Vse je prav in prav je vse =) Če pa kej ni prov pa me odpelte na Bali za 14 dni :D
ATP v organizmu povezuje reakcije , ki proizvajajo energijo in reakcije, ki porabljajo energijo.
Celični metabolizem sestavljajo anabolne in katabolne reakcije
ANABOLIZEM je izgradnja makromolekul v organizmu
KATABOLIZEM je razgradnja makromolekul v organizmu
KATABOLIZEM je proces pri katerem se sprošča energija in je process pri katerem se sproščena energija lahko shrani kot ATP.
Je razgradnja kompleksnih molekul ( npr. Beljakovin, lipidov, polisaharidov) v enostavnejše.
ANABOLIZEM je proces pri katerem se porablja energija in je sinteza kompleksnih molekul iz enostavnejših.
Najpomembnejši mehanizmi uravnavanja posameznih metaboličnih poti so hormonski, s količino substrata in uravnavanje aktivnosti encimov z modulatorji.
GLIKOLIZA je razgradnja glukoze do piruvata in poteka v vseh telesnih celicah in tudi v citosolu zato razgradnjo glukoze do piruvata imenujemo glikoLIZA.
Glikoliza je tudi pomemben vir za pridobivanje energije v skeletnih mišicah. Omogoča nastanek ATP v anaerobnih in aerobnih pogojih.
Razgradnja glukoze je edini proces za pridobivanje energije v eritrocitih in je najpomembnejša presnovna pot za pridobivanje energije v možganih.
V anaerobnih pogojih se glukoza razgradi so laktata. Iz ene molekule glukoze nastaneta v anaerobnih pogojih 2 molekuli ATP ja.
V aerobnih pogojih pri popolni razgradnji ene molekule glukoze ( do vode in Co2) lahko nastane 32 molekul ATP.
Pri anaerobni glikolizi se v krvi akumulira Laktat.
Med encime, ki uravnavajo glikolizo uvrstimo heksnšus =)
Heksokinaza se nahaja v maščobnih celicah, mišičnih celicah in možganskih celicah.
Glukokinaza se nahaja v beta celicah trebušne slinavke in v jetrih.
Po vnosu sladkorjev v telo je najpomembnejše delovanje glukokinaze in insulina.
Hormonsko uravnavanje glikolize poteka prek insulina in glukagona.
Insulin ob uživanju hrane bogate z ogljikovimi hidrati stimulira sintezo najpomembnejših regulatornih encimov glikolize.
Koncentracija glukagona je visoka pri dolgotrajni telesni vadbi ali pa pri stradanju.
Acetilkoencim A se sintetizira neposredno iz piruvata.
Aktivna oblika vitamina B1 je koencim encima piruvat-dehidrogenaza.
Sintezo glukoze v organizmu imenujemo glukoenogeneza.
Glukoza se v organizmu lahko skladišči kot glikogen in sicer ta pa se skladišči v jetrih( v jetrnih celicah natančneje v citosolu v granulah ) in skeletnih mišicah.
Za potek življenskih procesov lahko celice kot neposredni vir energije uporabljajo ATP.
ATP deluje kot prenašalec energije znotraj celice. Bioenergetika proučuje spremembe energije povezane z biokemijskimi reakcijami. Prekomerno shranjevanje zalog energije se odrazi kot debelost.
ATP se sintetizira v mitohondrijih.
Celice potrebujejo večino kisika za sprejem elektronov prenesenih po dihalni verigi, ki omogoča nastanek večine ATP v celicah.
Superoksidni anion je kisikov prosti radikal in zaradi visoke reaktivnosti lahko poškoduje celice.
Stranski produkt oksidacij in redukcij v celicah je nastanek prostih radikalov.
Antioksidanti so snovi, ki lovijo proste radikale in ščitijo celice pred prostimi radikali. Primera antioksidanta je vitamin E, Glutation,
Notranja mitohondrijska membrane je prepustna za kisik.
Koencim ubikinon Q1O je prenašalec elektronov po dihalni verigi.
