Transfuzija krvi je poseg, pri katerem prenesemo kri ali sestavino krvi ene osebe (krvodajalec) v krvni obtok druge osebe ( pacient oz. prejemnik krvi ).
S transfuzijo krvi:
rešujemo življenja ( hude krvavitve ) izboljšujemo kakovost življenja ( krvna ali maligna obolenja, ki jih posledično spremlja anemija in/ali močno znižano število trombocitov )
Transfuzija krvi je v bistvu presajanje tkiva, saj krvne celice predstavljajo živo tkivo, plavajoče v krvne plazmi. Je pomembna oblika zdravljenja, ki jo vedno predpisuje zdravnik, MS sodeluje pri izvedbi transfuzije po naročilu zdravnika, nekatere posege in opazovanja pa izvaja samostojno.
MS in zdravstveni tehniki v srednjem izobraževanju ne pridobijo znanj, ki bi jim dovoljevala aplikacijo krvi in krvnih pripravkov ter določanje krvne skupine na ploščici. Za izvajanje omenjenih posegov naj bi tudi diplomirane MS opravila dodatna specialistična znanja.
KRI IN KRVNE CELICE
Kri je tekoče tkivo, ki kroži po žilnem sistemu in skupaj z njim sestavlja krvni obtok. Predstavlja 7-8% telesne teže.
Vloga krvi:
vzdržuje normalen arterijski in venski tlak
prenaša kisik, hranilne snovi in kemične sestavine za prehrano, obnovo in delovanje
prenaša beljakovine za rast in obnovo
prevzema ogljikov dioksid in druge odpadne snovi ( ureo, sečno kislino, kreatinin, amoniak ) ter prenaša in odlaga te snovi v organih, ki poskrbijo za njihovo razgradnjo
sodeluje v imunskem sistemu – prenašanje imunskih celic, protiteles
aktivira mehanizem strjevanja krvi v primeru poškodbe
sodeluje pri vzdrževanju pH telesnih tekočin in osmotskega tlaka
pomaga vzdrževati idealno elektrolitsko ravnovesje
sodeluje pri vzdrževanju relativno stalne telesne temperature
Kri je visoko specializirano tkivo, ki ga v grobem sestavljajo:
krvne celice ( eritrociti, levkociti, trombociti
Razmerje med krvnimi celicami in plazmo je 40% : 60% oz. 45% : 55% v korist plazme. Odrasel človek ima cca 5 litrov krvi, količina pa je odvisna od teže ( 70ml krvi/kg telesne teže ) in pa zdravstvenega stanja posameznika.
ERITROCITI
So najštevilnejši. So diskaste oblike z obojestranskim vbočenjem, kar jim povečuje površino in s tem veča sposobnost vezave kisika. Velike so okoli 7 mikronov. Ves čas jih proizvaja kostni mozeg, njihova življenska doba je 120 dni. Ko odmrejo, jih razgradijo makrofagi v vranici.
Zreli Erc nimajo jedra, kar omogoča, da je v njih lahko večji delež hemoglobina. Hemoglobin je belj. molekula, ki zapolnjuje kar 95% samega Erc in nase veže kisik in daje krvi rdečo barvo.
LEVKOCITI
Okrogle, svetle celice z jedrom ali več in so od Erc večje, a hudo manj številčne. V citoplazmi se lahko nahajajo številna zrnca – granulociti:
nevtrofilci: so prvi, ki se odzovejo na bakterijsko okužbo. Glavna vloga je fagocitoza – požiranje mikrobov. Zrnca vsebujejo še encime, ki pomagajo pri razgradnji določene bakterije
eozinofilci: njihovo število v krvi se zviša ob okužbi s paraziti
bazofilci: zvišano število kaže na vnetje kjerkoli v telesu
Lahko pa so brez zrnc – agranulociti:
monociti: za odziv na bakterijo potrebujejo dlje časa, je pa odziv številnejši. Preobrazijo se v makrofage, ki obdajo mikroorganizem in ga pogoltnejo. Odgovorni so tudi za čiščenje mrtvih celic po okužbi
limfociti: pomen pri imunskih reakcijah in izdelujejo protisnovi proti tujim antigenom. Imunska obrambna reakcija lahko poteka na limfocitih ( celična imunska reakcija, nosilci limfociti T, priželjc ) ali pa zunaj njih ( humuralna imunska reakcija, nosilci limfociti B, kostni mozeg ).
Nahajajo se v krvnem obtoku in vranici, jetrih ter limfnih žlezah. Proizvaja jih kostni mozeg iz istih izvornih celic kot Erc, manjši delež pa nastaja v priželjcu.
Živijo do nekaj ur ali do več dni.
Predstavljajo glavni del imunskega sistema in ob signalu vdora tujih snovi preidejo žilno steno in ustvarjajo posebne beljakovine – protitelesa.
TROMBOCITI
V bistvu niso celice temveč različno oblikovani delci celic z mnogimi zrnci, vendar brez jedra. Nastajajo v kostnem mozgu ( iz megakaroicitov ). V krvi prosto plavajo dokler jih telo ob poškodbi ne aktivira. Ob tem na robovih ran sproščajo kemične snovi za strjevanje krvi. Poleg tega pa se na poškodovani žilni steni zlepljajo med seboj in tako zapolnijo vrzeli – kompleksni koagulacijski mehanizmi pa nato sprožijo nastanek strdka. Pomagajo tudi v borbi z okužbami, saj izločajo beljakovine, ki bakterije ubijajo in stimulirajo imunski sistem.
Dosegajo velikost 1/3 erc, so različnih oblik in živijo 9-10 dni.
PLAZMA
Slamnato rumena tekočina, sestavljena pretežno iz vode ( 92% – 95% ) ter iz beljakovin, sladkorjev, maščob, vitaminov, mineralov, hormonov, encimov, protiteles in pa odpadnih snovi ( urea, kreatinin, sečna kislina, bilirubin…). Vsebuje tudi koagulacijske faktorje: faktor VIII, IX, fibrinogen
Če epruveto krvi za pol ure postavimo v stojalo, lahko opazujemo nastajanje treh plasti, ki so posledica sesedanja specifično težjih sestavin krvi – celic:
- plazme, je lažji del, zato je na vrhu
- eritrocitov: težji delci v spodnjem delu epruvete
- tanek, belkast sloj med plazmo in Erc in je iz LkC ter trombocitov
To lastnost krvi s pridom uporabljamo pri pripravi krvnih komponent. S centrifugiranjem in drugimi postopki ločimo posamezne sestavine krvi in jih oddelimo v posebne vrečke ter uporabimo za zdravljenje specifičnih primankljajev, kar je bolj učinkovito kot uporaba polne krvi.
KRVNE SKUPINE
Leta 1900 jih je odkril avstrijec Karl Landsteiner in za svoje odkritje dobil tudi Nobelovo nagrado.
