Nega telesa in oblačenje sta močno odvisna od življenjskega obdobja. Dojenček ali mali otrok sta odvisna od staršev, ali skrbnikov, ki ju umivajo, previjajo in oblačijo.
Otrok in mladostnik že razvijata samostojne želje in navade. Spremembe v aktivnosti mladostnika pogosto povzročajo težave, zato potrebuje pomoč pri izbiri negovalnih sredstev (npr. proti aknam potenjem pod pazduho).
Odrasel človek je ni že oblikoval svoje navade. Uporaba vode, mila, pudra, parfuma, čiste obleke in nakita ni več samo higienska nuja, pač pa služi tudi etičnim vrednotam, pri tem pa se odraža tudi naš odnos do telesa. S togo bolnišnično rutino predpisanega umivanja lahko močno posegamo v osebnost bolnika.
Starejši človek pogosto izgubi motivacijo za skrb lastnega telesa in oblačenje (mogoče zaradi izgube telesnih moči ali preusmeritve prednosti). Ne vidi več madežev na obleki, pozabi si umiti zobe, ali pa se počuti preslabotnega za kopanje. Tako ponovno potrebuje pomoč in podporo. (Verčko Pernat, et. al., Zdravstvena nega 1, str. 86)
Bistvo tega problema je v tem, da starejši človek potrebuje več pozornosti, posvečanja, zanimanja, razlaganja in pomoči pri osebni higieni. Nekateri starejši so zaradi svoje bolezni, oslabelosti, starosti, izgube moči nemočni in ne morejo več skrbeti zase, (osebna higiena, oblačenje, ustna higiena, menjava perila..) tako kot so to počeli v svoji mladosti oz. so delno ali popolno odvisni od nekoga, da jim pri tem pomaga oz. skrbi zanje. Zato jim je pri tem treba pomagati, jih spodbujati, jim večkrat povedati, pokazati, jih opozoriti, vprašati (če so se danes umili, kdaj so nazadnje oprali svoje oblačila..) Po navadi za njih skrbijo svojci, če pa le teh nimajo oz. je bolezen prehuda pa za njih skrbijo zdravstveni delavci v domu starejših občanov ali v bolnišnici. Preberi več o Osebna higiena