Metabolizem fruktoze ( sadnega sladkorja) poteka v jetrih in skeletnih mišicah.
Posledica prevelike količine zaužite fruktoze se kaže v povečani sintezi maščobnih kislin.
Etanol se presnavlja v jetrih, citosolu in mitohondrijih, endoplazmatskem retikulumu, peroksisomih.
Največja količina etanola se presnavlja v citosolu in mitohondrijih. Posledica večjih količin razgradnje etanola je porast NADH.
Maščobne kisline pridobi organizem s hrano. Se sintetizirajo v organizmu neposredno iz acetilkoencima A. Se sintetizirajo v organizmu posredno iz fruktoze.
Sintezo maščobnih kislin v telesu imenujemo lipogeneza.
Razgradnjo maščobnih kislin v telesu imenujemo beta-oksidacija
Sinteza maščobnih kislin poteka v jetrih, maščevju in citosolu.
Razgradnja maščobnih kislin poteka v jetrih, skeletnem mišičju in ledvicah, mitohondrijih ter peroksisomih.
Maščobne kisline so za večino tkiv glavni vir energije med dolgotrajno telesno vadbo in stradanjem.
V človeškem telesu je holesterol:
– komponenta bioloških membran
– prekurzor v sintezi steroidnih hormonov
– prekurzor v sintezi vitamina D
– prekurzor v sintezi žolčnih kislin
Holesterol se sintetizira v jetrih, ledvicah in možganih, sintetizira pa se iz acetilkoencima A.
Sinteza holesterola pa poteka v citosolu.
Večina holesterola v krvi se nahaja vezanega z maščobnimi kislinami in v obliki holesterolnih estrov v lipoproteinih.
Sinteza ketonskih teles poteka v jetrih in je prilagoditev na dolgotrajno telesno vadbo, nezdravljeno sladkorno bolezen in stradanje. Ta ketonska telesa pa celice uporabljajo kot vir energije. Med stradanjem so največji porabniki ketonskih teles možgani, srce in skeletne mišice.
Ketonska telesa se sintetizirajo neposredno iz acetilkoencima A ( aktivirana ocetna kislina).
Beljakovine človeškega telesa sestavlja 20 aminokislin. Esencialne aminokisline so gradniki večine beljakovin in jih telo ne more sintetizirati.
Pri odraslem človeku je 8 aminokislin esencialnih.
Aminokisline so prekurzorji za sintezo beljakovin, hema, nekaterih hormonov.
Pri hranjenju izključno z rastlinsko hrano ( žitarice) lahko primanjkuje aminokislina Lizin.
Aminokisline so za organizem glavni vir dušika. Dušikova bilanca je negativna, ko je vnos dušika manjši kot izguba. In dušikova bilanca je pozitivna, ko je vnos dušika večji kot pa izguba. Opisuje razmerje med razgradnjo in sintezo beljakovin.
Dušikova bilanca je negativna pri posttravmatskem stanju in pomanjkanju ene aminokisline ter stradanju.
Dušikova bilanca pa je pozitivna pri nosečnosti in rasti.
Aminokisline se v organizmu NE SKLADIŠČIJO !
Transaminacija poteka v citosolu in mitohondrijih.
Razgradnja beljakovin poteka v citosolu in lizosomih.
Sinteza sečnine ( UREE) poteka v jetrih, mitohondriju nato pa še v citosolu
Glukoza se sintetizira pri stradanju iz aminokislin in beljakovin.
Albinizem je lahko posledica pretvorbe tirozina v melanin.
Cistična fibroza je lahko posledica motnje zvijanja beljakovine kloridnih kanalčkov (CFTR)
Za fenilketonurijo je značilna motnja razgradnje fenilalanina.
Purini in pirimidini so dušikove baze, ki so gradniki DNA, RNA in nukleotidov.
PURINI SO: adenin, gvanin.
PIRIMIDINI SO : citozin, timin, uracil
Tetrahidrofolat je derivat folne kisline in njegovo pomanjkanje povzroči zmanjšano sintezo DNA.
Posledica pomanjkanja folata je lahko megaloblastna anemija.
Produkt razgradnje purinov je sečna kislina. Protin nastane, ko zaradi visoke koncentracije nastanejo kristali sečne kisline.
Metotreksat, ki se uporablja pri zdravljenju nekaterih malignih tumorjev je analog folne kisline.
Metotreksat deluje citostatično tako, da prepreči sintezo DNA.
AZT ( zidovudin) je analog timidina.
Uporablja pa se pri infekcijah z virusom HIV, ker ustavlja prepisovanje virusne RNA v DNA.
Vodotopni vitamini so: B, C
Lipidotopni vitamini so: A,D,E,K
Lastnosti lipidotopnih vitaminov so:
– prekomerno uživanje je škodljivo za organizem
– shranjujejo se v jetrih
– telo jih praviloma ne sintetizira
Lastnosti vodotopnih vitaminov so:
– iz telesa se izločajo z urinom
– praviloma se ne shranjujejo v organizmu
– telo jih ne sintetizira
Pomanjkanje vitamina B1 ( tiamina ) povzroči BERI – BERI. Je tudi koencim piruvat-dehidrogenaze.
Pomanjkanje vitamina A povzroči nočno slepoto
Pomanjkanje vitamina K povzroči nagnjenost k krvavitvam
Pomanjkanje vitamina D povzroči Rahitis
Pomanjkanje vitamina C povzroči Skorbut
Aktivna oblika vitamina A ( retinol ) se veže z opsinom v rodopsin ( vidni pigment)
Aktivna oblika vitamina D je derivat holesterola s hormonskim učinkom
Aktivna oblika vitamina E( tokoferola) je antioksidant
Aktivna oblika vitamina K je koencim pri karboksilaciji faktorjev strjevanja krvi
NADplus, NADHplus sta aktivni obliki niacina in nikotinske kisline.
Aktivna oblika vitamina B6 je koencim pri sintezi aminokislin in sintezi hema
Biotin je koencim karboksilaz
Pantotenska kislina je sestavni del koencima A
Aktivna oblika folne kisline je koencim pri sintezi nekaterih nukleotidov in aminokislin.
Akorbinska kislina je antioksidant
Ime aktivne oblike vitamina A je retinal ali retinojska kislina
Ime vitamina C je askorbinska kislina
Ime vitamina B12 je kobalamin
Ime vitamina B2 je riboflavin
Ime vitamina E je tokoferol
Ime vitamina B1 je tiamin
V živih organizmih so nujno prisotni ogljik, dušik, fosfor in kisik
V organizmu se kalcij, magnezij, fosfor v glavnem nahajajo v kosteh
Natrij pa se v organizmu nahaja v glavnem kot elektrolit.
V organizmu se žveplo nahaja največ v aminokislinah
Elementi v sledovih so kemični elementi, v prevelikih količinah strupeni za organizem in v vseh tkivih.
Elementi v sledovih so: baker, jod, fluor, cink, molibden, mangan, krom, kobalt, železo, vanadij, selen.
ELEMENTI, ki niso v sledovih, so fosfor, kalcij, kalij, klor
Na ravni gena so točkovne mutacije najpogosteje posledica zamenjave nukleotida.
Pri deleciji se del DNA izgubi
Pri duplikaciji se del DNA podvoji
Pri inserciji se del dna vstavi
Pri inverziji se del dna obrne glede na prvotno smer
Dedovanje je avtosomsko, ko se gen nahaja na kateremkoli kromosomu, razen kromosomov X in Y
Za avtosomsko dominantno dedovanje je značilno, če je prizadet eden od staršev je lahko otrok prizadet in neprizadeta starša ne moreta imeti prizadetega otroka.
Za avtosomsko recesivno dedovanje je značilno neprizadeta starša imata lahko prizadetega otroka.
Za mitohondrijsko dedovanje je značilno, da se bolezen pogosto ne izrazi ob rojstvu in se deduje izključno po materi.
Pri trisomiji ima oseba tri kopije določenega kromosoma
Downow sindrom nastane zaradi trisomije 21. kromosoma.