Ugotovil je, da določene snovi, ki so prisotne na krvnih celicah in druge, ki so prisotne v plazmi lahko včasih pri mešanju krvi dveh različnih ljudi povzročijo zlepljanje eritrocitov oz. hemolizo.
Pri nadaljnjih raziskavah je odkril štiri krvne skupine, ki temeljijo na prisotnosti ali odsotnosti dveh specifičnih antigenov na Erc in jih danes poznamo kot antigena ( Ag ) A in B.
Kot četrta skupina je bil odkrit Rh faktor, poimenovan po opicah Rhesus, ki so bile vključene v raziskovanje krvnih skupin.
Same krvne skupine so poimenovane na več načinov:
po antigenih, ki so jih označevali s črkami abecede: A, B, 0 sistem ali MNS sistem nato C, D, E
po pacientih, pri katerih so najprej odkrili prisotna protitelesa proti specifičnim antigenom ( Kelly, Duffy…)
Histokrvne skupine – najpomembnejše med znanimi človeškimi krvnimi skupinami
– najpomembnejši transplantacijski antigeni pri presaditvi čvrstih organov
Na Erc so izraženi Ag AB0
V serumu so protitelesa ( Pt ) anti-AB0, ki so usmerjena proti odsotnim Ag AB0
Antigeni na eritrocitih
Antigeni na splošno so biološke snovi, ki vnesene v tuj organizem, sprožijo imunski odgovor. Predpogoj je odsotnost iste snovi v telesu prejemnika, ki vneseno snov zato prepozna kot tujek in in se nanjo odzove z ustvarjanjem protiteles.
Antigeni povzročajo aglutinacijo – zlepljanje, zato je njihovo drugo ime aglutinogeni.
antigeni KS so površinske značilnosti na membranah Erc. Po sestavi so proteini ali Oh
pri vsakem človeku je lahko istočasno prisotnih več KS: vedno prisotni so Ag AB0, večinoma prisoten RhD, pogosto prisotni Kell…; vsi ti trije so najpomembnejši, ker vsebujejo Ag, ki lahko sprožajo najresnejše transfuzijske reakcije; ostali se redko pojavljajo in se rutinsko ne določajo.
z izrazi pozitiven/ negativen izražamo prisotnost/ odsotnost posameznih Ag na Erc
Prisotnost Ag v telesu ne igra posebne vloge, ima pa zelo pomembno, kadar se kri dveh ljudi pomeša ( transfuzija, nosečnost ); izpostavljenost tujim Ag v teh primerih lahko sproži imunski odziv
Protitelesa anti-ABO
Drugo ime za protitelesa je aglutinini.
so naravno prisotna v serumu ljudi brez predhodne izpostavitve tujim Erc
titri Pt anti-A in anti-B dosežejo vrh pri 5-10 letih in pri starostnikih upadajo
– akutno invaskularno hemolizo AB0 neskladnih Erc
– pri presaditvah AB0 neskladnih organov pa hiperakutne zavrnitve in
komplikacije
Določanje krvnih skupin
Je razvrščanje krvi na osnovi prisotnosti ali odsotnosti prirojenih antigenskih delčkov na površini Erc. Ti antigeni so lahko beljakovinske, ogljikovohidratne, glikoproteinske ali glikolipidne narave – odvisno od sistema krvne skupine. Nekateri teh Ag so prisotni tudi na površini drugih celic različnih tkiv. Po antigenski strukturi se ljudje uvrščamo v sorodne skupine, ki jih imenujemo krvne skupine. Pri vsakem človeku je prisotnih več krvnih skupin – sistem AB0, sistem Rh in drugi.
Z določanjem KS ugotovimo prisotnost specifičnih Ag na pacientovih Erc. V primeru, da pacient potrebuje transfuzijo krvi, se mora kri, ki jo izberemo za transfuzijo v Ag ujemati s pacientovo krvjo. Podatek o krvni skupini je prvi podatek, ki ga potrebujemo za naročilo / izbiro prave krvi.
Določanje krvnih skupin na ploščici
| Anti – A | Anti – B | Anti – AB | Krvna skupina |
| + | – | + | A |
| – | + | + | B |
| – | – | – | 0 |
AB0 sistem krvnih skupin
| Krvna skupina osebe | Antigeni na eritrocitih | Protitelesa v serumu |
|
A |
A |
Anti – B |
|
B |
B |
Anti -A |
|
AB |
A, B |
/ |
|
0 |
/ |
Anti – A, anti – B |
Razlaga tabel:
Spodnja tabela prikazuje našo krvno skupino in njihove antigene na Erc, ter protitelesa v serumu. Zgornja tabela pa je test krvne skupine na ploščici, ko dodajamo reagense anti – A, B, AB
NPR: če imamo krvno skupino A pomeni, da imamo na eritrocitih antigen A, v serumu pa protitelesa anti – B. Ko pa ugotavljamo krvno skupino npr A, dodamo anti -A, B in AB. Do zlepljanja potem pride prvem in tretjem primeru, v primeru dodanega reagensa anti -B pa ne, ker to krvna skupina A že ima in ga zato ne prepozna kot tujega, temveč kot lastno spojino.
če s transfuzijo vnesemo v telo antigene, ki jih telo nima, zaradi protiteles v plazmi pride do vezave Ag-Pt, nato pa še do vezave Pt med sabo – temu sledi aglutinacija, hemoliza
vsak človek ima v plazmi naravno prisotna protitelesa – aglutinine proti eritrocitnim antigenom, ki jih sam nima
obstajajo štiri ravni sistema ABO:
- genom ( DNA, mRNA )
- encimi ( glikoziltransferaze )
- glikokonjugati ( ogljikohidratni antigeni
- imunološka raven ( protitelesa )
Dedovanje krvnih skupin AB0
v celičnih jedrih imamo parne kromosome, polovico para podedujemo od očeta polovico od matere
katero lastnost bomo podedovali, pa je odvisno od porazdelitve alelov ( različice možnega genskega zapisa )
kombinacija alelov se izraža kot genotip – dejanski geni, ki jih ima posameznik na kromosomih in kot fenotip – nanaša se na izražene, prevladujoče lastnosti
AB0 KS se podeduje preko 9. kromosoma in se več ne spreminja. Vključuje tri možne alele: A, B in 0. Iz kombinacije alelov tako lahko nastane 6 genotipov: AA, BB, A0, B0, AB, 00
zato je možno, da se rodi otrok s KS 0 staršema, ki imata KS A in pa B, če imata genotip A0 in B0. Je pa taka verjetnost majhna
pogostnost KS v SLO: A= 40,3%; 0= 38%; B= 15,5%; AB= 6,2%
Dedovanje RhD antigena
genski kompleks vsebuje veliki D, mali d pomeni odsotnost D antigena
otrok, ki podeduje katerokoli kombinacijo , ki vsebuje veliki D bo pozitiven
Antigenski sistem RH
je drugi najpomembnejši krvni sistem, določanje je vzporedno z AB0
klinično je najpomembnejši RhD, obstajajo še RhC, c, E, e…
80% RhD negativnih prejemnikov, ki prejme Erc RhD pozitivnih dajalcev tvori aloprotitelesa anti-D
anti-D povzročajo hemolitično bolezen ploda in novorojenčka in hemolizo neskladnih Erc
V Slo je 80% RhD poz in 20% RhD neg; manj kot 1% je RhD variant: RhD neg Du poz, pri čemer ločimo šibek D ( manjše število molekul ) in parcialen D ( nepopolne molekule )
RhD negativni ljudje v krvi nimajo naravno prisotnih Pt proti RhD antigenu. Ob prvem stiku z RhD pozErc pride do tako imenovane senzibilizacije in tvorbe protiteles. Ob naslednji transfuziji RhD pozg krvi bi bil imunski odgovor takojšen. Ravno zato ima rh skupina pomembno vlogo, saj lahko povzroči tudi hemolitično bolezen novorojenčka
Antigen K
najpogosteje je K ( Kell ) in k ( Cellano )
posamezniki, ki na Erc nimajo K antigenov, lahko v stiku z njimi razvijejo Pt ( ali med nosečnostjo oz. po porodu, če je otrok Kell poz, mati pa Kell neg )
je klinično pomemben Ag – sploh v transfuzijski medicini
Pt povzročajo HBPN ( hemolitično bolezen ploda in novorojenčka ) in hemolitično transfuzijsko reakcijo
Prejemniki transfuzije ( KE ) koncentriranih erotrocitov prejemajo AB0, RhD in K identične ali skladne KE!!!
