POT KRVI – VELIKI IN MALI KRVNI OBTOK
Veliki – sistemski krvni obtok: L prekat (ventrikel) – aorta – velike arterije – male arterije – arteriole – kapilare v organih – izmenjava plinov in hranilnih c+snovi med krvjo in intersticijsko tekočino – kapilare – venule – vene – zgornja (inferior) in spodnja (superior) vena cava (votla vena) – D atrij (preddvor).
Mali – pljučni krvni obtok: D atrij (preddvor) – D prekat (ventrikel)- pljučno deblo (truncus pulmonalis) – plučne arterije – pljučne arteriole – kapilare – izmenjava plinov v pljučnih alveolih – pljučne vene (oksigenirana kri) – L atrij (preddvor) – L prekat (ventrikel).
SRČNI CIKLUS – KAJ JE?, RAZMERJE SISTOLA, DIASTOLA
Sistola = skrčenje obeh prekatov, da iztisneta kri v pljučno žilo in aorto
Diastola = faza srčnega ciklusa, med katero srčna stena, predvsem prekatov, postane ohlapna, pripadajoči votlini se razširita in napolnita s krvjo
Popoln srčni ciklus = sistola in diastola
VZROKI DISPNEJE
Subjektivni občutek težke sape ali pomanjkanja zraka. Dispneja med naporom – poskušamo opredeliti po NIHA.
Vzroki dispneje:
- Obstruktivna bolezni dihalnih poti (zapora večjih dihalnih poti, bronhialna astma, kronični bronhitis in emfizem)
- Difuzne parenhimske bolezni pljuč (sarkoidoza, pljučnica, intersticijske in fibrozne bolezni pljuč
- Pljučna embolija
- Bolezni prsnega koša in dihalnih mišic (kifoskolioza, ankilozirajoči spondilitis, živčno mišične bolezni, polinevropatije, miastenija gravis)
- Bolezni srca – ki se najpogosteje začnejo kot dispneja ob naporu
- NIHA RAZREDI (Ali gre bolnik v 3NIHA razredu z lahkoto po stopnicah?)
- RAZRED I. – dispneja se pojavi pri velikem telesnem naporu in ne zmanjšuje celotne telesne zmogljivosti
- RAZRED II. – dispneja se pojavi ob normalnem telesnem naporuin rahlo omejuje telesno zmogljivost
- RAZRED III.-dispneja se pojavi že ob manjšem telesnem naporu od normalnega in znatno zmanjšuje telesno zmogljivost
- RAZRED IV. – dispneja med mirovanjem; pri vsakem telesnem naporu se poveča
Ortopneja – pojav oteženega dihanja, ko bolnik leži – zmanjša se če sede ali vstane
Paroksizmalna nočna dispneja – pojav oteženega dihanja ponoči, bolniki se prebujajo z občutkom da se dušijo, pogosto tudi kašljajo, ko sedejo ali vstanejo ta občutek mine. Pojavi se zaradi zastoja krvi v plučnrm ožilju mrd spanjem
ZNAČILNOSTI BOLEČINE AP IN AMI
Angina pektoris (AP): bolečina nastaja pri telesni aktivnosti ali čustveni obremenitvi, zjutraj ob prvih telesnih aktivnostih. Omejena je pod prsnico, izžareva v notranjo stran roke, pleča, vrat, spodnjo čeljust ali zgornji del trebuha. Traja navadno 2 -10 minut in izzveni po mirovanju ali jemanju nitratov.
Akutni miokardni infarkt (AMI): bolečina traja več kot 20 minut, pogosto tudi več ur. Nastopi neodvisno od fizične aktivnosti, je huda, spremljajo jo splošna slabost, dušenje in znojenje. Po nitroglicerinu ne popusti.
AF – kaj je , pomen,
Atrijska fibrilacija: pogosta motnja srčnega ritma, ki je lahko občasna – paroksizmalna ali pa trajna. Pomeni preddvorno migetanje. Zaznamo jo v EKG kot prekatno akcijo brez preddvorne aktivnosti ali pa so P valovi zelo slabo vidni in nepravilni.
