Farmakologija vaja 4.del

protivirusna-zdravilaPROTIVIRUSNA ZDRAVILA

Zdravljenje virusnih infekcij je zaradi načina razmnoževanja virusov zapleteno.

Glavni predstavniki:

Amantadin

proti virusu influence A, rubelle in proti nekaterim tumorskim virusom. Deluje profilaktično. Absorbira  se iz prebavil, dobro prehaja v tkiva in se izloča predvsem z urinom. Stranski učinki so: nespečnost, zmedenost, ataksija, motnje govora.

Uporabljamo ga tudi pri zdravljenju Parkinsonove bolezni.

Idoksuridin

Uporabljamo lokalno zoper herpetično vnetje roženice. Če absorbira v sistemski obtok, povzroča okvaro kostnega mozga.

Trifluorotimidin

Je učinkovitejši pri herpetičnem keratitisu.

Citarabin

Uporabljamo pri zdravljenju malignomov, preprečuje pa tudi razmnoževanje DNK virusov. Lokalno ga uporabljamo pri zdravljenju herpetičnega keratitisa, ki je odporen na idoksuridin. Če ga dajemo sistemsko , povzroča depresijo kostnega mozga.

Vidarabin

Je uspešen pri zdravljenju infekcij s herpesom: pri keratitisu, encefalitisu in neonatalnem herpesu, ne učinkuje pa na genitalni herpes. Deluje tudi proti herpesu zoster (pasavec) in varicelli zoster.

Stranski učinki pa so:

prebavne motnje, nevrotoksičnost (parastezije, tremor, konvulzije), sprememba krvne slike.

Aciklovir

Učinkuje proti virusu herpesa tip 1, epstein-barrovem virusu in proti virusu varicelle zoster. Klinično se uporablja pri mukokutanem in genitalnem herpesu in kot profilaktično sredstvo po presaditvi ledvic pri bolnikih, ki jemljejo imunosupresivna sredstva. Aktiven je lokalno, intravensko in peroralno.

Stranski učinki so: nevrotoksičnost (delirij, tremor, konvulzije), kristalizacija v urinu, zvišani jetrni encimi.

Interferoni

So proteini, ki jih tvorijo človeški levkociti (INF alfa), fibroblasti (INF beta) in imunske celice (INF gama). Njihova potencialna klinična uporaba je preprečevanje infekcije s herpesom zoster pri bolnikih, ki imajo karcinom, deluje proti viremiji pri hepatitisu B in so uspešni pri zdravljenju malignomov. Stranski učinki so : prebavne motnje, anemije in utrujenost.

Metisazon:

Preprečuje razmnoževanje virusov variole in vakcinije. Čeprav ga uporabljamo profilaktično je uspešen tudi pri zaviranju omenjene bolezni.

Rifampicin

Zavira viruse poks. Uporabljamo ga tudi lokalno za zdravljenje kožnih lezij pri infekciji z virusom vakcinije.

ZNAČILNOSTI RAZMNOŽEVANJA VIRUSOV:

Poteka v stopnjah:

–          absorbcija virusov na površini celic in prodiranje virusov v celično notranjost (amantadin in gama globulini),

–          sinteza nestrukturnih proteinov in encimov,

–          sinteza RNK in DNK (purinski in piramidinski analogi, ki delujejo kot antimetaboliti),

–          sinteza strukturnih proteinov (metisazon),

–          kompletiranje in sproščanje virionov (rifampicin)

43)  UROANTISEPTIKI

So snovi, ki delujejo proti bakterijam v sečilih, nimajo pa sistemskega antibakterijskega učinka. Uporabljamo jih tudi pri zdravljenju bakteriurije.

Nitrofurantoin

Na številne patogene bakterije deluje baktericidno in bakteriostatično.Ne deluje na pseudomonas in proteus. Učinkovit je pri pH pod 5,5; zato pri zdravljenju z njimi dajemo snovi, ki zakisajo urin.