Senzibilizacija na antigene – tvorba protiteles
Antigen je molekula, ki lahko izzove imunski odgovor in nastanek protiteles
Pt je protein, ki ga izdela imunski sistem, kot odziv na prisotnost Ag
ERITROCITNA PROTITELESA
- lahko so naravna npr anti-A, anti-B
- lahko so nepričakovana pt, ki so posledica imunskega stimulusa
Pri imunskem odgovoru lahko nastanejo:
aloprotitelesa in so posledica nosečnosti, transfuzije krvi in presaditev krvotvornih matičnih celic
Primarni odziv: nastanek IgM, IgG nastanejo kasneje
Sekundarni odziv: IgG so višji, naraščajo eksponencialno
PREDTRANSFUZIJSKO TESTIRANJE
Določanje skladnosti krvi za transfuzijo vključuje:
- Identifikacija pacienta in vzorca njegove krvi, pregled podatkov o predhodnem testiranju – KS AB0, RhD, K prejemnika
- testiranje krvi dajalca – KS AB0, RhD, K dajalca
- navzkrižni preiskus
- presejalno testiranje za odkrivanje nepričakovanih Pt z znanimi testnimi Erc: indirektni antiglobulinski ( Coombsov ) test: ICT
KOMPONENTA KRVI DOLOČITEV ABO, RHD NEZNANA PT
| Polna kri | * | * |
| Koncentrirani eritrociti | * | * |
| Trombocitni koncentrat | * | |
| Sveža zmrznjena plazma | * | |
| Levkocitni koncentrat | * | * |
pred transfuzijo polne krvi, Erc in Lkc je potrebno poleg skladnosti ugotoviti tudi prisotnost klinično pomembnih Pt na Erc
če pride do zamenjave KS AB0 pride do takojšnje vezave Pt s tujimimAg – aglutinacija Erc – hemoliza, razpad Erc
če Rhd in K neg prejemniki dobijo poz kri, se ta reakcija zgodi ob ponovni transfuziji ( senzibilizacija )
Določanje AB0 KS
- ob odvzemu krvi so predtransfuzijske preiskave
- ponovno neposredno pred transfuzijo – obposteljni test, ki je namenjen zagotavljanju varnosti pacienta in zmanjševanju napak pri transfuziji
- KS AB0 je sestavljena iz dveh antigenov ( aglutinogenov ) A in B na površini Erc ter iz dveh protiteles ( aglutininov ) v serumu – anti -A in anti – B
Navzkrižni preiskus
je in vitro ponazarjanje dogajanja v telesu prejemnika transfuzije
prejemnikov serum testiramo z Erc dajalca
Potek
kontrola Abo, RhD in K prejemnika in dajalca
preverimo skladnost prejemnikovega seruma/plazme z Erc dajalca – NP pri navzkrižnem testu naredimo naslednje teste:
kontrola KS AB0 in RhD: s tem ugotovimo skladnost/neskladnost v sistemu AB0 med prejemnikom in dajalcem
Major test z encimsko tehniko in ICT: ugotavljamo vsa klinično pomembna protitelesa v pacientovem serumu
major test in avtokontrolo z antiglobulinsko tehniko – DCT:; ugotavljamo avto in aloprotitelesa na prejemnikovih Erc
Če pacientov serum vsebuje nepričakovana Pt, se hitro vežejo na dajalčeve Erc – pride do aglutinacije – pozitiven test. V tem primeru pacientova in dajalčeva kri nista združljivi in v nadalnjem postopku je potrebno odkriti katera specifična Pt ima pacient in izbrati drugega dajalca. Za navzkrižni preiskua z izvidom KS potrebujemo 2 uri
Combsov test
Človeška kri lahko vsebuje IgG protitelesa, ki so vezana na Erc in niso .
Uporablja se Combsov reagent ( proizvedejo ga z aplikacijo humanih Ig v živali, te pa proizvedejo Pt proti človeškim Ig )
Dajalčeva kri se doda pacientovemu serumu, doda se reagent – če pride do zlepljanja, je to poz. test
Direct Coombs test – DCT: direktni antiglobulinski test; Z DCT ugotavljamo protitelesa (Pt), vezana na eritrocite. Preiskovančeve Erc operemo, pripravimo ustrezno suspenzijo in dodamo AHG. Po centrifugiranju odčitamo rezultat.
Uporaba: – v diagnostiki AIHA ( avtoimunska hemolitična anemija )
– v diagnostiki, kjer je z zdravili povzročena hemolitična anemija
– Pri HBPN
– pri hemolitičnih transfuzijskih reakcijah
Indirect Coombs test – ICT: presejalno testiranje na eritrocitna protiteles; z ICT pa ugotavljamo prosta, nepričakovana eritrocitna Pt v serumu bolnika oz. za dokazovanje reakcije med Erc antigeni in Pt. Erc in serum najprej inkubiramo, nato erc operemo, da odstranimo nevezane globuline in dodamo AHG. Aglutinacija po dodatku Ahg pomeni, da so v serumu prisotna Pt proti Ag na Erc. Ko Pt določimo, jih je potrebno tudi identificirat – specifikacija Erc Pt
Kadar je transfuzija nujna in ne moremo čakati dve uri na celotni NP, naročamo kri glede na stopnjo nujnosti, ki jo določi zdravnik. Glede na nujnost transfuzije obstajajo 4 možnosti izdaje krvi iz transfuzijskega oddelka:
- Izdaja krvi brez izvida KS in NP: npr: oživljanje ob hudi krvavitvi, ko ni časa za določanje KS – v tem primeru prejme koncentrirane Erc KS 0 in RhD negativno kri brez navzkrižnega preiskusa
- Samo izvid krvne skupine: določitev KS traja le 5 min od prejema vzorca. Pacient prejme nato kri oz. krvne pripravke skladne KS. NP se naredi naknadno, da se preveri, čew je bila kri skladna in če je pričakovati kakšne zaplete
- Prva faza po telefonu: kri in krvni pripravki se izdajo na osnovi KS – istočasno se naredi NP v hitri tehniki. V tej fazi gre le za preverjanje skladnosti KS med prejemnikom in dajalcem po telefonu. Skladnost preverimo po 20-ih minutah. NP se naredi do končnega izvida in če kri še ni iztekla, jo je v primeru neskladnosti možno prekiniti. Priporoča se čakanje s transfuzijo, če pacientovo stanje to dopušča
- prva faza: vzorec krvi ima prednost pri testiranju. KS in NP se opravita v gel tehniki. Krvni pripravki so vključno z izvidi pripravljeni v 45 minutah.
Obposteljni test
Namenjen je varnosti pacienta in zmanjševanju napak. Izvajamo ga pred transfuzijo krvnih pripravkov, ki vsebujejo Erc, vidne s prostim očesom. Z njim še zadnjič preverimo skladnost KS prejemnika in dajalcev. Izvajamo ga s pomočjo serumov z znanimi Pt ali pa z že pripravljenimi karticami s posušenimi Pt za določanje KS in RhD
Ločimo:
popolni obposteljni test: določanje AB0 pacienta in vseh enot krvi, ki naj bi jih P prejel
delni obpostelnji test: obsega določanje AB0 na ploščici samo pacientu
ERITROCITNI, LEVKOCITNI IN TROMBOCITNI ANTIGENI IN PROTITELESA – 793
Eritrocitni antigeni
klinično najpomembnejši AB0, sledi RhD, Rh CcEe, Kell, Kidd, Duffy, MNSs..
klinično so pomembni, ker proti njim usmerjena Pt lahko povzročijo hemolizo/ skrajšano preživetje neskladnih Erc in pa tudi HBPN
Levkocitni antigeni – HLA ( human leucocyte antigens )
- aloimunska nevtropenija novorojenčka
- transfuzijske reakcije ( TRALI, febrilna nehemolitična reakcija )
- podaljšana nevtropenija po presaditvi KM
- neodzivnost na transfuzije granulocitov
- avtoimunske nevtropenije ( nenormalno znižanje nevtrofilcev ), ki so lahko primarne ali sekundarne
ANN – Aloimunska nevtropenija novorojenčka
Je posledica aloimunizacije nosečnice na granulocitne Ag ploda dedovane po očetu.
incidenca ANN je manj kot 0,1% ( drug podatek je v 3% rojstev – slide )
prevladujejo blage okužbe, redkeje okužbe srednjega ušesa, dihal, sečil in prebavil
prisotna so maternalna pt NA1 in NA2
še redkeje meningitis, pljučnica in sepsa – smrtnost je 5%
za hudo nevtropenijo se šteje 0,32×10 na9
terapija: antibiotiki, G-CSP, i.v. Ig
Antigeni na trombocitih
HPA – human platelet antigens = trombocitno specifični Ag
Antigeni skupni z Erc ( AB0, Le, P, Ii…)
klinični pomen trombocitnih protiteles:
- aloimunska trombocitopenija ploda in novorojenčka
- imunske trombocitopenije zaradi zdravil (HIT – heparin induced trombocytopenia )
- postransfuzijska purpura in avtoimunska trombocitopenična purpura
- neodzivnost na transfuzije
Aloimunska trombocitopenija ploda in novorojenčka
Tako kot pri vseh fetomaternalnih neskladjih je vzrok aloimunizacija matere na Ag ploda, ki jih je dedoval po očetu.
Incidenca je 1/ 1000 -2000 rojstev
Diagnoza se postavlja z nepojasnjeno trombocitopenijo ali krvavitvijo;
– maternalno število trombocitov je normalno
– prisotnost maternalnih trombocitnih Pt
Terapija: – trombocitne transfuzije ( 30x10na 9/L brez krvavitve in50x 10 na 9/l če je s krvavitvijo;
– v nosečnosti testiranje partnerja
– pri hudi trombocitopeniji Ig i.v.
( huda trombocitopenija je manj kot 50x 10 na9/L )
HIT – s heparinom povzročena trombocitopenija
30%bolnikov s HIT ( o,9% zdravljenih s heparinom ) ima venske in/ali arterijske tromboze:
– GVT
- pljučne embolije
- MI, kardiovaskularne težave
- Tromboza možganskih žil
- Ishemija udov, ishemija drugih organov
- Kožne lezije
- DIC
Posledica: lahko amputacija okončin, nevrološke okvare ali celo smrt v 20% – 30% HIT bolnikov s trombozami
PRENATALNO TESTIRANJE IN HEMOLITIČNA BOLEZEN PLODA / NOVOROJENČKA = HBPN ( 768 )
Fetomaternalna neskladnost
Eritrocitni antigeni – povzročijo HBPN
Trombocitni antigeni – NAITP – neonatalna aloimunska trombocitopenija
Levkocitni antigeni – neonatalna aloimunska nevtropenija
Osnovne IH preiskave v laboratoriju za prenatalno diagnostiko
specifikacija eritrocitnih aloprotiteles ( tvorijo se v prejšnji nosečnosti ali s transfuzijo krvi )
določitev titra Erc protiteles
določitev agresivnosti Erc protiteles
Hemolitična bolezen ploda/novorojenčka – HBPN
povzročijo jo eritrocitna neskladja med materjo in otrokom
Pt v krvnem obtoku nosečnice povzročijo skrajšano življ. dobo Erc
Erc Pt prehajajo iz materine krvi prek posteljice in se vežejo na Erc antigene, ki jih je plod podedoval od očeta
Klinično najbolj pomembna Erc Pt, ki lahko povzročijo HBPN so: anti – D,C,E,K in Pt sistemov Kidd in Duffy. Več kot 60% pa povzročijo HBPN Pt sistema ABO
pt so vedno razreda IgG, reaktivna pri 37°C
Patofiziologija:
Hemoliza – anemija – eritropoeza, ekstramedularna hematopoeza – hepatosplenomegalija – hipoproteinemija – anasarca ( vodeničnost – huda anemija, hipoproteinemija, odpoved srca )
Zakaj delamo IH preiskave med nosečnostjo?
odkriti Pt, ki lahko povzročijo HBPN
preprečiti senzibilizacijo anti – D med nosečnostjo in po porodu
preprečiti senzibilizacijo s transfundiranjem RhD in K skladnih Erc
Oblike HBPN
ABO HBPN
Ponavadi se razvije že v prvi nosečnosti
MED NOSEČNOSTJO: ni ustreznih IH preiskav, ki bi napovedovale stopnjo hemolitične bolezni HBPN
PO PORODU: – pokaže se neskladnost v krvnoskupinskem sistemu AB0: 2% rojstev
– Rezultati so: mati KS – 0, ICT neg, novrojenček KS – A, B, DCT je poz
Več kot 60% HBPN povzročijo Pt sistema ABO – mati ima v teh primerih običajno krvno skupino 0, otrok pa bodisi A ali B. Večina teh primerov je v klinični sliki blažjih in se ne odražajo tekom nosečnosti, temveč šele po rojstvu. Se pa blezen lahko pojavi že v prvi nosečnosti.