Paroksizmalna se lahko pojavi brez srčne bolezni kot posledica psihičnega stresa, po operacijah, telesnem naporu in zastrupitvah. Trajna pa običajno spremlja bolezni srca – bolezni mitralne zaklopke, zvišan RR, KOPB, okvare preddvornega pretina…
Tveganje in zapleti pri trajni so pospešena frekvenca prekatov, srčna oslabelost, embolični zapleti v sistemskem krvnem obtoku, utrujenost, slabost in palpitacije.
ZNAKI SRČNEGA POPUŠČANJA
Klinične značilnosti:
- Dispneja
- Ortopneja
- Paroksizmalna nočna dispneja
- Pljučni edem
- Utrujenost in slabotnost
- Neprijeten občutek tiščanja v zgornjem desnem delu trebuha
- Anoreksija – občutek sitosti
- Periferni edemi
- Plevralni izliv in ascites
- Simptomi osrednjega živčevja – zmedenost, spominske motnje, nezbranost, glavobol, nespečnost in zaskrbljenost.
Pri fizikalnem pregledu lahko opazimo:
Močan in razširjen udarec srčne konice, galopni ritem, slišimo 3 in 4 ton, na plučih slišimo poke v vdihu in izdihu, periferni pulz je tahikarden, možen je deficit pulza, oslabelost desnega srca se kaže z: povišan RR, razširjene jugularne vene, periferni edemi najprej na gležnjih, pri hujših oblikah – ascites in plevralni izliv.
PREISKAVE PRI SRČNEM POPUŠČANJU
Anamneza, klinična slika, rtg p/c, ehokardiografija srca
KAJ JE MONA
Obvezna terapija pri AMI na terenu = M – morfij, O – kisik, N – nitroglicerin, A – aspirin
VZROKI SRČNEGA POPUŠČANJA
Ishemična bolezen srca, arterijska hipertenzija(glavna vzroka)
Bolezni srčnih zaklopk in različne bolezni srčne mišice – kardiomiopatije
RAZLIKA MED STABILNO IN NESTABILNO AP
Stabilna AP: nastane ob točno določeni fizični obremenitvi, razburjenju ali mrazu. Preneha po 1 – 5 minutah, če bolnik miruje ali vzame 1 – 2 tableti nitroglicerina pod jezik.
Nestabilna AP: nastane že med mirovanjem ali najmanjšo fizično obremenitvijo; bolečina v prsih je vse pogostejša in hujša, nitroglicerin pod jezikom jo le deloma ublaži – lahko je predstopnja AMI.
ZAPLETI AMI
- Prekatne aritmije (prekatna fibrilacija – ventrikularna fibrilacija, ki zahteva takojšnjo defibirlacijo, la ta pa lahko povzroči nenadno srčno smrt)
- Bradikardija
- Padec RR
- Odpoved srca različnih stopenj (do kardiogenega šoka)
- Ruptura ali raztrganina nekrotičnega dela srčne mišice z razvojem tamponade (izliv krvi v osrčnik)
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA SRČNO ŽILNE BOLEZNI
Povišane vrednosti (koncentracija) holesterola v serumu, arterijska hipretenzija, sladkorna bolezen, kajenje
NAJPOGOSTEJŠA OBOLENJA SRČNIH ZAKLOPK – simptomi, posledice
Stenoza mitralne zaklopke (dispneja ob manjših naporih, tahikardija,dispneja ponoči, penast blago rožnat sputum, znaki popuščanje desnega srca, povečana jetra, ascites in oteklina). Posledice: možnost trombembolitičnih zapletov.
Mitralna insuficienca (dispneja ob manjših naporih, tahikardija, utrujenost, facies mitralis – pri razviti pljučni hipertenziji.
Stenoza aortne zaklopke (težave se pojavijo dokaj pozno – hitra utrujenost, ob naporu pomanjkanje zraka,stiskajoče bolečine za prsnico in vrtoglavica). Posledice:poststenotična razširitev aorte, hipertrofija levega prekata, lahko tudi koronarna bolezen.