Iz prebavil se hitro absorbira. Močno se veže na beljakovinske plazme. Izloča se s filtracijo in tubularno sekrecijo v urinu. Pri bolnikih z okvarjeno ledvično funkcijo lahko pride do toksičnih koncentracij nitrofurantoina.    Stranski učinki so pogosti:

-draženje prebavil (zato ga dajemo po hrani)

-kožni izpuščaji

-nevropatije

-hemoliza pri bolnikih s pomanjkanjem glukoze-6-fosfil-dehidrogenaze.

Nalidiksična kislina

Deluje na G- bakterije. Na proteus in pseudomonas ne deluje. Zakisa urin in zavira sintezo bakterijske DNK.

Stranski učinki: -glikozurija, draženje prebavil, kožni izpuščaj, fotosenzibilizacija, motnje vida, motnje v OŽ.

Mefenaminske soli:

Pri infekcijah s proteusom, pri katerih je urin bazičen ti derivati ne učinkujejo.

Cikloserin

Je antibiotik širokega spektra, ki deluje proti koliformnim bakterijam, proteusu in mikobakterijam. Zavira vgrajevanje D-alanina v mukopeptide bakterijskih sten. Nevrotoksični znaki, ki so odvisni od odmerkov,so:  glavobol, vrtoglavica, tremor in akutne psihoze.

Ostala zdravila

Antibiotiki, ki se koncentrirajo v urinu, so uspešni pri zdravljenju infekcije sečil. Sem spadajo penicilini, polsintetski širokospektralni amoksicilin, penicilini, ki delujejo proti pseudomonasu in cefalosporini prve generacije. Za zdravljenje uroinfektov se uporabljajo sulfonamidi, predvsem kombinacije s trimetoprimom. Učinkoviti so tudi aminoglikozidni širokospektralni  antibiotiki, ki jih uporabljajo v nižjih odmerkih kot normalno.

Sprememba pH urina: nizek pH urina deluje na bakterije zaviralno, zato urin zakisamo z askorbinsko kislino ali amonijevim kloridom in s tem povečujemo učinkovitost uroantiseptikov.

44)  ANTIMALARIKI

Povzročitelji malarije »plazmodij«, se razvija v slinavkah samice Anofelesa. S pikom prenese parazite v kri človeka in ga okuži. Iz krvi se paraziti preselijo v jetra (primarna tkivna faza), nato ponovno preidejo v kri  in se razmnožujejo v eritrocitih-(eritrocitna faza). Zdravila, ki delujejo na prvo tkivno fazo-primarni tkivni shizontocid (primakvin)- takoj po infekciji ubijejo shizonte v jetrih.

Krvni shizontocidi(kinin, klorokvin) delujejo na parazite v eritrocitih.

Primakvin:

Uspešen je kot tkivni shizontocid. Delujejo tudi na gamete, ter tako preprečuje širjenje malarije. Pri pacientih z deficitom glukoze-6-fosfat-dehidrogenaze povzroča hemolizo.    Toksični znaki so: glavobol, prebavne motnje, pruritus, motnje vida in v višjih odmerkih levkopenija in methemoglobinemija.

Kinin:

Je alkaloid in deluje na krvne shizonte.Veže se z DNK, preprečuje njeno podvojitev in s tem beljakovinsko sintezo.Verjetno se veže tudi na celične membrane.   Nevarni stranski učinki so:

-kinhoizem

-hemoliza

-urin temne barve (black water fever)

-v visokih odmerkih vazodilatacija s poškodbo miokarda.

Klorokvin:

V  parazitih se koncentrira, na shizonte(sekundarna tkivna faza) ne deluje. Uspešen je pri akutni obliki malarije. Je aktivnejši in manj strupen od ostalih antimalarikov.   Najpogostejši stranski učinki so:

-prebavne motnje

-glavobol

-kožni izpuščaji

-v velikih odmerkih povzroča okvare kože, nevropatije, psihoze, naglušnost.

Klorogvanid in Pirimetamin- sta zdravili, ki delujeta na sporozide.

Kvinakrin:

Deluje na krvne shizonte. Povzroča psihotične reakcije in kožo obarva rumeno, zato ga redkeje uporabljajo.