Genetska informacija se pri človeku prenaša na potomce z DNA
Prenos genetskih informacij poteka v smeri dna==rna==beljakovine
Geni so ODSEKI DNA.
Geni so osnovna in funkcionalna enota DNA iz katerih nastane prepis za beljakovine.
Vsaka aminokislina je v DNA zapisana s tremi nukleotidi.
DNA je večinoma v obliki dvojne vijačnice in je sestavljena iz deoksiribonukleotidov.
RNA je večinoma iz enojne vijačnice in je sestavljena večinoma iz ribonukleotidov.
Dušikove baze, ki tvorijo DNA so adenin, citozin, gvanin, timin
Dušikove baze, ki tvorijo RNA so adenine, citozin, gvanin, uracil
Verigi dvojne vijačnice sta v DNA med seboj povezani z vodikovimi vezmi.
Na DNA so povezane baze z vodikovimi vezmi:
Adenin=timin
Gvanin=citozin
Nukleotidi verige DNA so med seboj povezani z kovalentnimi vezmi
DNA se v človeških celicah nahaj v Jedru in mitohondrijih.
RNA se v človeških celicah nahaja v jedru, mitohondrijih in citplazmi.
Sinteza RNA poteka v jedru, mitohondrijih
Glede na funkcijo ločimo več oblik RNA. Za sintezo beljakovin so nujne mRNA, tRNA, rRNA, snRNA.
mRNA prenaša genetske informacije iz jedra v citoplazmo.
snRNA katalizira izrezovanje intronov iz RNA v jedru
tRNA prenaša aminokisline
rRNA je sestavni del ribosomov
Kromatin je v JEDRU.
Kromosomi so sestavljeni iz DNA in beljakovin.
Kromosomi so kondenzirane oblike DNA za prenos v hčerinske celice
– molekule dna
– vidni s svetlobnim mikroskopom v času celične delitve
Beljakovine, ki so povezane z DNA v kromosomu se imenujejo histoni.
Kromosomi so vidni ob celični delitvi in v metafazi.
V človeško DNA se lahko vključijo genomi nekaterih virusov.
Poškodbe na DNA povzročijo ionizirajoča sevanja, prosti radikali in ultravijolična svetloba.
Popravljanje mutacij v DNA poteka z DNA-ligazo, DNA-polimerazo in eksonukleazo.
Sprememba v zaporedju nukleotidov v DNA imenujemo mutacija.
DNA-Polimeraze sintetizirajo DNA
Podvajanje dna imenujemo REPLIKACIJA in pri tem procesu sodelujejo encimi DNA-Ligaze, DNA-polimeraze in primaza.
Prepis DNA v RNA pa imenujemo transkripcija in pri njem sodeluje RNA-Polimeraza.
Pri evkariontih poteka transkripcija DNA v jedru in v mitohondriju.
Pri evkariontih poteka replikacija DNA v jedru in mitohondrijih.
Transkripcija je prepis RNA iz DNA
Pri transkripciji sodelujejo RNA-Polimeraze in transkripcijski faktorji.
Translacija je sinteza beljakovin in peptidov in poteka v citoplazmi in v endoplazmatskem retikulumu, granularnem ER in peroksisomih.
Trije nukleotidi vsebujejo zapis za eno aminokislino.
Celične beljakovine sestavlja 20 aminokislin.
Kodoni so skupine nukleotidov z zapisom za eno aminokislino.
Translacija beljakovin poteka v ribosomih.
Glikolizacija je posttranslacijska modifikacija, pri kateri se na beljakovine vežejo sladkorji in le ta poteka v endoplazmatskem retikulumu.
Antibiotiki najpogosteje preprečijo sintezo beljakovin, sintezo nukleinskih kislin, sintezo celične stene.
Virusi vsebujejo nukleinske kisline in proteinski plašč.
Primer retrovirusa je HIV in vsebuje enojno RNA.
Zidovudine ( AZT) preprečuje ustavitev prepisovanja retrovirusne RNA v celično DNA.
Struktura DNA dvojna vijačnica… 3′ na 5′ A=T, G=C, T=A, C=G…
Med lipide sodijo maščobe, voski, olja in steroidi in so večinoma netopni v vodi in so topni v nepolarnih topilih.
Lipidi so pomembni v prehrani človeka zaradi njihove velike energijske vrednosti in so pomembni v telesu kot zaloga lipidotopnih vitaminov. Glavna zaloga le teh je v maščobnem tkivu. Funkcije lipidov v telesu so toplotna izolacija in zaloga energije.
Presnova lipidov je motena pri aterosklerozi, debelosti in sladkorni bolezni.
Med preproste lipide uvrstimo maščobe in voske. Med kompleksne pa glikolipide in fosfolipide.
Med lipide uvrstimo tudi lipidotopne vitamine, nekatere hormone in steroide.
Maščobe nastanejo direktno iz glicerola in maščobnih kislin.
Maščobne kisline najdemo v oljih in naravnih maščobah. Nasičene maščobne kisline ne vsebujejo dvojnih vezi. Nenasičene maščobne kisline pa vsebujejo dvojne vezi !
Kot trigliceridi se shranjujejo maščobne kisline in v celicah maščevja se maščobne kisline shranjujejo kot trigliceridi.
Med lipidi v bioloških membranah je največji delež fosfolipidov.
Holesterol je prekurzor za sintezo spolnih hormonov, vitamina D in žolčnih kislin.
Funkcije lipidov v telesu so zaloga energije, vir acetilnih skupin, toplotni in električni izolatorji, gradniki bioloških membran, hormoni, signalne molekule.
Iz hrane pa so funkcije energetski vir, prenos lipidotopnih vitaminov in vir esencialnih maščobnih kislin.
Če pogledamo nekatere lipide, ki so pomembni za človeka:
Maščobne kisline: Nenasičene ( lavrinska, palmatinska, stearinska) in nasičene ( oleinska, linolna, linolenska, arahidonska ) so vir energije.
Maščobe ( trigliceridi ) so zaloga energije
Fosfolipidi so gradniki bioloških membran
Glikolipidi so v bioloških membranah
Steroidi ( holesterol ) je komponenta v bioloških membranah, prekurzor za žolčne kisline, prekurzor za steroidne hormone, prekurzor z vitamin D
Potem še med steroide spadajo žolčne kisline, lipidotopni vitamini in steroidni hormoni.
Kot vir energije je najpomembnejši ogljikov hidrat v človeškem organizmu GLUKOZA.
Najenostavnejši Ogljikovi hidrati so monosaharidi. Disaharidi vsebujejo dva monosaharida.
Polisaharidi vsebujejo več kot 10 monosaharidov.
Trioze, pentoze, tetroze in heksoze so MONOsaharidi. Imenovani so po atomu ogljika.
Riboza je biološko pomembna in je sestavni del ATP in RNA.
Heksoze imajo šest ogljikovih atomov in biološko pomembne so glukoza, galaktoza in fruktoza.
D-glukoza nastane z razgradnjo laktoze, saharoze in škroba. V organizmu je normalno prisotna v krvi in liquorju. Če pa je prisotna v urinu pa kaže na to da ima oseba sladkorno bolezen.
Sladkor pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsa je saharoza.
S hidrolizo saharoze nastane fruktoza in glukoza.
Med najpomembnejše polisaharide v človeškem organizmu uvrstimo glukozo in glikogen. Glikogen je sestavljen iz molekul glukoze.
Pomembne komponente celične membrane so beljakovine in lipidi.
Membrane so bolj prepustne za nepolarne molekule kot za ione in bolj prepustne za nepolarne molekule kot za polarne molekule.
Difuzija je prosto prehajanje molekul prek membrane v smeri koncentracijskega gradienta. Nabite molekule ne prehajajo neposredno skozi lipidni dvosloj membrane. V bioloških membranah so prisotni specifični prenašalci za snovi, ki sicer ne bi prehajale skozi membrane.
Lipidni dvosloj je prosto prehoden za kisik.
Transporterji snovi skozi biološke membrane so beljakovine.
Cistična fibroza nastane zaradi okvare gena za beljakovino imenovano CFTR. Cistična fibroza je ena najpogostejših genetskih bolezni pri belcih. Okvarjena beljakovina pri cistični fibrozi je ionski kanalček in ta beljakovina omogoča prehod kloridnega iona.
Celične membrane so med drugimi sestavljene tudi iz beljakovin, holesterola, fosfolipidov in glikolipidov.
Protitelesa so beljakovine, glikoproteini.
Antigeni so molekule, ki sprožijo nastanek protiteles in se vežejo na njih.
Tipi protiteles so IgA, IgD, IgE, IgG, IgM ( ADEGM)
Protitelesa IgA se nahajajo v izločkih dihalnega trakta, kolostrumu, mleku in slini.
Protitelesa IgG in IgM se nahajajo v krvni plazmi.
Pri odraslem človeku je najpogostejše protitelo v plazmi IgG
Imunizacija( cepljenje ) v organizmu izzove sintezo protiteles in proizvodnjo za antigen specifičnih imunskih celic.
Cepiva so sestavljena iz denaturiranih bakterijskih toksinov, inaktiviranih virusov, izoliranih beljakovin in mikroorganizmov, mrtvih bakterij in nevirulentnih oblik živih bakterij.
Hem je prostetična skupina pri citokromih a,b in c , citokromih P450, hemoglobinu, mioglobinu, peroksidazah.
Glavnina hema se sintetizira v jetrih in kostnem mozgu.
Sinteza hema poteka najprej v mitohondrijih, nato v citosolu, nato spet v mitohondrijih.
Največji delež hema se razgradi v jetrih, kostnem mozgu in vranici in se razgradi do bilirubina.
Da pa se lahko izloči iz telesa pa se mora bilirubin pretvoriti v topno obliko v jetrih.
Zlatenica pri novorojenčku nastane zaradi zvišane koncentracije bilirubina.
Hemoglobin in mioglobin vsebujeta železo in hem.
Hemoglobin prenaša kisik iz pljuč do tkiv, H+ iz tkiv do pljuč, ogljikov dioksid iz tkiv do pljuč in ogljikov dioksid se prenaša neodvisno v eritrocitih kot bikarbonat.
Pri zdravih odraslih je večina hemoglobina v obliki Hemoglobina A
Hemoglobin je tetramerna oblika in pri anemiji je zmanjšano število eritrocitev v krvi.
Največjo afiniTETO za kisik ima hemoglobin ( HbF ) fetalni hemoglobin. In po rojstvo se intenzivno sintetizira HbA.
Približno 5% hemoglobina v krvi je glikiranega, kar pomeni, da je nanj vezan ogljikov hidrat. In prav merjenje glikiranega hemoglobina v krvi se uporablja za merjenje koncentracije glukoze v krvi.
Kri nikoli in nikoli ne bo razgrajevala hormonov in sladkorjev!
Funkcija krvi pa je obramba pred infekcijami, strjevanje krvi, transport dihalnih plinov, transport hranilnih snovi in lovljenje sexy tetic do white nigga eritrocita, transport odpadnih produktov metabolizma, transport hormonov, uravnavanje TT, vzdrževanje acidobazičnega ravnovesja =)
Krvne skupine ABO določajo glikoproteini. Antigeni, ki določajo krvne skupine se nahajajo na membrani eritrocitov.
Mioglobin ima funkcijo shranjevanja kisika v mišičnih celicah in je sestavljen iz 1 podenote.
Encimi so beljakovine, RNA. Kofaktorji encimov so pogosto vitamini! Snov, ki vstopa v encimsko reakcijo je substrat in snov, ki snov, ki je rezultat encimske reakcije je produkt. Oksidoreduktaze katalizirajo oksidacijo ali redukcijo.
Transferaze katalizirajo prenos funkcionalnih skupin med molekulami.
Hidrolaze katalizirajo prenos funkcionalnih skupin na vodo.
