Arterijska hipertenzija – povišan krvni tlak

Arterijska hipertenzija ali povišan krvni tlak je najpogostejše srčno-žilno bolezensko stanje, za katerim boleha 1,5 miljarde ljudi po vsem svetu in nenehno škodi pomembnim organom ali organskim sistemom (Accetto in Salobir, 2009).

Na zvišan krvni tlak se posumi, kadar je pri pacientu izmerjen krvni tlak višji od 140/90 mmHg. Pacienta se na kontrolno merjenje krvnega tlaka naroči vsaj še 2x, priporočljivo je, da takrat krvni tlak izmeri tudi medicinska sestra. Nato zdravnik določi stopnjo arterijske hipertenzije. Zvišan krvni tlak ni problem, ki bi ga samo zdravili in nato ignorirali. Je stanje, ki ga moramo nadzirati celo življenje. Z večanjem krvnega tlaka se veča, tudi tveganje za srčno-žilne bolezni. Arterijska hipertenzija je med najpogostejšimi dejavniki tveganja za srčni infarkt skupaj z hiperholerestomijo, kajenjem in sladkorno boleznijo (Bulc, 2011).

KAJ JE KRVNI TLAK

Arterijski krvni tlak je pritisk krvni na stene arterij v času sistole in sistole. Z merjenjem ugotovimo višino krvnega tlaka v srednje velikih arterijah. Na višino krvnega tlaka vplivajo: potisna sila srca, hitrost utripanja srca, širina krvnih žil, količina in viskoznost krvi. Za pravilno delovanje potrebujejo vsa tkiva in organi v našem telesu neprestano oskrbo s kisikom in ostalimi hranljivimi snovi. Vse to jim dostavi kri, ko jo srce črpa po zapleteni mreži ven in arterij. Pri tem je zelo pomemben tlak, pod katerim potuje kri skozi žile (Brverer, 2010). V hemodinamskem smislu je krvni tlak odvisen od perifernega upora v arterijah in minutnega volumna srca (Bulc, 2011). Preberi več o Arterijska hipertenzija – povišan krvni tlak

Interna medicina vprašanja in odgovori

akutni-miokardni-infarktPOT KRVI – VELIKI IN MALI KRVNI OBTOK

Veliki – sistemski krvni obtok: L prekat (ventrikel) – aorta – velike arterije – male arterije – arteriole – kapilare v organih – izmenjava plinov in hranilnih c+snovi med krvjo in intersticijsko tekočino – kapilare – venule – vene – zgornja (inferior) in spodnja (superior) vena cava (votla vena) – D atrij (preddvor).

Mali pljučni krvni obtok: D atrij (preddvor) – D prekat (ventrikel)- pljučno deblo (truncus pulmonalis) – plučne arterije – pljučne arteriole – kapilare – izmenjava plinov v pljučnih alveolih – pljučne vene (oksigenirana kri) – L atrij (preddvor) – L prekat (ventrikel).

SRČNI CIKLUS – KAJ JE?, RAZMERJE SISTOLA, DIASTOLA

Sistola = skrčenje obeh prekatov, da iztisneta kri v pljučno žilo in aorto

Diastola = faza srčnega ciklusa, med katero srčna stena, predvsem prekatov, postane ohlapna, pripadajoči votlini se razširita in napolnita s krvjo

Popoln srčni ciklus = sistola in diastola

Preberi več o Interna medicina vprašanja in odgovori