45) AMEBICIDI

Zdravila proti histolitični amebi (metronidazol, emetin, klorokvin) delujejo na amebo v črevesni steni in v jetrih. Drugi delujejo na parazite le v lumnu črevesa (diloksanid furoat, jodokinol in nekateri antibiotiki).

Diloksanid furoat

Učinkovit je pri asimptomatični lunanlni amebiozi. Pri milejših oblikah ga kombiniramo z metranidazolom. Ni toksičen.  Stranski učinki so prebavne motnje in napenjanje.

Emetin

Je alkoholdihidroemetin. Deluje na trofozoide. Zavira premikanje ribosomov vzdolž prenašalne RNK in zavira sintezo proteinov. Kopiči se v parenhimu jeter, pljuč in ledvic. Izloča se počasi z urinom. Zaradi kopičenja lahko postane toksičen. Stranki učinki so lokalno draženje tkiva, draženje prebavil, mišična slabost, kardiovaskularne motnje, tahikardija in okvara miokarda.

Metronidazol

Učinkuje na tkivno fazo pri hujših obolenjih, pri jetrnih abscesih, ekstraintestinalni amebiazi in okvarah črevesne stene zaradi amebiaze. Stranski učinki so prebavne motnje, glavobol in obarvan urin. Veliki odmerki povzročajo levkopenijo, nevrološke znake, zmedenost in ataksijo. Z alkoholom ima značilni disulfiramski učinek. Potencira učinke antikoagulantov. Pri poskusnih živalih je mutagen.

Paromomicin in tetraciklini

Paromomicin  zavira sintezo beljakovin in deluje na amebe v črevesnem lumnu. Iz prebavil se dobro absorbira. Pogosti stranski učinki so prebavne motnje, glavobol, zmedenost, šumenje v ušesih in kožni izpuščaj. Tetracikline lahko uporabljamo kot lumalne amebicide pri lažjih oblikah amebiaze.

53)  ZAVIRALCI GANGLIJSKEGA PRENOSA

Ganglijski blokatorji: ta skupina  zdravil ima sedaj bolj teoretičen pomen, prej pa so jih uporabljali za zdravljenje zvišanega krvnega pritiska. Najpomembnejši so bili heksametonij (6 C atomov), mekamilamin  in drugi.

Stranski učinki so bili pogosti: močna zavora simpatika in parasimpatika.

Danes se uporablja kratko delujoči trimetafan, ki je kompetitivni antagonist nikotinskih receptorjev. Zapira ionske kanale, ki jih odpirajo nikotinski receptorji. Ne prehaja skozi lipidne membrane, ne prehaja skozi krvno možganske pregrade, zato nima centralnih učinkov.

Dajemo ga intravensko. Glavna indikacija za njegovo uporabo je maligna hipertenzija, ker znižuje venski tonus, povzroča tudi ortostatsko hipotenzijo.

54) ZAVIRALCI NEVROMIŠIČNEGA PRENOSA,  MUSKULOPLEGIKI

Zaviralce nikotinskih receptorjev uporabljajo za relaksacijo skeletnih mišic pri operacijah. To so skupina kurare (tubokurarin) in suckinilholin.



55) SIMPATIKOMIMETIKI, MEHANIZEM DELOVANJA, UPORABA

So snovi, ki aktivirajo andrenergične receptorje v avtonomnem živčeju simpatika.

Po spektru delovanja na andrenergične receptorje jih delimo na:

– agoniste alfa in beta,

-skupino, ki deluje na obe vrste receptorjev in

– dopaminske agoniste.

Po mehanizmu delovanja ločimo na direktne in indirektne simpatikomimetike. Prvi adrenergične receptorje aktivirajo neposredno, drugi (posredni) pa se s sproščanjem endogenih kateholaminov. Obe vrsti sta klinično uporabni.

Najpomembnejše pri simpatikomimetikih je delovanje na srce in ožilje, na gladke respiratorne mišice, na OŽ in endokrini sistem.

Poznamo popolne α agoniste, ki povzročajo vazokonstrikcijo, večajo periferni upor, zvišujejo krvni pritisk, zavirajo peristaltiko črevesja in inhibirajo sproščanje inzilina.

Za razliko od njih pa popolni β agonisti povzročajo vazodiletacijo v skeletnih mišicah, pospešujejo delovanje srca, zmanjšujejo peristaltiko črevesja, zvišujejo sproščanje insulina, povečujejo glukoneogenzo v jetrih. Pri razumevanju delovanja simpatikomimetikov moramo poznati tudi nekatere reflekse in z njimi povezane kontrolne mehanizme negativne povratne zveze.

Tak je mehanizem bradikardije po alfa stimulaciji. Znižuje arterijski pritisk zaradi presinaptične negativne povratne zveze.

Klinična uporaba simpatikomimetikov je široka:

–          pri stanjih, kjer je treba znižati krvni pretok (krvavenje),

–           stanje  pri katerih moramo zvišati krvni pretok in srčni utrip (odpoved srca, šok);

–          stanje pri katerih moramo relaksirati gladko mišičje (pri astmi, grozeč prezgodnji porod);

–           stanja pri katerih je potrebno aktivirati centralno živčevje (narkolepsiji).

56) SIMPATIKOLITIKI, MEHANIZEM DELOVANJA  IN UPORABA

Zdravila, ki zavirajo andrenergične receptorje alfa in beta. Pomembni so v kardiovaskularnem sistemu in drugih organih, ki jih oživčuje simpatik. Uporabljamo jih pri zdravljenju arterijske hipertenzije, postinfarktnih aritmij, koronarnih bolezni. Delimo jih v dve skupini: v alfa in beta zaviralce, obe skupini pa imata še podskupine kot alfa 1,

2…  Alfa blokatorji – antagonisti: fenoksibenzamin, ergotamin, abetalol; analogni fentolamin. Beta blokatorji – antagonisti: propranolol, timolol, pindolol. Analogni: metoprolol.

Antagonisti alfa receptorjev

Zaviralce receptorjev alfa razvrščamo na osnovi trajanja in reverzibilnosti njihovega delovanja. Ti so:

–          fenoksibenzamin – je dolgo delujoč, nekompetitivni

–          Fentolamin in tolazolin sta kompetitivna alfa antagonista s kratkotrajnim delovanjem. Delujeta na kardiovaskularni sistem. Zaradi stranskih učinkov je njuna uporaba omejena. Najpogostejša je takihardija (zaradi baroreceptorskega refleksa).

Selektivni alfa zaviralci: -adrenergični zaviralci :-prazosin je novejši zaviralec receptorjev alfa z močnejšim delovanjem na alfa 1 kot alfa2. Uspešno ga  uporabljamo  pri zdravljenju hipertenzije.

Zaviralci beta adrenergičnih receptorjev

-Vsi klinično uporabni beta zaviralci so kompetitivni antagonisti, nekateri tudi delni agonisti. Glavne razlike med njimi so v selektivnosti, stranskih učinkih in farmakokinetičnih lastnostih.

–          Beta 1 selektivni: metoprolol, atenolol pri asmatikih. Butoksamin je selektivni zaviralec receptorjev.

–          beta 2, ki ga uporabljajo za raziskovalne namene.

–          lokalni anestetični membranski stabilizatorji (timolol in atenolol je imata najmanj) ,

–          delni agonisti – pindolol deluje tudi simpatikomimetično,

–          kombinirana blokatorska aktivnost alfa in beta (labetolol),

–          učinki na OŽ: utrujenost, motnje spanja, sedativni učinek (atenonol in nandolol imata najmanj centralnih učinkov,

–          učinek prve pasaže : majhna biološka uporabnost pri enteralnem dajanju (pindolol ima najmanj te lastnosti),

Propanolol neselektivno zavira receptorje beta 1 in beta 2. Pri astmatikih lahko povzroči bronhokonstrikcijo. Ima lokalno anestetično aktivnost, zato ga lokalno (oči) ne uporabljamo.

