Nega telesa in oblačenje sta močno odvisna od življenjskega obdobja. Dojenček ali mali otrok sta odvisna od staršev, ali skrbnikov, ki ju umivajo, previjajo in oblačijo.
Otrok in mladostnik že razvijata samostojne želje in navade. Spremembe v aktivnosti mladostnika pogosto povzročajo težave, zato potrebuje pomoč pri izbiri negovalnih sredstev (npr. proti aknam potenjem pod pazduho).
Odrasel človek je ni že oblikoval svoje navade. Uporaba vode, mila, pudra, parfuma, čiste obleke in nakita ni več samo higienska nuja, pač pa služi tudi etičnim vrednotam, pri tem pa se odraža tudi naš odnos do telesa. S togo bolnišnično rutino predpisanega umivanja lahko močno posegamo v osebnost bolnika.
Starejši človek pogosto izgubi motivacijo za skrb lastnega telesa in oblačenje (mogoče zaradi izgube telesnih moči ali preusmeritve prednosti). Ne vidi več madežev na obleki, pozabi si umiti zobe, ali pa se počuti preslabotnega za kopanje. Tako ponovno potrebuje pomoč in podporo. (Verčko Pernat, et. al., Zdravstvena nega 1, str. 86)
Bistvo tega problema je v tem, da starejši človek potrebuje več pozornosti, posvečanja, zanimanja, razlaganja in pomoči pri osebni higieni. Nekateri starejši so zaradi svoje bolezni, oslabelosti, starosti, izgube moči nemočni in ne morejo več skrbeti zase, (osebna higiena, oblačenje, ustna higiena, menjava perila..) tako kot so to počeli v svoji mladosti oz. so delno ali popolno odvisni od nekoga, da jim pri tem pomaga oz. skrbi zanje. Zato jim je pri tem treba pomagati, jih spodbujati, jim večkrat povedati, pokazati, jih opozoriti, vprašati (če so se danes umili, kdaj so nazadnje oprali svoje oblačila..) Po navadi za njih skrbijo svojci, če pa le teh nimajo oz. je bolezen prehuda pa za njih skrbijo zdravstveni delavci v domu starejših občanov ali v bolnišnici.
Osebno higieno pacienta izvajamo individualno glede na sposobnosti gibanja pacienta in glede na njegovo zdravstveno stanje. Vedno najprej ugotovimo, kaj lahko pacient naredi sam. pri izvajanju osebne higiene pacienta spodbujamo k čim večji samostojnosti. Osebno higieno pacienta izvajamo v kopalnici (pod prho ali v kopalni kadi) ali v postelji (ko izvedemo posteljno kopel). (Fink A., Kobilšek P. V., Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih str. 32)
Prav tako, kot je navedla definicija se dela v bolnišnicah. Tudi v bolnišnici Jesenice, kjer opravljam prakso je postopek enak. Ko dobiš nekega pacienta si najprej prebereš dokumentacijo, potem se z pacientom pogovoriš in z tem ugotoviš kakšno je njegovo zdravstveno stanje, koliko zmore narediti sam, kakšne so njegove navade, ima kakšne omejitve. Pri osebni higieni je vsakega pacienta treba spodbujati, da čim več stvari naredi samostojno, mu pomagati, če kakšnih delov ne doseže umiti, ga osveščati kako je osebna higiena pomembna za njega.
S starostjo se povečuje odvisnost od pomoči drugih, torej lahko rečemo, da je staranje že prvi korak na poti v odvisnost. Kako hitro pa bo do odvisnosti prišlo, je v veliki meri odvisno tudi od našega dela. Pri starostniku spoznanje, da mu pešajo sposobnosti, da bi samostojno vzdrževal osebno higieno povzroči hudo stisko. Zmanjša se občutek lastne vrednosti, zadovoljstva in sigurnosti vase. Pri starostniku se tako pojavijo številna vprašanja o lastnih sposobnostih in strah pred nesamostojnostjo in odvisnostjo od drugih. (Pajk B., Intimna nega, str. 47).
Po mojem mnenju je nepokretnost in nemočnost sam skrbeti zase, najbolj negativna stvar. Pri takem človeku posegamo v njegovo intimo in on se lahko ob tem počuti slabo.
Pozitivna stvar pa je ta, da vsaj obstajajo nekatere ustanove in službe, ki skrbijo in pomagajo takim, ki niso več sposobni sami skrbeti zase.
VIRI:
1.Verčko Pernat S., Kisner N., Rozman M., Klasinc M., 2006, Osebna higiena in urejenost, I. Žolger, M. Pivec, ed. Zdravstvena nega 1. Maribor: Založba Pivec, pp. 86.
- Fink A., Kobilšek P. V., 2015, Ocena stopnje samooskrbe pacienta pri življenjskih aktivnostih osebna higiena in urejenost, Grafenaure Korošec E., ed. Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih akivnostih, Ljubljana: Založba Grafenauer, pp. 32
3. Pajk B., 2010, Intimna nega-nega pri starostniku, Matič L., Fink A., Vettorazzi R., ed. Intimna nega-anogenitalna nega v vseh življenjskih obdobjih (zbornik predavanj). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije.