Definicije zdravstvene nege so dinamične, kot je dinamična tudi dejavnost zdravstvene nege.
Zdravstvena nega se neprestano razvija, da lahko zadovoljuje potrebe pacientov in vključuje nova znanja in spoznanja.
Definicija – vsebinska določitev pojma, logična določitev pojma; logična operacija s katero se opredeli obseg in vsebina pojma s pomoč jo drugih pojmov;
– odločitev, s katero se končno in za vse kaka resnica sprejme kot obvezna (Veliki slovar tujk, 2002:182)
Če zdravstvene nege ne znamo poimenovati, je ne moremo nadzorovati, financirati, raziskovati, učiti, ali jo predstaviti širši družbi.
Kaj je torej zdravstvena nega?
Virginia Henderson, 1957
Medicinska sestra pomaga zdravemu ali bolnemu v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le-ta opravil samostojno, če bi imel za to voljo, moč in znanje. Na tem področju je medicinska sestra ekspert in ima pravico pobude in nadzora.
Virginia Henderson
•Medicinska sestra sodeluje pri realizaciji diagnostično terapevtskega načrta, o katerem odloča zdravnik.
•Medicinska sestra je član širšega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri načrtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe pacienta.
Analiza definicije
Medicinska sestra pomaga zdravemu ali bolnemu v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le-ta opravil samostojno, če bi imel za to voljo, moč in znanje. Na tem področju je medicinska sestra ekspert in ima pravico pobude in nadzora.
Prvi del definicije: samostojnost in odgovornost
–MS samostojno ugotavlja probleme in težave, ki jih imajo pacienti v zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb, postavlja cilje, načrtuje intervencije, jih izvaja in vrednoti njihovo uspešnost. Za posledice sprejetih odločitev je tudi odgovorna.
Medicinska sestra sodeluje pri realizaciji diagnostično terapevtskega načrta, o katerem odloča zdravnik.
Drugi del definicije: aktivnosti medicinske sestre, za katere se ne odloča sama
–Izvaja diagnostično terapevtske posege
–Sodeluje pri diagnostično terapevtskih posegih
–Organizira diagnostično terapevtsko dejavnost
Analiza definicije
Medicinska sestra je član širšega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri nač rtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe pacienta.
Tretji del definicije: aktivnosti, ki jih medicinska sestra prevzema kot član širšega zdravstvenega tima
–Sodeluje z različ nimi strokovnjaki v celotni oskrbi pacienta
–Za aktivnosti, ki jih prevzema je v polni meri odgovorna
Analiza definicije
• Komu pomaga: zdravemu ali bolnemu
• Kaj izvaja: aktivnosti za ohranitev zdravja, vrnitev zdravja, za mirno smrt
•Zakaj pomaga: zaradi pomanjkanja volje, moči in znanja
•Rezultat pomoči: čim večja stopnja samostojnosti
Analiza definicije
• S kom sodeluje: zdravnik, zdravstveni tim
•Namen pomoči:
ICN, 1987
Specifična vloga medicinske sestre je pomagati zdravemu ali bolnemu varovancu oceniti njegovo zdravstveno stanje in mu pomagati pri izvajanju tistih aktivnosti, ki pripomorejo k ozdravljenju ali mirni smrti, ki bi jih varovanec opravil sam, če bi imel za to ustrezno moč, voljo in znanje. Pomaga mu k čimprejšnji in popolni ozdravitvi.
ICN
V okviru celovitega zdravstvenega varstva medicinske sestre sodelujejo z drugimi družbenimi službami pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju zdravstvenega varstva, ki omogočajo izboljšanje zdravja, preprečevanje bolezni in oskrbo bolnih in invalidnih posameznikov.
Analiza definicije
• Komu pomaga: zdravemu ali bolnemu
•Kaj izvaja: ocenjuje varovančevo zdravstveno stanje, izvaja aktivnosti
•Zakaj pomaga: pacient nima ustrezne moči, volje, znanja
•Rezultat pomoči: č imprejšnja in popolna ozdravitev
•S kom sodeluje: druge družbene službe v kontekstu celovitega zdravstvenega varstva
•Namen pomoči: izboljšanje zdravja, preprečevanje bolezni, oskrba bolnih in invalidnih posameznikov
SZO, 1991
Zdravstvena nega je celovita dejavnost, ki se ukvarja s posameznikom, družino in družbeno skupnostjo v njihovih razvejanih funkcijah v času zdravja in bolezni oziroma se giblje iz ene sfere v drugo. Enkratna naloga medicinske sestre je torej, da ugotavlja potrebe in načrtuje zdravstveno nego, ki bo pomagala bolnemu ali zdravemu posamezniku opravljati vse, kar koristi njegovemu zdravju, okrevanju ali mirni smrti. Cilj zdravstvene nege je omogočiti neodvisnost varovanca, če ima za to potrebno moč, voljo in znanje. Svoje naloge mora opravljati tako, da bo varovancu vrnila neodvisnost v najkrajšem možnem času.
Analiza definicije
•Komu pomaga: posamezniku, družini, druž beni skupnosti
•Kaj izvaja: ugotavlja potrebe, načrtuje zdravstveno nego
•Zakaj pomaga: pacient nima ustrezne moči, volje in znanja
•Rezultat pomoči: koristiti zdravju, okrevanju, mirni smrti
•S kom sodeluje: z družbeno skupnostjo
•Namen pomoči: neodvisnost varovanca
Primerjava definicij – Virginija Henderson, ICN, SZO
Popravljena verzija definicije ICN (2002)
• Zdravstvena nega obsega samostojno in soodvisno obravnavo in sodelovanje posameznikov vseh starosti, družin, skupin in skupnosti, bolnih in zdravih v vseh okoljih. Zdravstvena nega vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi. Glavne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorništvo, promoviranje varnega okolja, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter managementa zdravstvenih sistemov in izobraževanja.
Izvajalci zdravstvene nege
• Medicinska sestra
• Zdravstveni tehnik
• Delo v zdravstveni dejavnosti smejo samostojno opravljati:
– diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik (v nadaljnjem besedilu: diplomirana medicinska sestra) po končanem najmanj triletnem ali 4.600 ur trajajočem študiju s teoretičnim in praktičnim izobraževanjem.
Zakon o zdravstveni dejavnosti, 64.č len, Ur. list RS 80/2004
•Za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti mora biti vpisana v register in imeti licenco. Licenca se podeli za določen čas – za dobo sedmih let, podaljšati pa jo je mož no na podlagi usposobljenosti za nadaljnje delo.
Medicinska sestra
• Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij . Strasbourgh, 7. september 2005.
• Za vse regulirane poklice. V zdravstvu: zdravnik, zobozdravnik, veterinar, medicinska sestra, babica
–31. č len: usposabljanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego
–32. č len: opravljanje dejavnosti medicinskih sester za splošno zdravstveno nego
–33. č len: pridobljene pravice medicinskih sester za splošno zdravstveno nego
–Priloga V.2: Program usposabljanja medicinskih sester – teoretični in klinični pouk
Naloge medicinske sestre
•Ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, načrtuje, izvaja in vrednoti zdravstveno nego za posameznika, družino in skupino
•Sodeluje pri realizaciji diagnostično terapevtskega programa
•Izvaja zdravstveno vzgojo in svetuje zdravim in bolnim posameznikom, druž inam in skupinam
• Skrbi za organizacijo dela
•Vključuje se v razvojno raziskovalno dejavnost
• Vodi negovalni tim
•Je član zdravstvenega tima, kjer je odgovorna za področje zdravstvene nege, sodeluje pa pri načrtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe pacienta
Zdravstveni tehnik
•Je oseba, ki je zaključila srednješolski strokovni program zdravstvene nege in je usposobljena za vrsto strokovnih del v okviru zdravstvene nege zdravih in bolnih ljudi v vseh življenjskih obdobjih in okoljih.
•Je član negovalnega tima in je po navodilu medicinske sestre izvajalec postopkov in posegov v procesu zdravstvene nege.
Mali leksikon terminoloških izrazov v zdravstveni negi, 1999
Aktivnost, intervencija, postopek, poseg
• aktivnost – “activity”: delavnost, marljivost, spretnost, opravilo, dejavnost, delovanje, aktivnost
• Poklicna aktivnost pomeni neko opravilo v poklicu.
•Intervencije so vse aktivnosti izvajalcev zdravstvene nege (postopki zdravstvene nege, diagnostično terapevtski posegi) za realizacijo nač rta zdravstvene nege in doseganje ciljev.
Postopek, poseg
•Postopek je intervencija v zdravstveni negi, pri kateri izvajalci odločajo samostojno o vrsti in načinu izvedbe.
•Poseg je intervencija v zdravstveni negi, ki jo izvajalec zdravstvene nege izvede na osnovi odločitve zdravnika samostojno in je za izvedbo odgovoren.
Kompetenca
•Kompetenca je posameznikova zmožnost, da uporablja svoje znanje in sposobnosti, da zadosti zahtevam zaposlitev ali specifičnim delovnim nalogam oziroma je zmožen opraviti delo.
•Obsega znanje, veščine, spretnosti, osebnostne in vedenjske značilnosti, prepričanja, vrednote, samopodobo itd. (Gruban, 2004).
Železnik, Brložnik, Buček Hajdarevič , Dolinšek, Filej et al. Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi. Zbornica-Zveza, 2008
• Kompetence so pomembne, ker:
– Zagotavljajo jasno sliko vloge in odgovornosti medicinske sestre
–Vplivajo na proces zagotavljanja zašč ite javnosti
– Pospešujejo prosto globalno gibanje medicinskih sester
–Zagotavljajo osnovo za določanje standardov
– Prispevajo k individualni in kolektivni poklicni odgovornosti
– Pojasnjujejo prispevek medicinske sestre v odnosu do prispevka drugih strokovnjakov v multidisciplinarnem timu
–Zagotavljajo temelj za oblikovanje učnega programa za študij zdravstvene nege
–Pomagajo pri določanju poklicnih pričakovanj
–Zagotavljajo osnovo za določitev kriterijev uspešnosti, ki so specifič ni za posamezno delo.
Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi, 2008
Kompetenca, kompetentnost
•Kompetence medicinskih sester se pričnejo razvijati z vstopom v izobraževalni program prve stopnje Zdravstvena nega in dosež ejo nivo usposobljenosti za poklic, ko študent uspešno zagovarja diplomsko delo.
•Kompetence diplomirane medicinske sestre so opredeljene v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti – zdravstveni delavci.
(Ur. list RS 82/2004)
Poklicna dejavnost – kompetence diplomirane medicinske sestre/diplomiranega zdravstvenika
•Promocija zdravja, zdravstvena vzgoja in učenje za razumevanje povezav med načinom ž ivljenja in zdravja, za razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za krepitev, doseganje in ohranjanje zdravja
•Organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe zdravstvene nege
• Vodenje negovalnega tima
• Izvajanje zdravstvene nege na podlagi negovalne anamneze, negovalne diagnoze in postavljenih ciljev zdravstvene nege
•Sodelovanje v procesu zdravljenja v okviru zdravstvenega tima ter izvajanje diagnostično terapevtskih programov
•Spremljanje izidov in učinkov intervencij zdravstvene nege in dokumentiranje
• Interdisciplinarno in multisktorsko povezovanje za zagotavljanje kakovostne obravnave pacienta
•Izvajanje zdravstvene nege v okviru nujne medicinske pomoči
• Pedagoško delo za obnavljanje lastnega kadra
•Raziskovalno delo v zdravstveni negi in zagotavljanje kakovosti
Poklicna dejavnost – kompetence zdravstvenega tehnika
•Zdravstvena nega posameznika v različnih stanjih zdravja in bolezni ter v različnih ž ivljenjskih obdobjih
•Pomoč pacientu pri opravljanju dnevnih življenjskih aktivnosti
•Priprava na diagnostične in terapevtske posege in postopke
•Izvedba enostavnih diagnostično terapevtskih posegov in postopkov
• Sodelovanje pri izvajanju intenzivne terapije in intenzivne nege
•Ukrepanje v nepričakovanih situacijah, nudenje nujne medicinske pomoč i v okviru pristojnosti
• Zdravstvena vzgoja pacienta v okviru tima
Podoba medicinske sestre
• Zbornica – Zveza. Utrip, maj 2003:5
Timsko delo
• Je potrebno za uspešno delo v zdravstveni negi in v zdravstvu.
•Je eden od načinov za sooč anje z delovnimi izzivi v zdravstvenem zavodu.
•Najbolj učinkovito je timsko delo takrat, ko se ga lotimo sistematično in v situacijah, ko je to potrebno.
Skupina
•Člani skupine so med seboj neodvisni.
• Skupinsko delo zahteva veliko manj energije.
• Za organizacijo je skupinsko delo veliko manj produktivno in pomembno.
•Komunikacija je med člani skupine skoraj nepomembna.
•Člani skupine ne sodelujejo pri postavljanju ciljev, ti so eksterno določeni in vsiljeni.
Skupina
•Delovno skupino sestavljajo 3 do 20 oseb, ki se zberejo okoli določene naloge, ali pa samo za neko določeno č asovno obdobje.
•Polož aj skupine je definiran “od zgoraj” z nekim organizacijskim aktom ali ukazom.
Tim
•Tim je majhna skupina ljudi (3-7, 5-10), pri kateri imajo skupni cilji prednost.
•Tim usklajeno deluje, da bi uresničil zastavljene cilje.
•Timi se neprestano spreminjajo kot odgovor na različne potrebe in situacije.
Vrste timov v zdravstvu
•Zdravstveni tim je multidisciplinarna skupina strokovnjakov (strokovnjaki različnih disciplin – medicina, zdravstvena nega, fizioterapija, logoterapija…).
•Negovalni tim (tim zdravstvene nege) je monodisciplinarna skupina strokovnjakov (strokovnjaki ene discipline – zdravstvena nega).
Vrste timov v zdravstvu
• Tim za reševanje problemov
• Tim za izboljšanje kakovosti
•Tim za preprečevanje intrahospitalnih infekcij
•Tim za preprečevanje nezaželjenih dogodkov
Člani tima zdravstvene nege
• tehnik zdravstvene nege/tehtnica zdravstvene nege/zdravstveni tehnik/zdravstvena tehtnica/srednja medicinska sestra
• višja medicinska sestra/višji medicinski tehnik/diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik
• medicinska sestra z univerzitetno izobrazbo
•medicinska sestra s podiplomsko izobrazbo (specializacija, magisterij in doktorat znanosti, strokovni magisterij)
Sestava tima
•Vodja tima je določen glede na vrsto vprašanja, ki ga člani tima obravnavajo, in glede na cilj, ki ga želijo doseči. Vodja negovalnega tima je medicinska sestra.
•Člani tima so enakopravni. Vsak član mora vedeti kakšna je njegova vloga v timu in kakšna je njegova odgovornost.
•Če vloge niso jasne, lahko pride do napak, nezaupanja, zmede, neprimernega delegiranja, slabe izrabe resursov, poveč anega stresa, krivde in do pomanjkljive motivacije.
•Posledica so lahko številni konflikti, ki izvirajo iz pomanjkljivega poznavanja ali cenjenja vlog drugih članov tima.
Vloge v timu
•Vodja je samozavesten, vodi tim, pojasnjuje cilje, pooblašča, spodbuja odloč anje.
•Izvrševalec je marljiv, samodiscipliniran, praktično razmišlja.
•Kreativec je ustvarjalen, je izvor idej in kreativnih zamisli, razmišlja izvirno.
•Raziskovalec ima razvito socialno mrežo iz katere učinkovito črpa nove informacije, zna se obrniti na pravo osebo pri iskanju virov.
•Organizator načrtuje in organizira delo tima.
•Koordinator skrbi za dobro vzdušje in dobre medosebne odnose, je diplomatski in kooperativen.
•Finalizator zaključi nalogo, poskrbi za zadnje detajle, odpravi najmanjše napake in poišče, kaj je tim v nalogi pozabil, izpustil.
Prednosti timskega dela
•Več ja motivacija
• Kohezija odnosov
•Sinergijski uč inki
• Boljša organizacija dela
•Več ja kreativnost
• Osebno in skupno zadovoljstvo
•Več ja kakovost opravljenega dela
Slabosti timskega dela
• Skupno mišljenje
•Prevlada posameznega č lana
• Prelaganje odgovornosti na druge
• Pritiski za strinjanje
•Konkurenca med č lani
•Več časa
•Za odločitve so potrebni kompromisi, ki lahko odločitve časovno odmaknejo
Delegiranje nalog v zdravstveni negi
•Je dodeljevanje določ ene naloge sodelavcu / sodelavcem.
•Je težka naloga za tistega, ki delegira.
•Ne pomeni le pravice, ki si jo je nekdo pridobil z zasedbo določenega delovnega mesta, temveč tudi odgovornost.
• Oseba, ki delegira je odgovorna za strokovni vidik delegiranja in za enakomerno delegiranje nalog.
•Delegiranje je odgovorno delo, ki zahteva določeno znanje, veščine, pripravo in dosledno izpeljavo.
• Vodja delegira tiste naloge za katere meni, da ni nujno, da jih opravi sam.
•Nikakor ne sme delegirati tistih nalog, ki jih sam ne razume, ali ne ve, kako se izvajajo, saj nebi mogel nuditi ustrezne pomoči, č e bi jo izvajalec potreboval. Prav tako ne bi znal ustrezno oceniti rezultatov.
Naloga
•Je ena izmed organizacijskih funkcij. Za izvedbo določ ene naloge morata obstajati dva subjekta: nalogodajalec in izvajalec naloge.
•Izvajalec je dolž an izvesti nalogo in je za izvedbo tudi odgovoren.
Faze v procesu delegiranja
• Za delegiranje se je potrebno pripraviti v naprej.
• Jasno je potrebno opredeliti nalogo, ki jo je potrebno opraviti.
•Potrebno je določiti časovni okvir za izvedbo naloge.
•Določiti je potrebno nivo pristojnosti z ozirom na posameznikove kompetence.
–Zdravstveni delavec lahko samostojno opravlja vsako delo, za katero ima ustrezno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na voljo ustrezno opremo. Za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost.
Zakon o zdravstveni dejavnosti. Ur. list RS 23/2005. 55. člen
–Zatorej lahko v okviru posameznega poklica oseba sprejme samo tiste naloge, za katere ima ustrezno izobrazbo in je za njihovo izvajanje kompetentna.
•Določiti je potrebno kdaj bo prišlo do preverjanja učinkovitosti in uspešnosti poteka izvajanja naloge, še posebej, če gre za dalj časa trajajoče naloge.
• Po opravljeni nalogi je potrebno izvesti evalvacijo.
•Vodja tima zdravstvene nege koordinira delo članov tima in je odgovoren za delegiranje nalog. S tem bo zagotovljen nemoten potek dela na oddelku.
•Delo je potrebno razdeliti enakomerno, s čimer dosežemo večjo učinkovitost in več jo kakovost dela.
Delegiranje nalog v zdravstveni negi
• Je odvisno od:
– Organizacije dela
– Znanja in usposobljenosti kadra
– Števila kadra
–Ekonomskih zmož nosti organizacije
–Vrste pacientov (kategorizacija)
– Kompleksnosti nalog, ki morajo biti izvedene.
•Pri delegiranju nalog, je potrebno upoštevati naslednje kriterije:
–Da je oseba usposobljena za izvedbo določ ene naloge
–Da je ustrezno predstavila, da obvlada izvedbo določ ene naloge
– Da lahko izvede nalogo varno
– Da je stanje pacienta ustrezno
–Da je možna ustrezna supervizija oziroma strokovna pomoč v času izvajanja naloge
–Da je naloga del vseh aktivnosti, ki so določ ene, da jih sme medicinska sestra izvajati in da je seznam aktivnosti dosegljiv vsem.
Tradicionalna zdravstvena nega
• Poudarek na odvisni vlogi
• Nima oblikovane lastne filozofije
• Nima lastne terminologije
• Ne deluje po procesu zdravstvene nege
• V praksi zdravstvene nege prevladuje medicinski model
• Nima strokovnih standardov
• Nima razvite klasifikacije zdravstvene nege
• Funkcionalni model organiziranja delitve dela
•Zdravstvena nega ni dokumentirana, če pa je, potem zelo skromno, predvsem v medicinski dokumentaciji
•Vrednotenja uspešnosti ni, če je, se vrednoti le uspešnost in pravoč asnost izvedenih nalog
• Komuniciranje na pobudo pacienta
•Poudarek na enem vidiku človeka (telesni ali psihični)
•Problemi pacienta se odkrivajo rutinsko ali naključno, predvsem izhajajo iz medicinske diagnoze in standardnih pričakovanj
•Odvisna, podrejena vloga pacienta, hierarhični in destruktivni odnos
•Pasivna vloga pacienta
• Zdravstvena nega zakonsko ni urejeno
Sodobna zdravstvena nega
•Značilnosti:
–Premik od medicinskega modela (bolezen, anatomski in fizični vidik) izobraževanja k sodobnemu modelu (človek kot enkratna, neponovljiva integrirana celota)
–Možnost doseganja akademskih naslovov
–Generiranje in širjenje novih znanj in spoznanj o zdravstveni negi (raziskovanje)
– Razvitje lastnega metodološkega pristopa
–Razvoj prvih filozofij, teorij in modelov
•Poudarek na samostojni, avtonomni vlogi
• Oblikovana lastna filozofija
• Razvita lastna terminologija
• Procesni metodološki pristop
• Vnašanje modelov in teorij zdravstvene nege v prakso
• Oblikovani standardi zdravstvene nege
• Razvita klasifikacija zdravstvene nege
• Timski model ali druge sodobne oblike organiziranja
•Zdravstvena nega je v celoti dokumentirana
•Vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti na osnovi izvedenega in doseženega, kar se odraž a v stanju, ravnanju in obnašanju
• Poudarek na terapevtski komunikaciji
•Poudarek na celovitem, holističnem pristopu k pacientu
•Sistematično, ciljano (usmerjeno) individualno odkrivanje problemov in težav pacienta
• Enakovredna vloga pacienta, partnerski, konstruktivni odnos
•Aktivna vloga pacienta
•Zakonsko urejeno strokovno področ je
Elementi sodobne zdravstvene nege
•Filozofija
• Terminologija
• Proces zdravstvene nege
• Modeli, teorije
• Klasifikacija
•Empirič ni indikatorji
•Kategorizacija avtonomnost
•Komuniciranje ► suverenost
•Dokumentiranje profesionalizacija
• Organiziranje
•Izobraževanje, strokovno izpopolnjevanje
• Raziskovanje
• Poklicni kodeks
•Poklicna združenja
• Zakonodaja
•Avtonomnost – samostojnost, neodvisnost in delujoč z lastno zakonitostjo
•Suverenost – popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti
•Profesionalizacija – poklicno opravljanje dejavnosti (temeljito in vešče)
Filozofija
•Se je najprej razvila pri Grkih, ki so postavili temelje evropske kulture.
• Grški filozofi: Aristotel (povezal je v sistem zahodne filozofije moralo, estetiko,logiko in znanost, politiko in metafiziko) Pitagora Pitagorov izrek), Platon (filozofska smer – platoniki, platonska ljubezen), Sokrat…
•Filozofija je temelj in vodilo vedam, saj mora vsako znanstveno področ je imeti svojo filozofijo (tudi zdravstvena nega).
•V filozofiji je zajeto poslanstvo, vrednote, stališča, prepričanja, načela in vizija stroke.
•Filozofija omogoča enotno razumevanje stroke, kaj zdravstvena nega je , oziroma kaj naj bi bila.
•Filozofija pojasnjuje osebne in strokovne vrednote ter etična načela, ki jih morajo izvajalci zdravstvene nege upoštevati v odnosu do posameznika, družine, skupine .
•Filozofija se spreminja, ni statična, je dinamična.
•Filozofija služi za vodilo razvoju teorije in prakse zdravstvene nege v nekem družbenem okolju.
•Prenos filozofije zdravstvene nege iz drugih okolij v naš družbeni prostor ni možen, saj se mora filozofija stroke razviti v prostoru, kjer naj bi se tudi uveljavila.
Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje filozofije zdravstvene nege
•Videnje in razumevanje človeka (holističen pristop, upoštevanje njegovih potreb, pravic, stališč, vrednot in prepričanj).
•Osebne in strokovne vrednote ter etična načela .
•Ugled zdravstvene nege v okolju (vpliv na zdravstveno politiko).
•Razumevanje in vrednotenje zdravstvene nege s strani drugih strok (avtonomnost, doprinos k zdravju posameznika in celotne družbe).
Primer filozofije zdravstvene nege
(Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani)
•Spoštovanje (če ni spoštovanja, MS pacienta poniža v objekt svojega dela)
•Varnost (fizična varnost, psihična varnost – pacient se počuti varnega)
•Integriteta (človek kot celovita osebnost, pri kateri mora MS upoštevati telesne, psihične, duhovne in družbene potrebe)
•Počutje (odvisno od vseh navedenih elementov, pacient se počuti enakovrednega, varnega in spoštovanega)
Terminologija
Dejavnost se imenuje zdravstvena nega, nosilke dejavnosti so medicinske sestre.
Izraz zdravstvena nega naj bi nakazoval razliko v primerjavi z laično nego ali poklicno osebno nego (npr. frizerke, kozmetič arke).
Izraz »sestra« je dediščina verskih redov, ko so se usmiljene sestre ukvarjale z nego pacientov, kar je bil del njihovih verskih dolžnosti. Prenehanje cerkvene skrbi za paciente je prineslo izraz »medicinska sestra«, da bi se nakazala laičnost tega poklica v nasprotju z »usmiljeno sestro« (Pahor, 1997).
• Stroka mora razviti lastno terminologijo, ki olajša:
–Komuniciranje med člani tima zdravstvene nege
–Komuniciranje s strokovnjaki drugih strokovnih področij
–Izobraževanje v stroki
– Raziskovanje v zdravstveni negi
–Vključevanje zdravstvene nege v informacijski sistem
– Vidnost zdravstvene nege
–Finančno ovrednotenje in financiranje zdravstvene nege
Proces zdravstvene nege
Je metoda dela izvajalcev zdravstvene nege, ki s svojimi značilnostmi zahteva sodoben način delovanja. Omogoča sistematičnost, dinamičnost, usmerjenost k pacientu, upoštevanje pacienta kot celovite in individualne osebnosti, njegovo aktivno in partnersko vlogo.
Modeli, teorije
•Teorije in modeli dajejo vsebino delovanja zdravstvene nege, na osnovi sprejete filozofije, v kateri je opisano bistvo in poslanstvo zdravstvene nege ter pričakovanja, vrednote, stališč a pacientov in izvajalcev zdravstvene nege.
Klasifikacija
•Sistematično razvrščanje, razporejanje, urejanje v razrede, skupine, rede, vrste… glede na skupne značilnosti
•Klasifikacija negovalnih diagnoz (NANDA, ICNP, po Marjory Gordon)
•Klasifikacija intervencij (ICNP, NIC)
•Klasifikacija rezultatov (NOC, ICNP)
Empirični indikatorji
So pripomoč ki za uvedbo zdravstvene nege v prakso:
– Standardi zdravstvene nege
–Standardizirani načrti intervencij zdravstvene nege in rezultatov
Primer standardiziranega načrta
•Skela Savič B. Standardizirani nač rt postopkov zdravstvene nege glede na stopnjo stomatitisa.1999. Dostopno na:•http://www.zbornica-zveza.si/dokumenti/sekcije/Izobraževanje .. (5.11.2009)
Standard
•Standard je zaželjena raven opravljanja nekega dela, ki jo želimo doseči.
•Temeljiti moraji na znanstveni (teoretični) osnovi, če je ta na razpolago. V primerih ko to ni mogoče, mora standard temeljiti na poklicnih izkušnjah.
Značilnosti dobrih standardov
•R elevant – primeren
•U nderstandable – razumljiv
•M easurable – merljiv
•B ehavioral – zasnovan na znanstvenih ali teoretičnih osnovah
•A ttainable – dosegljiv
Zagotavljanje kakovosti
• Je stalen proces za doseganje ciljev kakovosti.
Izboljševanje kakovosti
• Je nova filozofija, ki je usmerjena v splošni dvig kakovosti dela vseh zaposlenih v zdravstveni dejavnosti (filozofija zdravih jabolk) in ne v odkrivanje slabih primerov (filozofija gnilih jabolk).
• Cilj izboljševanja kakovosti je zmanjševanje razlik v izidih in v odstopanjih pri storitvah.
Demingov krog (PDCA – NIPU)
•Je model za kontinuirano izboljševanje kakovosti. Sestoji iz štirih ponavljajoč ih se korakov:
•Plan (Nač rtuj) – spremembe
•Do (Izvedi) – načrt
• Check (Preveri) – rezultate
•Act (Ukrepaj) – popravi, izboljšaj proces
Izboljševanje kakovosti
•Je poklicna dolžnost vsakega zaposlenega.
• Je trajna dejavnost.
• Obsega vse vidike skrbi za paciente.
•Je sestavni del izobraževanja.
• Je sestavni del vsakodnevnega dela.
•Obravnava pacienta celostno kot posameznika, člana družine in člana skupnosti.
• Spodbuja smotrno izrabo virov (zdravstvene dejavnosti).
•Omogoča strokovno odloč anje.
• Se ne sme uporabljati za nadzor in kaznovanje.
Kazalnik – kriterij
• Je merilno orodje, ki ga uporabljamo za spremljanje, ocenjevanje in izboljševanje kakovosti obravnave (storitev, dejavnosti, delovanja zavoda). Vpliva na izide obravnave pacientov in drugih uporabnikov.
• Kaj merimo
• Zakaj merimo
• Kako pogosto merimo
•Kako meritev pomaga pri odloč itvi
Avedis Donabedian – področja ocene kakovosti
•Struktura (structure) – pogoji za delo
• Proces (process) – izvedba dela
• Izid (outcome) – rezultat dela
Standardi strukture
•Se nanašajo na razmere (pogoje) v katerih bo izvedena zdravstvena nega: organiziranost zdravstvene nege, znanje, človeški viri, pripomoč ki, oprema, informacije, navodila dobre prakse, organizacija dela
• Kdo bo to naredil
• Kje bo to narejeno
• S kakšnimi materiali
• Po katerem organizacijskem modelu.
Standardi procesa
• Definirajo kakovost izvajanja zdravstvene nege (intervencije zdravstvene nege – postopki in posegi, zdravstvena vzgoja, raziskovanje, svetovanje, organiziranje, vodenje…).
• Kaj bomo naredili
• Kdaj bomo naredili
• Kako pogosto
Standardi izida
•Definirajo pričakovane spremembe pri pacientu in v njegovem okolju po opravljeni zdravstveni negi ter njegovo zadovoljstvo.
•Kakšen izid pričakujemo
•Kdaj izid pričakujemo
• Kako izid prepoznamo
• Tradicionalno so merili rezultate v zdravstveni dejavnosti le s podatki o obolevnosti in umrljivosti. To sta parametra, ki nista primerna za oceno kakovosti.
•Pomembno merilo kakovosti je zadovoljstvo pacienta.
•Med izidi in pogoji za delo ni vedno jasne meje. Nekateri dosegajo dobre rezultate in njihovi svojci so zadovoljni, kljub slabši opremljenosti.
Načela kakovosti zdravstvene obravnave
• Uspešnost – ali naši posegi izboljšajo zdravstveno stanje pacienta?
• Varnost – ali bomo škodili pacientu?
•Pravočasnost – koliko časa mora pacient čakati?
•Učinkovitost – ali lahko to storimo ceneje z enakim rezultatom?
• Enakost – ali prihaja do diskriminacije na osnovi spola, starosti, socialnega statusa?
•Osredotočenje na paciente – ali obravnavamo paciente tako, kot bi obravnavali lastne starše ali otroke?
Kako doseči uresničitev načel kakovosti
• Vodstvo in vsi zaposleni se morajo zavedati, da:
– je kakovost delo vsakogar in da mora pri nenehnem izboljševanju kakovosti sodelovati vsakdo
–Kakovost pomeni zadovoljevanje potreb in pričakovanj uporabnikov
–Popravljanje slabe kakovosti stane mnogo več, kot njeno preprečevanje (neželeni dogodki, podvajanje preiskav, zdravstvene napake…)
– Stroški slabe kakovosti lahko zavzamejo velik del virov zdravstvenega zavoda
– Kakovost mora preiti v “meso in kri”
– Odstraniti je potrebno neproduktivno delovanje in ponavljanje nekih dejanj zaradi slabe kakovosti
–Stvari moramo opraviti pravilno že prvič
Sistem celovite kakovosti
Total quality management
Je sistematični proces stalnega izboljševanja kakovosti, ki zajema vse ravni od drž ave do posameznika. Za zdravstvene zavode velja, da je celovita kakovost usmerjenost in delovanje zavoda za vodenje svojega notranjega in zunanjega delovanja, poslovanja in vsebine. Velja za vse oblike zdravstvenih zavodov od zdravstvenega doma do terciarnih organizacij.
Kategorizacija
• Je orodje za ugotavljanje delovne obremenitve medicinskih sester.
• Je sistem za merjenje odvisnosti pacientov od negovalnega kadra.
•Je razvrščanje pacientov z ozirom na njihove potrebe in stanje.
• Je obseg zdravstvene nege, ki jo pacient v posamezni kategoriji potrebuje.
Sistemi kategorizacije
•V svetu je veliko različnih sistemov.
•Večina sistemov vključuje štiri kategorije.
• Vsako kategorijo definira pet kriterijev.
•Vsak kriterij je še dodatno razdeljen v devet indikatorjev.
Sistem kategorizacije San Joaquin
Kategorije
• I: minimalna zdravstvena nega ali samooskrba
•II: povpreč na zdravstvena nega
•III: več kot povpreč na zdravstvena nega
• IV: intenzivna zdravstvena nega
Kriteriji
•Pomoč pri osebni higieni
•Pomoč pri gibanju
•Pomoč pri hranjenju
• Infuzija
•Nenehen in občasen nadzor, opazovanje
Indikatorji
• Samostojen
•Pomoč pri osebni higieni
•Delna pomoč prigibanju
•Popolna pomoč pri gibanju
•Delna pomoč pri hranjenju
•Popolna pomoč pri hranjenju
• Infuzija
• Nadzor, opazovanje na vsako uro ali na 2 uri
• Nenehen nadzor, opazovanje
Komunikacija
• Uspešno komuniciranje medicinske sestre s pacientom in njegovimi svojci je pogoj za vzpostavitev pozitivnega in konstruktivnega medosebnega odnosa.
–V takem odnosu se pacient počuti, da je sprejet kot človek, kot osebnost, zaupa medicinski sestri in se počuti spoštovanega in varnega.
•Uspešno komuniciranje je prav tako pomembno za sporazumevanje in prenos informacij v timu zdravstvene nege ter v zdravstvenem in interdisciplinarnem timu
Dokumentiranje
• Z dokumentiranjem postane zdravstvena nega vidna.
•Viden je doprinos zdravstvene nege k zdravju posameznika, družine, skupine in celotne populacije.
Načela dokumentiranja
•Čitljivost zapisa (vsak, ki prebira zapis mora jasno razbrati zapisano).
•Strokovna in jezikovna neoporečnost (uporabljamo izraze, ki so sprejemljivi za stroko in slovenski jezik. Izogibamo se izrazom: v redu, bp, normalno.., raje opišimo kaj z izrazom mislimo).
•Sprotnost (stvari moramo zapisati, ko so še nespremenjena v spominu. Z odlašanjem lahko podatki izgubijo verodostojnost).
•Objektivnost (opišemo kaj se je zgodilo in ne kaj mislimo, da se je zgodilo. Npr. Pacient je pojedel le pol zajtrka – objektivno
Pacient ima slab tek – subjektivno)
•Jedrnatost (dokumentiramo kratko in jedrnato, natanč no, ne dolgovezimo, zapišemo bistvo).
•Zaupnost (vsa dokumentacija mora biti zaupna in varovana, dosegljiva le tistim, ki so za to pristojni).
• Uporabljamo pisalo, ki ni izbrisljivo.
Vrste dokumentiranja
• Dokumentiranje zdravstvene nege
• Dokumentiranje zdravstvene vzgoje
•Dokumentiranje diagnostično terapevtskega programa
• Dokumentiranje ostalih opravil ter dogodov
Dokumentiranje zdravstvene nege
• Dokumentiramo vse faze procesa zdravstvene nege
–Ugotavljanje potreb (zabeležimo vse podatke na osnovi katerih ugotovimo potrebe po zdravstveni negi in/ali zdravstveno negovalne probleme in postavimo negovalne diagnoze)
–Načrtovanje (dokumentiramo kratkoročne in dolgoročne cilje in intervencije, ki jih bomo uporabili za dosego ciljev)
–Izvajanje (dokumentiramo izvedene posege in postopke)
–Vrednotenje (zabeležimo ali smo načrtovane cilje dosegli ali ne in kakšen je končen rezultat obravnave pacienta)
V Sloveniji nimamo enotne negovalne dokumentacije.
Dokumentiranje zdravstvene vzgoje
•Zdravstvena vzgoja se najbolje izvaja po procesni metodi dela: ugotovimo potrebe, si postavimo cilje, načrtujemo aktivnosti zdravstvene vzgoje, vrednotimo dosežene cilje)
Dokumentiranje diagnostič no terapevtskega programa
• Pobudnik programa je zdravnik
• Izvajanje tega programa je za mnoge medicinske sestre najpomembnejše opravilo
• Pri nepravilnem izvajanju se najpogosteje pojavijo posledice
•Naročilo mora biti zapisano, če ne, moramo naknadno poskrbeti, da se naročilo zapiše.
Najpogosteje dokumentiramo izvedbo diagnostično terapevtskega programa.
Dokumentiranje ostalih opravil ter dogodkov
•Incidenti (konflikti, neprijaznost, kraje..)
• Pohvale
•Nesrečni dogodki (padci, napake..)
• Telefonski razgovori
Dokumentiranje telefonskih razgovorov
• Datum in ura pogovora
•Ime in priimek klicatelja (razen, če želi ostati anonimen, kar tudi zabeležimo)
• Razlog za klic
• Informacije, ki smo jih prejeli
• Informacije, ki smo jih posredovali
• Potreba po ponovnem klicu
• Podpis
Na koncu razgovora obnovimo informacije, ki smo jih prejeli oziroma prosimo osebo, da informacije, ki smo jih posredovali, prav tako obnovi. Tako se prepričamo o razumljivosti podatkov, ki smo jih prejeli, oziroma posredovali.
Načini dokumentiranja
•Klasič no kronološko
•Problemsko orientirano (metoda SOAPIE)
• Fokalno
Primer klasično kronološkega dokumentiranja
1.10.2009 10.00 Pacient toži, da težko diha.
Je bled, pospešeno in površno diha. Pacienta namestim v polsedeč položaj ter obvestim dr. Novaka.
Dipl.ms Cegner
10.15 Pacient izrazi olajšanje v smislu lažjega dihanja. Dr. Novak ne predlaga nobenih dodatnih ukrepov. Dipl.ms Cegnar
Primer problemsko orientiranega dokumentiranja
1.10.2009 10.00
S (subjektivno): Tež ko diham, stiska me v prsih.
O (objektivno): bledica, pospešeno dihanje
A (assessment-ocena): neuč inkovito dihanje
P (plan): olajšati dihanje, obvestiti zdravnika
I (intervencija): polsedeč polož aj, obvestim dr. Novaka
10.15
E (evalvacija): pacient izrazi olajšanje v smislu laž jega dihanja. Dr. Novak meni, da dodatni ukrepi niso potrebni.
dipl.ms Cegner
Primer fokalnega dokumentiranja
• 1.10.2009 10.00 fokus = DIHANJE
D (data): pacient toži, da tež ko diha, je bled, pospešeno, površno diha.
A (akcija): pacienta namestim v polsedeč položaj, obvestim dr. Novaka
dipl.ms Cegner
10.15
R (reakcija): olajšano dihanje. Dodatni ukrepi niso potrebni (po navodilih dr. Novaka)
dipl. Ms Cegner
Zaupnost in varstvo podatkov
•Zagotavljanje zaupnosti oziroma varstvo podatkov je ustavna človekova pravica, zapisana v Ustavi Republike Slovenije (34., 35., 38. č len) in zakonsko opredeljena v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS,št.86/04).
•Izvajalce zdravstvene nege pa še posebej obvezuje Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije (III načelo)
Organiziranje
•Organizacija dela na oddelku, ambulanti (urniki, razpored dela, predaja službe, vizita, sprejem, naročanje materiala,…)
• Timski sestanki
• Delegiranje nalog
•Modeli organiziranja zdravstvene nege (načini obravnave pacientov)
Modeli organiziranja zdravstvene nege
• Funkcionalni model organiziranja
• Timski model organiziranja
• Model primarne zdravstvene nege
•Sistem vodenja tipičnega primera (case management)
Funkcionalni model organiziranja
• Je tradicionalni model organiziranja zdravstvene nege, ki sloni na rutinskem modelu.
• Uveden v Ameriki v 30, 40 letih prejšnjega stoletja.
•Različne naloge so razporejene različnim medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom glede na njihovo usposobljenost.
•Naloge se izvajajo pri različnih pacientih na enak način.
•Vsak je odgovoren le za izvedbo določ ene naloge.
• Pacienti so v vlogi objekta.
•Nezadovoljstvo pacientov (počutijo se anonimne, odrinjene od dogajanja, imajo občutek nezaupanja in ogroženosti).
• Nezadovoljstvo medicinskih sester (ni viden doprinos k izboljšanju pacientovega stanja, ne vidijo rezultatov celotne obravnave pacienta, ne vidijo smisla svojega dela).
•Ni možno delati po procesu zdravstvene nege.
Timski model organiziranja
• Uveden v 1950-tih.
•Filozofija modela je doseči cilje z aktivnostmi tima strokovnjakov, saj posameznik zaradi napredka stroke ne more obvladati celotnega znanja.
•Vsak član tima prispeva glede na svoje znanje, izkušnje in sposobnosti, za kar tudi odgovarja.
•Osnovna značilnost – skrb za pacienta kot enkratne in celobvite posameznike in ne le izvajanje intervencij zdravstvene nege.
• Zdravstvena nega je usmerjena k pacientu, je individualizirana ter v celoti dokumentirana.
•Pacienti so bolj zadovoljni, počutijo se kot subjekt in enakovreden partner v zdravstveni negi.
•Pacienti se srečujejo z manjšim številom medicinskih sester, kar povečuje poznavanje in zaupanje, zvišuje občutek varnosti.
•Medicinske sestre imajo večji vpogled v uspešnost in učinkovitost svojega dela in večjo strokovno samozavest.
•Pomembni so timski sestanki zaradi spremljanja načrta zdravstvene nege in zaradi ugotavljanja in razreševanja možnih problemov.
• Pozitivna in hkrati negativna stran timskega modela je skupinska odgovornost.
Model primarne zdravstvene nege
• Sistem se je v 1970-tih.
• Zdravstvena nega je usmerjena k pacientu, je individualizirana in celostna.
• Primarna zdravstvena nega je neprekinjena in kontinuirana.
•“Imenovana” medicinska sestra ugotavlja potrebe pacienta po zdravstveni negi in jih zadovoljuje dokler je potrebno.
•Več je je zadovoljstvo pacientov in medsebojno zaupanje ter boljše komuniciranje.
• Z vidika pacienta je to optimalna oblika organiziranja.
•Medicinska sestra v dogovoru in soglasju s pacientom ugotavlja težave in probleme, načrtuje in izvaja intervencije zdravstvene nege in vrednoti njeno učinkovitost.
Slaba stran modela:
•če medicinska sestra nima dovolj znanja in sposobnosti
Timski sestanki
• Tema
•označiti kratko in jasno
•Razložiti namen
• vzpodbuditi zanimanje
•določiti cilj – vsakemu dati njegovo vlogo
• Uvodno pojasnilo
•povedati najvažnejše
• uvesti skupino v problematiko
•dati ne preveč , niti premalo podatkov
• ne povedati vsega, vendar bistvo
• ne vsiljevati svojega mišljenja
• Uvodno vprašanje
• jasno in kratko
•dati čas za premislek
• morebitno dodatno vprašanje
• Razprava
•naj omogoči diskusijo
•sodelovanje vseh članov skupine
• zastavljanje vprašanj
• pazljivo poslušanje
• v okviru teme
•naj vsakdo svobodno izraža svoje mnenje
• Oblikovanje predlogov
•povzeti prve zaključke
• zapisati jih morda na tablo, list
• Sklepi
•iz prvih zaključkov končni zaključki
•doseči soglasje
• ne vsiljevati mnenj
•določiti nosilce in roke za izvedbo sklepov
Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje
Izobraževanje pomeni načrtno in sistematično pridobivanje novega znanja z različnimi oblikami izobraževanja (formalno izobraževanje, dokvalifikacija, prekvalifikacija, nadaljevanje šolanja ali študija, obisk krajših ali daljših seminarjev, delavnic, samoizobraževanje s pomočjo knjig in revij, nenehno sledenje novostim v stroki).
•Poleg formalne izobrazbe moraš imeti še kaj več, če hočeš kot strokovnjak uspešno delovati na področ ju poklicne in/ali karierne poti.
•Stalno strokovno izpopolnjevanje je nuja, pridobivati moraš različna specialna znanja, spretnosti in veščine.
•Obsega stalno, neprekinjeno in sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje teoretičnih in praktičnih znanj delavca, potrebnih za uspešno opravljanje poklicnih dejavnosti (kompetence) in nalog, glede na vrsto dela, ki ga opravlja (Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, 2006, 2.čl)
Vrste strokovnega izpopolnjevanja
•S praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zdravstvenem zavodu, pri zasebnem zdravstvenem delavcu in v drugih zavodih, kjer lahko pridobijo nova znanja in spretnosti oziroma lahko razširijo in poglobijo svoje strokovno znanje
•S pridobivanjem znanj in spretnosti v različnih organiziranih oblikah doma ali v tujini (tečaj, seminar, kongres, simpozij, učna delavnica, strokovno srečanje)
Vrste učenja
•Individualno učenje
•Skupinsko učenje (učenje timov)
•Organizacijsko učenje (učenje vseh zaposlenih)
Raziskovanje
•Namen raziskovanja v zdravstveni negi je razvijati znanje, ki podpira in usmerja razvoj celotne zdravstvene nege – teorije in klinič ne prakse.
•Definicija ICN:
–Raziskovalno delo se osredinja predvsem na razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline in praktičnega dela in vključuje oskrbo zdravih in bolnih posameznikov. Usmerjeno je na razumevanje temeljnih mehanizmov, ki vplivajo na sposobnost posameznikov in družin za vzdrževanje in izboljševanje optimalnega delovanja ter zmanjševanje negativnih učinkov bolezni na najmanjšo možno mero.
• Potrebujemo znanje, poznavanje raziskovalnih metod.
•Raziskovanje ni namenjeno samo razvoju teoretičnih znanj, ampak mora biti usmerjeno predvsem v izboljšanje klinične prakse. Potreben je prenos znanstvenih odkritij v prakso.
Poklicna združenja
•1927: Organizacija absolventk šole za sestre (prva stanovska organizacija medicinskih sester v Ljubljani)
• 1951: Društvo medicinskih sester
•1963: Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije (povezano v Zvezo društev medicinskih sester Jugoslavije)
• 1992: Zbornica zdravstvene nege
• Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
Zbornica – Zveza
• Je samostojna, strokovna in poklicna organizacija medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
• Sestavljena je iz regijskih društev in strokovnih sekcij.
•Strokovne sekcije ustanavlja za uresničevanje strokovnih interesov.
•Delovanje Zbornice – Zveze je javno.
Najpomembnejše naloge
•Šč iti in zastopa poklicne in strokovne interese medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
• Skrbi za skladno delovanje stroke zdravstvene in babiške nege v R Sloveniji.
• Sprejema, obravnava, rešuje in odgovarja na pobude in izkazane interese medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
•Sodeluje pri pripravi zakonov in predpisov s področ ja zdravstvene in babiške nege, zdravstvenega varstva, regulativov v zdravstveni dejavnosti.
•Organizira, usklajuje in usmerja strokovna in druga izobraž evanja, izpopolnjevanja ter usposabljanja ter se v ta namen povezuje z ustreznimi strokovnimi institucijami.
•Sodeluje z ministrstvom, pristojnim za zdravje, z ministrstvoma, pristojnima za izobraževanje, s srednjimi in visokimi strokovnimi šolami ter fakultetami pri načrtovanju, oblikovanju, spremljanju in posodabljanju dodiplomskega in podiplomskega študija zdravstvene in babiške nege.
• Oblikuje programe pripravništva in nadzira njihovo izvajanje.
• Organizira in izvaja strokovni nadzor s svetovanjem (javno pooblastilo).
• Daje mnenja za izdajo dovoljenj za zasebno delo in za dodelitev koncesij.
•Oblikuje in sprejema dopolnitve Kodeksa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter Kodeksa etike babic in babič arjev ter ukrepa v primerih kršitev.
•Vodi register č lanov in izvajalcev dejavnosti zdravstvene in babiške nege (javno pooblastilo).
• Izdaja, podaljšuje in odvzema licence (javno pooblastilo).
Zakonodaja
•Normativno urejeno strokovno področje zdravstvene nege prispeva k avtonomnosti stroke, večji odgovornosti ter omogoča večjo moč odločanja in vplivanja na različnih področjih in ravneh delovanja, tako na področju zdravstvene nege v okviru celotnega zdravstvenega varstva kot na področ ju zdravstvene politike.
•Zakon o dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. List RS št.80/2004)
Zgodovinski razvoj zdravstvene nege
•Intuitivno-empirično obdobje (do leta 500)
•Doba organiziranega priučevanja za poklic (500 – 1860)
•Doba moderne zdravstvene nege (1860 –1945)
•Doba sodobne zdravstvene nege (1945 – do danes)
•Razvoj zdravstvene nege so v preteklosti moč no zaznamovali predvsem trije vplivi:
– Ljudska podoba medicinskih sester, ki izvira iz starega veka
– Vpliv religije v srednjem veku
–Podoba medicinskih sester – hišnih pomočnic, ki se je oblikovala v času protestantsko – kapitalistič ne etike v 16.-19.stoletju.
Intuitivno – empirično obdobje
•Intuicija (lat.) – nagonsko, neposredno dojemanje, zaznavanje bistva (skrito spoznanje, ki se ga ne zavedamo)
•Empirija (gr.) – izkustvo, spoznanje, ki temelji na neposrednem č utnem zaznavanju, opazovanju
• Veliki slovar tujk, CZ, 2002
•Ženska je skrbela za prehranjevanje otrok, za ostarele in oslabele člane druž ine.
• Njihovo delovanje je temeljilo na poskusih in napakah ter na intuiciji.
•Ženske so negovale z enostavnimi postopki:
–Božanje
– Gnetenje
– Uporaba toplote, mraza, vode
–Zeliščna terapija
Družine so različne zdravilne recepte posredovale iz generacije v generacijo.
•Kjer naravna razlaga bolezenskega dogajanja ni zadostovala, so se v skladu s primitivnim načinom mišljenja pojavile magično religiozne predstave.
•Mislili so, da so glavni vzrok bolezni in trpljenja začaranje, zli duhovi in kazni jeznih bogov.
•Velik pomen so priprisovali vračem.
• Prevladovala je magija v tesni povezavi z religijo.
•S pojavom religije je postala bolezen volja bogov, zato ni slučajno, da so nego izvrševali svečeniki in svečenice in tudi zdravili.
•V antični Grčiji in Rimu se je razvijala predvsem medicina, o zdravstveni negi ni veliko zapisanega.
•Iz tistega časa izhaja še danes zelo pomembna misel: Mens sano in corpore sano (zdrav duh v zdravem telesu)
•Asklepijevi templji v čast grškemu bogu zdravilstva (ugodne lokacije z blago klimo, v bližini pitne vode)
•V templjih so grški svečeniki zdravili paciente, jih negovali in učili druge svečenike (zdravnike)
•Najpomembnejši zdravnik – Hipokrat (460-377 p.n.št.), ki je oče znanstvene medicine
•Prehod zdravljenja od magično religioznega mišljenja k logični in znanstveno osnovani medicini
•Hipokratova prisega, ki vsebuje temelje zdravniške morale tudi za današnje dni, čeprav je medicina doživela v tem času več kot 2000 let razvoja.
•Grški zdravniki so v večini zdravili bolne na svojem domu. Takšni prostori za zdravljenje so se imenovali iatreioni (iatr, gr. zdraviti)
•Rimljani so veliko prevzeli od Grkov. Imeli so posebne ustanove – valetude (lat. zdravje) (privatna last posestnikov), v katerih so negovali in zdravili sužnje in služabnike. V teh ustanovah naj bi delali priučeni negovalci
•Lazareti so bila zatočišč a za ljudi, ki so oboleli za gobavostjo.
•Prve korenine zdravstvene nege segajo v zgodnje obdobje krščanstva, ki je zdravstveni negi vtisnilo tudi religiozno podobo.
•Diakonese so predhodnice današnjih patronaž nih medicinskih sester
•Diakonesa Fojba iz grčije
•398-407 je v Carigradu povezano delovalo 40 diakones pod vodstvom Olimpije (prve zasluge za organizirano zdravstveno nego v skupnosti.
•Ksenodohije (gr. tujec, sprejeti) so bile majhne hiše v Turčiji, ki so bile namenjene za prenočitev popotnikov in revež ev, s posebnim delom za zdravljenje bolnih (gobavcev). Ustanovitev v letu 370.
•Konec 4. stoletja so se v Rimu pojavile rimske matrone, ugledne ženske, ki so v svojih razkošnih domovih in palačah organizirale nego bolnih in siromašnih.
• Najbolj znane so bile Marcela, Pavla in Fabiola, ki so pomembno prispevale k razvoju zdravstvene nege.
•Ustanovile so prvi samostan za ženske, prvo javno bolnišnico (leta 380) in prve hospice, zavetišč a za brezdomce in popotnike.
•V zgodnjem krščanstvu je bila nega najpomembnejši del zdravljenja. Njen namen je bila fizična skrb za telesno in duševno bolne, dajanje zatočišča in duhovna podpora.
Doba organiziranega priučevanja za poklic
•V tem obdobju so negovali redovniki in redovnice, najeti negovalci, žene prostovoljke, služabniki in družinski člani.
•Delo je še vedno temeljilo na intuiciji in na izkušnjah; nasvete so prenašali po ustnem izročilu.
• Menihi so ustanavljali samostanske bolnišnice, v katerih je zaradi religioznosti negovalnega osebja prevladovala skrb za dušo.
• Najstarejše mestne bolnišnice v Evropi:
–Hotel Dieu v Lyonu (542) (hotel, fr. Gostišče s prenočišči in oskrbo)
–Hotel Dieu v Parizu (651)
–Red sester Sv. Avguština, ki so se še posebej posvečale zdravstveni negi
•Hospitalov in podobnih ustanov ne moremo primerjati z bolnišnico. To so bile neke vrste socialna zavetišča.
•O bolnišnicah lahko govorimo šele, ko se je v za to namenjenih ustanovah ustalila medicina in so začeli sprejemati bolne, z namenom, da bi jih ozdravili.
• Špital v Evropi
• V 19. stoletju medicinska ustanova – hospital
• Bolnišnice
• 1296 malteški viteški red v Komendi pri Kamniku
•Samostanske bolnišnice (infirmariji) v Stič ni, Bistri in Kostanjvici
•Meščanski špitali – Ljubljana (1326), Maribor (1348)
•1500-1700 najbolj mračnjaško obdobje na področju negovanja.
• Bolnišnice so se spremenile v hiše groze.
•Zaprli so številne samostane, bolnišnice, ukinili cerkvene rede, s čimer je prenehalo tudi delo žensk v njih (postale so gospodinje in podrejene možu).
•Večje število ljudi v mestih, razvoj trgovanja in širjenje epidemij (kuga, črne koze, kolera)
•Bolne so negovale prostitutke, zaporniki in alkoholiki, ki so bili neizobraženi in moralno na nizki ravni