Klinična uporaba:

–          alfa – neselektivni ( fenoksibenzamin, fentolamin) -feokromocitom, Mb. Raynaud,

–          alfa 1 selektivni (prazosin)- hipertenzija,

–     beta-neselektivni: propranolol– hipertenzija, aritmije, angina  pektoris, migrena, feokromocitom, po miokardnem infarktu. Nadolol– hipertenzija, angina pektoris. Timolol-hipertenzija, glaukom

57)  SKUPINE ANTIHIPERTENZIVOV

Nad 140mmHg in diastolični nad 90mm Hg. Za zdravljenje zvišanega arterijskega krvnega tlaka uporabljamo antihipertenzive.

To so:

1.      Diuretiki ↓ arterijski pritisk, ker zmanjšajo volumen krvi ter neposredno učinkujejo na gladke mišice žil. Uporabljajo se tiazidni diuretiki (hidroklorotiazid, politiazid) in diuretiki, ki delujejo na Henlejevo zanko (furosemid).

  1. Simpatikolitiki – receptorjev beta: zavirajo vpliv simpatika, znižujejo venski tonus, upočasnjujejo srčno frekfenco in zmanjšujejo kontraktilnost srca. Znižujejo minutni volumen in periferni žilni upor. Delujejo na baro receptorjih, OŽ, gangljih, postgangljiskih nevronih simpatika in na receptorjih. Predstavniki: propranolol, pindolol, atenolol, metoprolol . Povzročajo vazolatacijo arteriol in znižanje perifernega upora. Neželjeni učinki so: ortostatska hipotenzija, vrtoglavost, sinkopa, utrujenost, nervoza.
  1. Vazodilatatorji: delujejo neposredno na gladko mišičje žil. Nekateri delujejo močneje na arteriole kot na vene (minoksidil, hidralazin). Nitroprusid in diaziksid sta primernejša za akutne posege. Kalcijevi blokatorji (nifedepin, nitredipin) pa so uporabni za daljše (kronično) zdravljenje.
  1. Antagonisti angiotenzina -ta skupina posega v hormonsko regulacijo arterijskega tlaka. Sestavljata jih dve skupini : ena, ki zavira angiotenzin konverting encim (ACE) in druga, ki zavira angitenzinske receptorje. Nezaželeni učinki zaviralcev  ACE : hipotenzija, tahikardija, nespečnost, glavobol, bruhanje, diareja, nevtropenija, alergične reakcije. Neželeni učinki angiotenzina II. pa so: utrujenost, glavobol, diareja, bolečine v mišicah nog (krči) in križu, angioedem,  teratogenost.

Cilj zdravljenja zvišanega krvnega pritiska je uspešna normalizacija krvnega pritiska: Zato je zdravljenje stopenjsko: zmanjševanje volumna krvi / znižanje tonusa simpatika / znižanje tonusa gladkih mišic žil / znižanje koncentracije angiotenzina.


PRINCIPI ZDRAVLJENJA HIPERTENZIJE:

-sprememba življenskega sloga

-diuretiki

-simpatikolitiki

-vazodilatatorji

-inhibitorji angiotenzina (izloča se v ledvicah)

58) DIURETIKI

So snovi, ki povečajo izločanje urina tako, da  povečajo izločanje natrija in spremenijo izločanje tudi drugih sestavin urina.

Farmakološki učinki: povečajo izločanje vode in soli (Na) skozi ledvice, dilatirajo krvne žile, znižan periferni upor.

Stranski učinki: hipokaliemija – bolnik mora jemati kalij, hiperglikemija, hiperurikemija.

Uporaba: najpomembnejša uporaba diuretikov je zdravljenje hipertenzije in kongestivnega odpovedovanja srca, edemi.

Diuretike lahko razvrstimo po prijemališču njihovega delovanja.

V proksimalnih tubulih delujejo blokatorji karboanhidraze in ozmotski diuretiki, v ascendetnem delu Henlijeve pentlje

furozemit in etakrinska kislina, v distalnih konvolutnih tubulih tiazidi in v zbiralcih antagonisti aldosterona.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja