Za vzdrževanje fiziološkega ravnovesja potrebuje organizem hranilne snovi. Te sprejemamo po normalni poti skozi usta, kjer hrano zmeljemo in prepojimo s slino, nato se v predelu želodca in črevesja razgradi in vsrka. Požiranje je za večino ljudi avtomatizem, tako da se tega sploh ne zavedajo. Požremo povprečno okrog 200-krat dnevno brez razmišljanja. Poteka v štirih fazah:
- Priprava ali žvečenje, hrano razgrizemo in prepojimo s slino.
- Hrano s pomočjo jezika pomikamo nazaj do žrela. Do tega trenutka na požiranje še lahko vplivamo..
- Izzvan je požiralni refleks in dihanje je prekinjeno. Zaradi zaščite dihalne poti se spusti poklopec – epiglotis. Tako lahko prežvečena hrana brez težav zdrsne v požiralnik.
- S peristaltiko hrana potuje do želodca.
Pri osebah z motnjami v duševnem razvoju nastopijo težave pri hranjenju in pitju v vseh štirih fazah požiranja, kar se kaže z naslednjimi znaki: močno slinjenje, hrana, ki zastaja v ustih ali izteka iz njih, posebni zvoki pri pri požiranju, naporno požiranje, kašelj, dušenje. Konsistenca hrane mora biti prilagojena posamezniku, nekaterim lahko razrežemo na koščke, hrano prežvečijo preden pogoltnejo, drugim pa dajemo pasirano hrano. Pri pitju pa uporabljamo terapevtski kozarček. Preberi več o Težave pri požiranju pri osebah z motnjami v duševnem razvoju