Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja glavni vzrok umiranja bolnikov s koronam° boleznijo. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja imamo v Sloveniji letno okoli 4000 bolnikov z AKS (Noč et al., 2009, str. 5).
Večina motenj srčnega ritma, ki lahko ogrožajo bolnikovo življenje, nastaja zaradi koronarne bolezni v sklopu AKS. Zaradi tega je pomembno, da pravočasno ugotovimo AKS in pravilno ukrepamo v primem zapletov (Nolan et al., 2006, str. 13).
Natančna anamneza je prvi korak pri ugotavljanju AKS. Bolnik ima močno bolečino za prsnico, praviloma je prizadet, poten, ima pospešen srčni utrip. Pogosto imajo motnje srčnega ritma, znižan krvni tlak in dispnoične težave ter pljučni zastoj. AKS nima tipične klinične slike, večinoma se kaže kot srčno popuščanje, kardiogeni šok ali tahilcardne in bradikardne motnje srčnega ritma. Klinični pregled ima omejeno vrednost pri diagnosticiranju AKS. Še najbolj nam pomaga pri ugotavljanju bolečin, ki niso srčnega izvora in so lokalizirane, zbadajoče, vendar lahko imajo splošne znake — potenje, tahikardijo, bruhanje in podobno, ki pogosto spremljajo tudi AKS. Za AKS so značilne še naslednje težave: pekoč občutek tiščanja ali huda, topa bolečina za prsnico z izžarevanjem v ramena in roke, lahko tudi v vrat ali trebuh, redkeje v hrbet med lopatici, slabost, bruhanje, potenje, začetek bolečine med mirovanjem, zelo redko med telesno obremenitvijo. Bolečina je neodvisna od dihanja, kašljanja, položaja telesa in pritiska na prsni koš, vztraja več kot pol ure in po nitroglicerinu ne popusti (ibid., str. 13). Preberi več o Akutni koronarni sindrom