Svetovanje bolniku o zdravi prehrani pri diabetesu – Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

Identifikacija/opredelitev problema s področja ZN:

Na klinični praksi v Kranju v diabetični ambulanti sem izvedela veliko novega o sladkorni bolezni. V ambulanto na posvet je prišla pacientka Č.A., ki je že od leta 2008 sladkorna bolnica. Do leta 2010 je dobivala per os terapijo in sicer Glukofaz in Betaglid. Potem pa so ji 22.12.2015 uvedli inzulin. Pacientki se telesna teža med samim zdravljenjem spreminjala, sedaj pa je spet na isti teži kakor je bila na začetku. Na posvet je prišla dobro pripravljena, s seboj je imela knjižico kjer si redno zapisuje količino sladkorja v krvi. Imela pa je tudi kar nekaj vprašanj, največ v zvezi z prehrano pri diabetesu.

Reševanje problema s področja ZN:

–Primer: pacientka je prišla na posvet v ambulanto, s seboj je prinesla diabetični jedilnik, ki ga je dobila na internetu. Glede jedilnika, je imela kar nekaj vprašanj, kot so: koliko pomeni 1 enota sadja, ali lahko je določene stvari ki so bile napisane na jedilniku, za koliko lahko prilagodi dozo inzulina… Sestra je takoj opazila, da je jedilnik napisal lajk ne pa nekdo, ki bi se s tem zares ukvarjal. Pacientki je svetovala naj se jedilnika znebi. Sestra ji je potem na modelu sadja pokazala, kaj pomeni ena enota sadja. Ena enota sadja je npr. srednje velika banana, ne preveč zrela. Sestra ji je tudi pokazala koliko kruha lahko poje na dan (30g). Pogovorili smo se tudi o tem, katera živila vsebujejo največ sladkorja, katera niso priporočljiva, in katera so priporočljiva. Pacientka je dobila tudi 2 priročnika o jedilnikih.

-Zdrava prehrana: prehrana bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 je bolj primerljiva z zdravo prehrano kot z dieto. Prehrana pri sladkorni bolezni je povsem primerna tudi za ostale, zdrave družinske člane. Svetuje se:
-5 rednih obrokov (pri povišani telesni teži se svetuje majhne malice, npr. 100g borovnic ali 2dcl navadnega jogurta),
-hrana naj vsebuje veliko vlaknin (graham kruh, neoluščen riž, polnozrnate testenine),
-hrana naj bo pretežno pripravljena doma – cvrtje se popolnoma odsvetuje,
-uživanje čim bolj sveže in naravne hrane,
-uživanje manj mastne, slane, sladke hrane,
-uživanje v zmernosti,
-ne pustite se zavesti (napisom zdravo, brez holesterola, brez maščob…),
-berite deklaracije na živilih.

-Izdelki, ki jih najbolj odsvetujemo:
-sladke pijače,
-sadni jogurti,
-izdelki, kjer je dodan sladkor (npr. koruzni kosmiči, kosmiči s sladkorjem, sladice),
-mesni izdelki, ki vsebujejo več kot 5g maščobe na 100g izdelka (večina salam, paštet, hrenovk).

-Piramida zdravih živil za diabetike je sestavljena iz 6 skupin. V prvi so žitarice, kar pomeni črni in integralni kruh, graham, rž, koruza in rjavi riž. Sledi zelenjava in sicer blitva, špinača, brokoli, cvetača, melancani, fižol, grah, leča, čebula, zelena solata… Od sadja so tu jabolka, pomaranče, slive in ostalo sadje, ki vsebuje manj sladkorja. Mleko in mlečni proizvodi morajo vsebovati minimalno maščob, od mesa pa se mora na jedilniku diabetikov najti piščanec in puran brez kože, mlado goveje meso in riba. Od maščob je najbolje uporabljati olivno olje, poudarjajo strokovnjaki. Da bi prehrana diabetikov bila uravnotežena, bi morala vsebovati od 50 do 60 odstotkov ogljikovih hidratov, 30 odstotkov maščob in 20 odstotkov proteinov.

-Hrana priporočljiva pogosto:
– riž,
– delno posneto mleko (1–2 % maščobe),
– jogurt in fermentirano mleko iz delno posnetega mleka (1–2 % maščobe),
– nemastna skuta (do 10 % maščobe v suhi snovi),
– četrt- in polmastni sir (do 30 % maščobe v suhi snovi),
– junčje in telečje pusto meso (npr. beli krajec, debelo pleče, črni krajec, kepa, križ, notranje stegno, pljučna pečenka, tanko pleče),
– konjsko in zajčje pusto meso,
– piščančje in puranje belo meso (prsi) brez kože,
– bele in plave morske in sladkovodne ribe,
– tofu, sejtan in druge vrste vegetarijanskega mesa (če ste vegetarijanec),
– oljčno olje, repično olje, od drugih olj pa tista z velikim deležem enkrat nenasičenih maščobnih kislin, olive, orehi, lešniki, mandeljni (4–5 na porcijo),
– vsa živila, ki nosijo prehransko trditev »nizka vsebnost maščob«, »brez maščob«, »nizka vsebnost nasičenih maščob« ali »brez nasičenih maščob«.

Kritično mnenje:

Moje mnenje je, da je bolnik z diabetesom dolžen sam skrbeti za svojo bolezen, zdravstveni delavci pa so tu zato, da mu pri tem pomagajo in svetujejo. Bolnik si morajo redno meriti sladkor in upoštevati predpisane diete. Poleg tega mora redno hoditi na preglede. Pravilna prehrana in zdrav način življenja sta zelo pomembna, saj tako diabetični bolnik odloži začetek zapletov in si s tem zagotovi bolj kakovostno življenje. Začeti živeti zdravo življenje za diabetičnega bolnika nikoli ni prepozno, saj vedno lahko vsaj malo izboljša že narejeno škodo. Po mojem mnenju pa je najbolj pomembno to, da res pazijo na prehrano in da zdravo živijo ter si redno merijo in zapisujejo krvni sladkor. Pomembno pa se mi zdi tudi to, da se naučijo sami prilagajati inzulin glede na sladkor in da si ga znajo tudi sami aplicirati in s tem niso odvisni od drugih ljudi.

LITERATURA:

1.J. Kranjc, Prehrana pri sladkorni bolezni, Diplomsko delo, Fakulteta za zdravstvene vede Maribor, Maribor 2010

M. Medvešček, Načela diete za sladkorno bolezen, Obzornik zdravstven nege, 1998, stran 35-47

3.F. Beigot, Sladkorna bolezen in prehrana, (http://www.ambulanta-selnica.si/drobtinice/sladkorna-bolezen-in-prehrana.pdf) dostopno dne 14.1.2016

6.Klavs J., Življenje s sladkorno boleznijo: brošura za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2. Ljubljana, 2013

Dodaj odgovor