Klinična slika se razvije prvih 24 – 48 ur po rojstvu, z blago anemijo in hiperbilirubinemijo. Prvi izbor je fototerapija, redkelje pa je potrebno narediti transfuzijo, kjer transfundiramo Erc krvne skupine 0 v plazmi krvne skupine AB
Zaradi ABO neskladnosti lahko sledi izmenjalna transfuzija. Z njo:
Da bi odkrili Erc Pt v krvi nosečnice je potrebno do 12. tedna vsaki nosečnici določiti KS AB0, RhD, in Kell ter opraviti ICT za določitev prisotnih Pt v plazmi
Pri RhD poz nosečnici: v primeru neg ICT testa le-tega do konca nosečnosti ni več potrebno ponavljati.
Pri RhD neg nosečnici je potreben ponovni test v 28. tednu, ko dobi tudi preventivni odmerek imunoglobulina anti – D ( IgG anti – D ). S tem preprečimo tvorbo protiteles anti – D med nosečnostjo, po porodu ali ob prekinitvi nosečnosti.
Tako IgG anti – D injiciramo vsaki RhD neg nosečnici, ki nima prisotnih protiteles anti – D in sicer:
- v 28. tednu nosečnosti
- po porodu, če je otrok RhD poz
Razlog za imunizacijo anti – D med nosečnostjo ali ob prekinitvi le-te so fetomaternalne krvavitve.
Vodenje senzibilizirane nosečnice:
test ADCC ( določitev agresivnosti Pt )
določitev plodovega genotipa iz vzorca plodovnice, plodove krvi
Diagnosticiranje HBPN
- ultrazvok: odkrivamo ascites, perikardialni izliv, plevralni izliv, kožni edem, zadebeljeno placento, hidroamnion
- amniocinteza: določamo konc. bilirubina v amnijski tekočini in določamo fetalni genotip iz amnijske tekočine
- chordocenteza: gre za vzorec krvi iz umbilikalne vene
– dolčitev stopnje fetalne anemije
– določitev KS AB0, RhD in ostalih antigenov
– določitev DCT
– določitev števila retikulocitov
– hemogram
Preventivna senzibilizacija Anti – D in anti – K
Razlog za to so fetomaternalne krvavitve. 75% se jih pojavi ob porodu, pogoste so v zadnjem tri-mesečju, pred posegi v maternici, pri krvavitvah
Preventivna senzibilizacija
Transfuzija naj bo RhD in K skladnih erc
z injiciranjem Ig anti – D po porodu, prekinjeni nosečnosti in po porodu
injiciranje Ig anti – D po vseh intrauterinih posegih med nosečnostjo in po raznih krvavitvah med nosečnostjo
Ig anti – D injiciramo tudi v 28. tednu nosečnosti
Količine anti – D
50 ug če gre za prekinitev nosečnosti do 12. tedna
po 300 ug pa če je bila nosečnost prekinjena po 12. tednu, v 28. tednu nosečnosti
300ug ali več po porodu glede na rezultat testa KBT – Kleihauer – Betke test, ki se izvaja v primeru masivne fetomaternalne krvavitve = vidni so fetalni eritrociti, ki se obarvajo temno rdeče
Kaj je Ig anti – D?
Je poliklonsko protitelo iz plazme hiperimuniziranih dajalcev ( RhD neg ženske, ki so imunizirane med nosečnostjo )
Dela se na razvoju monoklonskega Pt
Ali ostaja problem pri senzibilizaciji z anti – D?
lahko je injiciran prepozno – anti – D mora biti injiciran v 72-ih urah
administrativne napake – nujno je določiti KS, RhD po vseh prekinitvah nosečnosti, krvavitvah…
KRVODAJALSTVO – 771
Razvoj
Prva zabeležena transfuzija v Mb pred II. Svetovno vojno
Junij 1945 prvič organizirano krvodajalstvo
1946 – ustanovljen zavod za transfuzijo krvi v okviru med. fakultete v Lj
med 1946 – 1949 so ustanovljeni ostali transfuzijski oddelki v regionalnih bolnišnicah
od 1953 dalje: organiziranje krvodajalstva je povezano z Rdečim križem SLO – neplačano krvodajalstvo
Transfuzijski zavod: v Ljubljani. Pristojnosti zavoda so:
zagotavljanje informacijske tehnologije
strokovno svetovanje z nadzorom
+ vse dejavnosti transfuzijskega centra
Transfuzijski center: ( Celje, Maribor )
testiranje, predelava, centralni depoji
klinična transfuzijska medicina
vodenje in upravljanje sistema kakovosti
Transfuzijski oddelek – izpostava transf. zavoda/centra
zbiranje krvi, depo, transfuzijske preiskave, klinična transfuzijska medicina
Bolnišnična krvna banka
depo krvi, transfuzijske preiskave, klinična transfuzijska medicina
Načela preskrbe s krvjo
SAMOZADOSTNOST: – potrebno je vzpodbujanje nacionalnih programov v sistemu javnega zdravstva, ki bi zagotovili varno, kakovostno in zadostno število krvnih pripravkov za potrebe posamezne države ( V Slo cca 42000l krvi letno )
VARNO ZDRAVLJENJE S KRVJO: pridobivanje in izbor prostovoljnih, neplačanih krvodajalcev iz nizkorizične populacije
V svetu:
- družinski ali nadomestni krvodajalci
- plačani KD
- prostovoljni neplačani KD
Načela krvodajalstva:
Glavni organizator krvodajalstva v SLO je Rdeči križ Slovenije ( 56 območnih enot ). Za zbiranje krvi pa je odgovorna transfuzijska služba
Krvodajalske akcije
so redne, izredne ali dodatno klicanje krvodajalcev
izvedejo se z obvestilom v medijih z določenim krajem in časom, lahko s plakati in pošiljanjem individualnih vabil
prostor je pa lahko v transfuzijski enoti ali pa na terenu
poraba krvi je cca 200 enot KE – koncentriranih eritrocitov/ dan za UKC LJ, onkološki inštitut, Golnik, Medicor in kirurški sanatorij Rožna dolina
- operacija na odprtem srcu do 6E KE
- presaditev jeter do 20E KE
- politravma 10 – 20E KE
Postopki ob pomankanju krvi
hitre povezave v okviru transfuzijske službe
dodatno klicanje krvodajalcev na rednih krvodajalskih akcijah
medicinska služba je pozvana k racionalni porabi krvi in pa menjava naročenih krvnih skupin ( ABO; RhD, K ) posameznih komponent krvi
Vedno se držimo načela skladnosti ABO sistema RhD in pa Kell. So pa v nujnih primerih možne menjave:
ABO komponente – ABO dajalca
| ABO prejemnika | 1. izbor | 2.izbor | 3.izbor | 4.izbor |
| AB | AB | A | B | O |
| A | A | O | ||
| B | B | O | ||
| O | O |
Pri krvodajalskih akcijah prevladujejo moški – 64%, žensk je 36%
Naloga transfuzijske službe je sočasno zagotoviti
Za krvodajalca varen odvzem krvi, brez škode za njegovo zdravje
zagotoviti varno transfuzijo krvi za prejemnika
pravica bolnika da prejme varno kri, je večja od pravice krvodajalca, da kri daruje!!!
