIJA ZN PO ICN
NAJNOVEJŠA DEFINICIJA ICN-a – ZN obsega samostojno in odvisno obravnavo in sodelovanje posameznikov vseh starosti, družin, skupin bolnih in zdravih, ter v vseh okoljih vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalide in umirajoče ljudi. Glavna nalaga ZN so tudi zagovorništvo, promocija varnega okolja, raziskovanje, sodelovanje oblikovanju zdravstvene politike ter managmenta zdravstvenih sistemov in izobraževanja.
36. OPIS ZN S POMOČJO RAZLIČNIH DEFINICIJ ZN POSAMEZNIKOV IN POKLICNIH ZDRUŽENJ
Povzetek razmišljanja o ZN – ZN je skrb za zdravje ljudi. Njena osrednja vrednota je skrb za drugega. Deluje znotraj zdravstvenega varstva. Predstavlja splet aktivnosti. Usmerjena je k ohranjanju, krepitvi in povrnitvi zdravja. Skrbi za potrebe ljudi v vsakdanjem življenju, v primeru bolezni posameznik uresničuje potrebe po ZN preko zdravstvenih institucij. Je kompleksna dejavnost, ki črpa znanje v lastni praksi, družboslovnih in naravoslovnih vedah. Je znanost in umetnost.
37. KDO SO MS?
– Odgovor nam daje definicija V.Henderson
– ICN – MS je oseba, ki je končala program bazične splošne izobrazbe za MS in ji pristojni organ podeli pravico opravljati prakso v njeni deželi
– MS je zdravstvena delavka, njeno strokovno področje je ZN
– Nosilka stroke in hkrati izvajalka je MS z višjo, visoko, fakultetno in akademsko izobrazbo
– MS ima v ZN samostojno funkcijo
38. NAŠTEJ NALOGE MS.
Naloge medicinske sestre
– Oblikovanje filozofije ZN in lastne/osebne
– Razvijanje teorije in prakse ZN
– Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje ZN
– Vodenje ZN
– Promocija zdravja
– Preprečevanje bolezni
– ZN bolnih
– Rehabilitacija posameznika, družine
– Delovanje v multi in monodisciplinarnih timih
– Izvajanje zdravstvene vzgoje pri zdravih in bolnih
– Razvojno-raziskovalno delo na lastnem področju
– Organizacija
– Izobraževanje
39. V KAKŠNIH VLOGAH SE MS POJAVLJA PRI PACIENTU?
Po dokumentu “Razmejitve ZN” so dela in naloge MS razdeljene na: preventivne, negovalne, svetovalne, poučevalne, diagnostične, terapevtske, administrativne, sporočilne, koordinirajoče, oskrbne.
40. KATERI SO IDEALI,VREDNOTE SODOBNE ZN?
– Priznanje specifičnosti in spoštovanje osebnosti vsakega človeka
– Prepričanje, da so ljudje kompleksne celote (holizem)
– Prepoznavanje dejavnikov, ki vplivajo na človekove izkušnje o zdravju in bolezni
– Prepoznavanje potrebe po ohranjanju in krepitvi zdravja skozi vse življenje
– Prepričanje, da imajo ljudje pravico sodelovati pri odločanju o sebi (SZO, 1995)
44. KATERE FILOZOFIJE SE STIKAJO V PRAKSI ZN?
– Praksa ZN je stališče različnih filozofij:
– Filozofija B/V
– Filozofija zdravstvene organizacije
– Filozofija MS in ZT
– Filozofija zdravnikov in drugih sodelavcev
45. OPREDELI FILOZOFIJO ZN Z VIDIKA SUBJEKTA,VSEBINE IN NAČINA DELOVANJA.
Z vidika subjekta delovanja je temeljni moto filozofije ZN: SVIP → spoštovanje, varnost, integriteta, počutje
S →spoštovanje – najpomembnejše je, da B/V obravnavamo kot subjekt, da ne postane objekt
V →varnost – fizično jo dosežemo s temeljitim strokovnim opravljanjem ZN
– psihično pa gradimo z zaupanjem
I →integriteta – enkratnost, neponovljivost B/V – gre za celovito osebnost, pri kateri upoštevamo psihične, fizične, socialne in duhovne potrebe
P →počutje – če so prvi trije elementi dobro opravljeni bo verjetno tudi počutje dobro. Po počutju evalviramo kvaliteto ZN.
Vsebino delovanja narekujejo teoretični modeli.
Način delovanja narekuje organizacija dela (npr.timsko delo) in metoda dela (npr.PZN).
46. KAJ IN KAKO OPREDELJUJE FILOZOFIJO V ŠIRŠEM SMISLU?
– Širši smisel → stopnja razvoja družbe in stopnja razvoja stroke
Glede širšega smisla gledamo kako družba kot celota gleda na ZN, kakšen odnos ima družba do poklica. Drugi vidik je kako varovanci gledajo na ZN – to je odvisno od posameznega izvajalca ZN.
Stopnja razvoja stroke pomeni, na kakšni stopnji je ZN v neki deželi – ali na nivoju poklica ali profesije.
48. KAKŠNA SO PRIPOROČILA EU GLEDE IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU ZN?
Določila EU glede izobraževanja v ZN → EU predvideva za področje ZN 12.let predhodnega izobraževanja, kar pomeni začetek izobraževanja za ZN po srednji šoli… EU podpira, da se izobraževanje v ZN nadaljuje do doktorata.
49. KAKŠNE ORGANIZACIJSKE MODELE ZN POZNATE?˙
– Poznani organizacijski modeli v ZN:
– Model razporeditve bolnikov
– Funkcionalni model
– Timski model
– Primarni organizacijski model
50.KAJ JE TIMSKI MODEL DELA V ZN?
Timski model → ta izhaja iz spoznanja, da posameznik ne more obvladati celotnega znanja, zato uspešneje deluje znotraj tima. Tim ima ponavadi vodja in koordinatorja. Značilnost timskega dela je, da člani tima skrbijo za B/V kot celoto in ne le za postopke in intervencije, ki jih potrebuje B/V