Izomeraze katalizirajo prenos funkcionalnih skupin znotraj molekul.
Ligaze katalizirajo sintezo molekule ob porabi energije.
Kinaze katalizirajo fosforilacijo
Mutaze katalizirajo prenos funkcionalnih skupin znotraj molekule
Sintetaze katalizirajo sintezo molekule.
Dekarboksilaze katalizirajo odstranitev C02
Dehidrogenaze katalizirajo oksidacijo oz. redukcijo
Aminokisline so gradniki beljakovin.
Esencialne AK so tiste, ki jih organizem ne more sintetizirati. Pri odraslem človeku je takih osem.
Aminokisline delimo v bazične, kisle, nepolarne, nevtralne, polarne.
Med aminokisline, ki vsebujejo žveplo uvrstimo cistein.
Med bazične aminokisline sodi histidin, lizin.
Med kisle aminokisline sodi asparaginska kislin.
Aminokisline so sestavni del beljakovin in peptidov.
Sinteza beljakovin poteka v procesu translacije in poteka v citoplazmi in mitohondrijih.
Za sintezo beljakovin potrebujemo aminokisline, ribosome in RNA.
Informacja za primarno strukturo beljakovin je zapisana v DNA in zaporedju aminokislin. Zapisana pa je v mRNA.
Primarna struktura beljakovin je zaporedje aminokislin povezanih s kovalentnimi vezmi in je določena v genih in z zaporedjem aminokislin.
Insulin je beljakovina in hormon. Pri zdravljenju diabetikov se uporablja za zdravljenje goveji, prašičji in rekombinantni človeški insulin.
Primarna struktura beljakovin je zaporedje aminokislin povezanih s peptidnimi vezmi.
Sekundarna struktura beljakovin je način zvijanja delov beljakovin.
Terciarna struktura beljakovin je zvijanje celih peptidov / beljakovin.
Kvartarna struktura beljakovin je način sestavljanja beljakovin iz večih podenot.
Za anemijo srpastih eritrocitov je značilno, da eritrociti mašijo kapilare, srpasta oblika eritrocitov in zmanjšana prožnost eritrocitov.
Vzrok za nastanek srpaste oblike eritrocitov je sprememba v kvartarni strukturi hemoglobina.
Anemija srpastih eritrocitov se deduje avtosomno recesivno in tisti, ki jo imajo so manj dovzetni za parazita malarije.
Šaperoni so beljakovine in sodelujejo pri zvijanju beljakovin.
Prioni so ravnotako beljakovine in povzročajo Creutzfeld-Jakobovo bolezen. Pojavljajo se pri ljudeh kot genetske, infekcijske, priorejen in spontane sporadične.
SKUPINE AMINOKISLIN GLEDE NA STRUKTURO STRANSKE VERIGE:
– Alifatske ( glicin, alanin, valin, levcin, izolevcin )
– Vsebujejo žveplo ( cistein, metionin )
– Aromatske ( fenilalanin, tirozin, triptofan, histidin )
– Nevtralne ( prolin, serin, treonin, asparagin, glutamin )
– Kisle ( asparaginska kislina( aspartat ) , glutaminska kislina ( glutamat ) )
– Bazične ( histidin, lizin, arginin
Molekula vode je sestavljena iz dveh atomov vodika in atoma kisika.
V vodi so dobro topne organske makromolekule, ki lahko tvorijo vodikove vezi in slabo topne nepolarne organske makromolekule.
Vodikove vezi md molekulami vode vplivajo na njene lastnosti. Voda ima veliko viskoznost in visoko vrelišče.
Kislost in bazičnost vodne raztopine se izraža s Ph.
Zunajcelične raztopine v organizmu so vodne raztopine v katerih se vzdržuje pH med 7,35 in 7,45. Snovi, ki vzdržujejo pH se imenujejo PUFRI.
Če se pH krvi zniža pod 7,35 govorimo o acidozi.
če se pH krvi zviša nad 7,45 govorimo o alkalozi.
Fiziološki pufri so bikarbonatni pufer, fosfatni pufer, raztopina beljakovin.