Kriteriji za odvzem krvi
Podlaga je pravilnik o strokovno medicinskih pogojih za odvzem krvi in zajema:
merila glede primernosti KD za odvzem krvi
Merila:
vrednost hemoglobina v krvi ženske vsaj 120, moški vsaj 135
časovni interval med odvzemi krvi: moški 3mesece, ženske 4 mesece
Merila za trajni odklon KD
bolezni osrednjega živčnega sistema
prenosljive spongiformne encefalopatije – TSE
intravenozna ali intramuskularna uporaba drog
Merila za začasni odklon
infekcije: malarija, gripozna obolenja…
izpostavljenost tveganju okužbe z boleznijo, ki se prenaša s transfuzijo: kirurški in invazivni diagnostični posegi, transfuzija krvi, tetovaža, piercing, vbodi z iglo
cepljenje: oslabljeni virusi ali bakterije
drugi vzroki: jemanje nekaterih zdravil, nosečnost, zobozdravniški posegi
Postopki od sprejema do odvzema
Namen vprašalnika:
pridobiti podatke o splošnem počutju
pridobiti podatke o sedanjem in preteklem zdr. stanju
oceniti tveganje za prenos bolezni, ki se prenaša s krvjo
zagotovljeni sta tajnost in zaupnost podatkov ter možnost samoizključitve krvodajalca
Potrebna je pisna privolitev KD v odvzem, kjer izjavi, da je bil seznanjen z vsemi informacijami za zagotavljanje varne krvi in da soglaša z nadaljnjim postopkom odvzema krvi, njenim testiranjem in uporabo podatkov izključno za namene krvodajalstva
Odvzem polne krvi
Odvzame se 450 ml ( Na Jesenicah tudi 350ml, čeprav to Lj ne odobrava ); čas odvzema je 5-10 min
Neželeni učinki odvzema krvi lahko nastanejo:
po odvzemu ( še v ustanovi ali izven nje )
Sami učinki se delijo na lokalne in splošne.
Lokalni učinki:
hematom: med odvzemom ali po njem
alergična reakcija na razkužilo
Splošni učinki:
vegetativni odziv ( slabost, potenje, kratkotrajna izguba zavesti – sinkopa, mišični krči, izguba kontrole sfinktrov, bradikardija, nizek krvni tlak)
Odvzem krvi in krvnih komponent
Krvodajalec da: – polno kri
– posamezne komponente oz. sestavine krvi ( celice, plazma )
450 ml odvzete krvi + – antikoagulans = koncentrirani eritrociti
– ohranitvena raztopina = koncentrirani trombociti
= sveže zmrznjena plazma
Cilj je bolniku dati oz. transfudirati točno tisto, in le tisto komponento, ki jo potrebuje za optimalno zdravljenje.
Način priprave:
- iz odvzete polne krvi ( centrifugiranje, sedimentiranje, filtriranje, pranje, zamrzovanje in odmrzovanje )
- z aferezo oz. ločevanjem posameznih sestavin krvi med samim odvzemom ( centrifugiranje, filtriranje )
CITAFEREZA: postopek ločevanja in zbiranja celic iz krvi s pomočjo posebnega stroja za pripravo celičnih komponent krvi
postopek opravlja računalniško voden aparat, ki s številnimi varnostnimi mehanizmi zagotavlja varno izvedbo postopka
odvzamemo polno kri, izločimo določene krvne celice, ostale sestavine krvi pa postopoma vračamo nazaj v krvni obtok
celice se ločuje na osnovi diferencialnega centrifugiranja in ločevanje zaradi različne gostote, velikosti in viskoznosti celic in drugih sestavin krvi ter s filtracijo skozi posebne filtre
PLAZMAFEREZA = postopek zbiranja plazme s pomočjo posebnega računalniško vodenega aparata
krvodajalcu odvzamemo polno kri, izločimo plazmo in vrnemo krvne celice nazaj v krvni obtok
postopek traja približno 30 min – pridobimo 500ml plazme
KD lahko pride ponovno na odvzem že čez dva tadena
v enem letu lahko da do 15 l plazme
Konzervansi za kri so sterilne in apirogene raztopine, ki jih dodajamo krvi za preprečevanje aktivacije koagulacijskega sistema in za ohranjanje viabilnosti ( sposobnosti za preživetje izven organizma ) ter funkcije krvnih celic med shranjevanjem odvzete krvi
Način delovanja konzervansov:
- inhibicija koagulacijskega sistema
- stabilizacija celične membrane
- stabilizacija pH, koncentracije lektrolitov in presnovnih produktov med shranjevanjem
- zagotavljanje potrebnih snovi za presnovo celic ves čas shranjevanja
Antikoagulansi se dodajajo krvi med samim odvzemom. Razvoj antikoagulansov je sprva usmerjen v polno kri, kasneje pa je pogojen z razvojem komponente terapije.