Aortna insuficienca (razbijanje srca, pomanjkanje sape, hitro se utrudijo, po EKG – hipertrofija levega prekata, na RTG pa povečanje levega prekata)
Trikuspidalna stenoza: v venskih pulzacijah v vratu ugotovimo zančilen A-val, EKG – širši P-val, RTG – povečan desni preddvor
Trikuspidalna insuficienca: redko samostojno ponavadi v povezavi z aortno ali mitralno hibo. Na vratu opazimo izrazite venske pulzacije – poudarjen P-val, pogoste so pulzacije jeter, ascites, RTG – povečan desni prekat in desni preddvor.
PRIZADETOST ORGANOV PRI ARTERIJSKI HIPERTENZIJI
Spremenjenost ožilja srca, možgan in ledvic – posredno spodbuja nastanek ateroskleroze
Spremembe venčnih – koronarnih arterij – AP in AMI
Spremembe možganskih arterij – možganske krvavitve in kap
Spremembe ledvičnih – nefroangiosklerozo
Hipertrofija L prekata
NEFARMAKOLOŠKI UKREPI PRI ARTERIJSKI HIPERTENZIJI
Zmanjšanje telesne mase pri debelih, omejitev soli na 6g/dan, opustitev kajenja, omejitev uživanje alkohola, zvečanje aerobne fizične aktivnosti, primeren vnos K, Ca in Mg
VREDNOSTI NORMALNEGA KRVNEGA TLAKA
Zdravljenje mora znižati RR na 140/90 – dogovorjena meja po priporočilih SZO in mednarodnega združenja za hipertenzijo. Če so pridružene še druge bolezni (npr sladkorna bolezen) in dejavniki tveganja je ciljna vrednost še nižja 130/85.
PREISKAVE PRI BOLNKIH S PERIFERNO ARTERIJSKO OKLUZIVNO BOLEZNIJO – (PAOB)
Ultrazvok (merjenje hitrosti pretoka z Dopplerjevim načinom, merjenje perfuzijskih tlakov), pletizmografija, arteriografija, preiskave za oceno mikrocirkulacije.
KAJ JE INTERMITENTNA KLAVDIKACIJA
Je bolečina v mišičnih skupinah pod zožitvijo, kadar je zožitev tako velika, da prekrvavitev ne zadošča več za osnovne potrebe predela, ki ga prehranjuje prizadeta arterija. Običajno se to zgodi med hojo, ko je poraba kisika v mišicah povečana, po nekajminutnem postanku pa bolečine minejo.
SPLOŠNI ZNAKI PRI LEVKEMIJAH
Utrujenost, zvišana telesna temperatura, nočno potenje, večja nagnjenost k okužbam, utrujenost, težko dihanje, bledico, krvavitev iz nosu, krvavitev v mrežnico in osrednje živčevje, hematomi, petehialne krvavitve tudi zaradi DIK
ZNAKI ANEMIJE
Bolniki so bledi, zelo hitro se utrudijo, šumi jim v glavi, imajo glavobole, so zaspani in vrtoglavi, nimajo apetita, starejši lahko tudi AP.
DKS
Je delež posameznih vrst levkocitov
Eozinofilija – kožna obolenja, preobčutljivost, zajedalci
Monocitoza – kronično vnetja, TBC, sarkoidoza
Limfocitoza – okužbe z virusi, maligni limfom
Levkocitoza – povečano št.levkocitov
Levkopenija – zmanjšano št. levkocitov
Nevtropenija – vpliv zdravil, okužbe z virusi, levkemija
Agranulocitoza – odsotnost granulocitov v krvi, prisotni so samo limfociti
PREISKAVE PRI JETRNIH OBOLENJIH
Krvne preiskave, UZ, jetrna biopsija
ZNAKI CA ČREVESJA
Začetni znaki so neznačilni: motnja v odvajanju blata, prisotnost krvi v blatu, neugoden občutek ali bolečine po odvajanju. Prisotnost anemije, shujšanost bolnika ali celo zapora črevesja pomeni da je rak že najverjetneje napredoval.
ZNAKI JETRNE CIROZE
Napetost v trebuhu, tiščanje pod desnim rebrnim lokom, slabo počutje in utrujenost, izguba apetita in hujšanje, težave zaradi želodčne kisline, kasneje ikterus.
Bolj značilne so kožne spremembe: pajkasti nevusi v koži prsnega koša in hrbta, eritem ali rdečino na dlaneh in kontrakturo dlanske aponevroze (dupuytrenova), slaba poraščenost kože, žabja oblika trebuha, popkovna kila, prosevajoče podkožne vene zaradi sprememb pri pretoku krvi
VZROKI VNETJA PANKREASA
Žolčni kamni, prekomerno uživanje alkohola, obilnejš mastni obroki, lahko tudi virusi ali bakterije, lahko iatrogeno (po ERCP)
ZNAKI VNETJA PANKREASA
Topa globoka bolečina, ki seva pod oba rebrna loka proti ledvenemu predelu, trebuh je mehak, bolnika sili na bruhanje in je prizadet, značilna je posebna drža: nagnjeni naprej v sedečem položaju, držijo se za trebuh. Pri avskultaciji trebuha peristaltika ni slišna – lahko pride celo do paralitičnega ileusa.
UZ: ascites in razširjeno črevesje brez peristaltičnega gibanja, pankreas je lahko razobličen, lahko pa nespremenjen.
Lab: zvečanje aktivnosti amilaze in lipaze, pojav methemalbumina – težek hemoragični potek bolezni, povečanje konc kreatinina, sečnine in glukoze, koncentracija krvi – zaradi dehidracije, levkocitoza, pospešena SR, povišan CRP.
NALOGA LEDVIC
- Izločanje odvečnih snovi iz telesa
- Uravnavanje vode in elektrolitov v telesu
- Vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnotežja v krvi
- Endokrine funkcije (tvorba renina, eritropoetina, aktivne oblike vitamina D, prostaglandinov)
- Izločanje telesu tujih snovi (zdravila, strupi…)
PROTEINURIJA
Proteinurija je prisotnost beljakovin v seču. Najpogosteje jo ugotovimo laboratorijsko, nekateri bolniki pa opazijo da se seč peni. Občasno najdemo beljakovine v seču pri zvišani telesni temperaturi in stresu. Beljakovine v seču najbolj pogosto nakazujejo možnost glomerulnih ali intersticijskih bolezni ledvic.
DIETA PRI LEDVIČNIH OBOLENJIH
Veliko zelenjava, sadja, malo mesa, uporaba oljčnega olja, zmernost pri vnosu beljakovin, predvsem pa zmanjšanje soli v prehrani, sol nadomestimo z začimbami, dišavami, nadomestki soli lahko vsebujejo K, omejitev živil ki vsebujejo fosfor (meso, konzervirana hrana, pijače z mehurčki in mlečni proizvodi)
AKUTNI ZAPLETI SLADKORNE BOLEZNI
Presnovna neurejenost – ketoacidoza, hiperosmolarni sindrom, laktacidoza, hipoglikemija, hiperglikemija
KRONIČNI ZAPLETI SLADKORNE BOLEZNI
Diabetična retinopatija, diabetično stopalo (prizadetost velikih živcev, drobnih žil), d. nefropatija, d. nevropatija, makroangiopatični zapleti (koronarna srčna bolezen, možganska kap in ateroskleroza velikih žil na okončinah, AMI).
ZNAKI HIPOGLIKEMIJE
Adrenergični znaki: znojenje, palpitacije, tahikardija, tremor prstov, vznemirjenost, bledica, zvečanje RR
Nevroglikopenični znaki: kognitivne motnje, moten vid, izguba barv, občutek nemoči, lakota, parestezije okrog ust, neobičajno vedenje, nevrološki izpadi, generalizirani krči, izguba zavesti, smrt.