ACD in CPD = omogočata shranjevanje polne krvi do 21 dni
CPDA-1 = ohranja nivo ATP v Erc in podaljša čas hranjenja polne krvi ali koncentriranih Erc na 35 dni
Ohranitvene raztopine: ( v satelistskih vrečkah )
se uporabljajo v kombinaciji z antikoagulansom ( primarna zbiralna vrečka ) za optimalno hranjenje posameznih komponent krvi
vsebujejo sestavine, ki so potrebne samo za določeno komponento krvi
koncentirani Erc ( KE ): SAGM ( fiziološka, adenin, glukoza, manitol ) – omogoča shranjevanje KE do 42 dni na +2°C do +6°C
koncentrirani trombociti ( KT ): 15% plazme in 85% ohranitvene raztopine; ohranja pH in viabilnost trmobocitov do 7 dni ( ob ukrepih za ugotavljanje bakterijske kontaminacije )
Od vene do vene
- odvzem krvi
- predelava in testiranje krvi
- izdaja krvi in obvezno predtransfuzijsko testiranje
- transfuzija krvi
Odvzem krvi pri bolniku
a) avtologna transfuzija
-
- terapevtske venepunkcije
posamezne komponente oz. sestavine krvi ( odvzem KMC )
- Avtologna transfuzija – avtotransfuzija
Pri tem je bolnik sam sebi krvodajalaec. Velja pravilo, da če je sposoben operativnega posega, je sposobne tudi avtotransfuzije – AT. Pri tem je pomembna dobra organizacija posameznih odvzemov krvi in sodelovanje z lečečim zdravnikom
Prednosti AT:
ni možnosti prenosa okužbe/bolezni s transfundirano krvjo
ni možnosti bolezni presadka proti gostitelju
ni možnosti hemolitične, febrilne ali alergične reakcije
pred operativnim posegom stimuliramo eritropoezo
spodbujamo motiviranost bolnika, da sodeluje pri zdravljenju
pred transfuzijo ni potreben navzkrižni ppreiskus
večja možnost, da postane bolnik po okrevanju KD
Medicinske indikacije za AT
predhodne zelo hude reakcije po transfuzijji alogenske krvi
prisotnost nepričakovanih Erc protiteles
Kontraindikacije za AT
okužbe z virusom hepatitisa B in C ter HIV
huda anemija in nekatera druga hematološka obolenja
težka obolenja srca in ožilja, nedavno prebolen miokardni infarkt
nekatera jetrna obolenja, ki vplivajo na nivo faktorjev strjevanja krvi
neurejena arterijska hipertenzija
Možne nevarnosti pri AT
zastaranje krvi v primetu odloženega operativnega posega
identifikacijske oz. administrativne napake
Razvrstitev AT
1) glede na vrsto odvzema : – polna kri ( KE in SZP )
– strojni odvzem trombocitov – trombofereza
2) glede na kraj odvzema: – periferna vena
– operativno polje
– iz telesne votline
3) glede na čas zbiranja: – predoperativna ( klasična, hemodilucijska )
– medoperativna
– pooperativna
Klasična predoperativna AT: je najpogostejši način zbiranja avtologne krvi. Pred odvzemom je potreben klinični pregled bolnika, laboratorijske preiskave oz. krvna slika ( Hb nad 110g/l, Ht nad 0,34 ). Včasih so potrebni tudi kakšni drugi pregledi.
b) terapevtske venepunkcije se opravljajo pri bolnikih s hemokromatozo in tistih s policitemijo rubro vero ( PRV )
Odvzem KMC – krvotvornih matičnih celic
Način zbiranja: – kirurško ( iz medeničnih kosti )
– z aferezo ( iz venske krvi )
Avtologni odvzem: dajalec je oseba, ki potrebuje KMC
Alogenski odvzem: dajalec je sorodnik ali pa oseba iz registra nesorodnih dajalcev KMC
PREDELAVA KRVI V KRVNE KOMPONENTE IN ZDRAVILA – 795, 796
Kri je tekoče tkivo. Včasih so uporabljali samo polno kri, danes pa P dobi tiste sestavine, ki jih dejansko potrebuje in v tisti količini, koncentraciji in obliki, ki omogočajo najboljše rezultate. En odvzem polne krvi zadostuje za več prejemnikov krvnih komponent ( KE, KTR, SZP )
Prednosti:
zagotavljanje optimalnih pogojev hranjenja
manjša volumenska obremenitev prejemnika
manj nezaželenih učinkov po transfuziji
Predelava polne krvi
- krvne komponente ( KE, KT, KL )
- PLAZMA – ki je za klinično uporabo ali pa iz nje pridelajo zdravila, kot so albumini, faktorji strjevanja krvi, gamaglobulini…
Kaj transfundiramo?
celične sestavine krvi ( KE, KT, KL )
plazmo ( sveže zmrznjena plazma SZP )
krvne plazemske produkte ( albumin, faktorji strjevanja krvi, gamaglobulini, specifični hiperimuni gamaglobulini )
Krvne komponente so sestavine krvi, ki jih je mogoče pripraviti iz odvzete polne krvi na podlagi fizikalnih metod kot so: centrifugiranje, sedimentiranje, filtriranje, pranje, zamrzovanje in odmrzovanje in imunoafinitetne tehnike
Načini priprave krvnih komponent
-
-
- odvzem polne krvi – priprava krvnih komponent ( KE, KTR, SZP )
- odvzem določenih krvnih sestavin s postopki hemaferez – centrifugiranje in filtriranje
-
– trombofereze
– plazmafereze
– eritrofereze
– levkofereze
– zbiranje krvotvornih matičnih celic
CENTRIFUGIRANJE
- z njim ločujemo sestavine krvi zaradi njihove različne specifične teže
- pomembno je št. Vrtljajev in čas centrifugiranja
- odvisno od vrste komponente, ki jo pripravljamo
- obstaja trdo in mehko centrifugiranje
Sveža konzervirana kri:
vsebuje Erc, viabilne trombocite in v plazmi normalno aktivnost faktorjev strjevanja krvi
450 ml krvi + 63 ml antikoagulansa
uporaba: v glavnem za pripravo krvnih komponent ( KE, KT, SZP ), redko pa za transfuzijo
Sledi nadaljnja obdelava krvnih komponent:
- filtracija
- obsevanje
- pranje
- fotoinaktivacija
- priprava koktejla Erc in plazme
Filtracija in obsevanje krvnih komponent
Filtracija: zmanjševanje števila Lkc ( fizično zmanjševanje Lkc do 99,9% );
- selektivno zbiranje celic ( afereza )
- odstranjevanje buffy coata
- pranje ( zamrzovanje )
- posebni filtri za KE in KTR
Obsevanje: inaktivacija Lkc
Obsevamo lahko z ionizirajočim sevanjem ali obsevanje z UV žarki + fotosenzibilizator ). Učinek, ki ga s tem dosežemo je, da Lkc odvzamemo sposobnost delitve
Preprečujemo negativne učinke levkocitov: ( z obsevanjem )
Ø
Nehemolitična vročinska transfuzijska reakcija
Ø HLA imunizacija
Ø Prenos znotrajceličnih virusov
Ø Bolezen presadka proti gostitelju
Ø Imunomodulacija
Pranje
razredči se prisotnost plazemskih beljakovin
uporaba pri pacientih, ki se na tuje plazemske beljakovine odzivajo s hudimi anaf. reakcijami
Zamrzovanje
pri -30°C je uporabna dve leti ( 1 leto? )
Koncentrirani eritrociti – KE
je komponenta s koncentrirano obliko hemoglobina
način priprave: – iz polne krvi ( v zaprtem sistemu vrečk ali z ločevanjem Erc iz polne krvi s centrifugiranjem ali sedimentiranjem )
– elektrofereza odvzem KE s postopkom afereze
indikacije: – akutna krvavitev/perioperativna transfuzija ( Hb več kot 70g/l)
– kronična anemija ( Hb 80, starejši, DM, bolezni žil, supresija kostnega mozga radikalna radioterapija
hranjenje 35 (42 ) dni na +2°C – +6°C
preiskave pred transfuzijo: – krvna skupina AB0, RhD in K ter navzkrižni preiskus
običajno se izdaja AB0, RhD in K identične enote, ob pomanjkanju pa izdajamo AB0 skladne enote KE npr: 0, RhD neg, K neg
RhD neg in K neg deklicam in ženam v rodni dobi NE transfundiramo RhD poz ali K poz KE zaradi preventivne senzibilizacije in posledične HBPN
novorojenčkom in malim otrokom izdajamo deljene enote enega dajalca
dodatna skladnost v fenotipu Rh ( CcEeCw )
univerzalni KE so 0, RhD neg, K neg
obvezen je ICT pred transfuzijo RhD poz Erc RhD neg bolniku
Izbira KS dajalca pri zamenjavi KS za KE
Prejemnik 1. izbira 2. izbira 3. izbira 4. izbira
KS O O – – –
KS A A KS O – –
KS B B KS O – –
KS AB AB KS A KS B KS O
Koncentrirani trombociti
Se uporablja za zdravljenje koagulacijskih motenj.
shranjevanje pri sobni temperaturi ob stalnem mešanju do roka uporabe
– iz polne krvi z PRP metodo ( iz plazme bogate s trombociti) ali pa iz Buffy Coata ( BC metoda )
potrebne so bakteriološke kontrole zaradi nevarnosti kontaminacije
uporablja se fotoinaktivacija Intercept s tem se inaktivirajo virusi, bakterije, paraziti. Do okužbe lahko pride zaradi dajalca, kontaminacije s kožno floro ob venepunkciji ali pa zaradi odprtega sistema vrečk.
indikacije za transfuzijo s KTR:
- terapevtske: aktivne krvavitve in masivna transfuzija
- profilaktične: odpoved kostnega mozga, novorojenčka, manjši operativni, večje operacije, laparatomija, punkcija jeter…op na kritičnih mestih kot so možgani, oči
- izdajamo AB0 identične KTR
- po možnosti upoštevati RhD vsaj pri ženskah v rodni dobi ali vsaj imunoprofilaksa z IgG anti – D
– Za kronično transfundirane bolnike priporočljivi aferezni KTR-izpostavljenost manjšemu št. dajalcev
–
Ena terapetvska doza KTR (=6 enotam iz polne krvi, pomeni 6 dajalcev)
Avtomatizacija priprave trombocitov iz buffy coata
- Večji izplen tromobocitov
- Manjša kontaminacija z eritrociti in levkociti
- Standardizacija postopkov
- Racionalizacija dela
- Zmanjšanje možnosti napak
VIŠJA KAKOVOST IN VARNOST
SZP – Sveže zmrznjena plazma
predvsem pri pomanjkanju faktorjev strjevanja krvi
je surovina za pripravo zdravil iz krvi
priprava: iz polne krvi in s plazmaferezo
klinične indikacije: različne koagulopatije
- nadomeščanje posameznih faktorjev koagulacije
- zmanjšanje učinka antikoagulanta ( Marivarin )
- pomanjkanje vit. K pri večji krvavitvi
- DIC: diseminirana intravaskularna koagulacija
- Masivna transfuzija
- Jetrne bolezni s krvavitvami
- Novorojenčki s koagulopatijami, hemoraška bolezen novorojenčka s hudimi krvavitvami
- brez navzkrižnega preskusa le na osnovi KS
- v glavnem izdajamo AB0 identično SZP
- ob pomanjkanju AB0 skladno
- RhD ni potrebno upoštevati
- Predhodno je potrebno 20 min tajanje, transfundirati v 4-ih urah, če potrebno nadomeščati F VIII;
- Sicer shraniti odtajano plazmo na +4°C
Izbira KS dajalca pri zamenjavi KS za SZP
Prejemnik 1. izbira 2. izbira 3. izbira 4. izbira
KS O O KS A KS B KS AB
KS A A KS AB – –
KS B B KS AB – –
KS AB AB – – –
Zdravila iz krvi
Indikacije za zdravila iz krvi:
Albumin Vzdrževanje onkotskega tlaka
Imunoglobulini Pomanjkanje Ig, avtoimunske Tr
IgG anti-D Preprečevanje imunizacije in HBPN
IgG Hepatect Zaščita pred hepatitisom B
Faktor VIII Hemofilija A, vWbolezen
Faktor VIIa Krvavitve pri hemof. A in B z hibitorji
Antitrombin Zdravljenje pomanjkanja antitrombina
POSTOPKI PRED, MED IN PO TRANSFUZIJI – 772
Naročanje:
Obrazci se med seboj razlikujejo po barvi:
Rdeča naročilnica
(1): ZA KRVNE PRIPRAVKE
(2): ZA TERAPEVTSKE STORITVE
Modra naročilnica:
ZA ERITROCITNE IMUNOHEMATOLOŠKE PREISKAVE
Vijoličasta naročilnica:
ZA MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE KRVI
Zelena naročilnica:
ZA TROMBOCITNE IN GRANULOCITNE PREISKAVE
Oranžne naročilnice:
a) za tipizacijo HLA v podporo diagnostiki bolezni
b) za tipizacijo HLA in ugotavljanje tkivne skladnosti pred presaditvijo krvotvornih matičnih celic
c) za tipizacijo HLA in ugotavljanje tkivne skladnosti pred presaditvijo organov.
Naročilnica mora vsebovati:
– priimek in ime bolnika – preiskovanca,
–
datum rojstva,
–
Identifikacijsko številko (EMŠO, matična številka bolnika, – če obstajajo),
–
naročnika preiskav (naziv in naslov klinike oziroma ordinacije, oddelek in lečeči zdravnik),
–
kontaktno telefonsko številko,
–
datum in čas naročanja,
–
razlog naročila (zdravniška diagnoza in indikacija),
–
zahtevane preiskave, storitve in naročeni krvni pripravki,
–
stopnjo nujnosti preiskav,
–
podatke o prejšnjih transfuzijah in nosečnostih (če obstajajo),
–
ime naročnika in čitljiv podpis.
Odvzem vzorca krvi bolnika pred transfuzijo
ko pade odločitev za zdravljenje s transfuzijo zdravnik odredi količino in vrsto krvnega pripravka, napiše na tem. List
odvzem vzorca krvi: Ms vzame vzorec, pravilni podatki na epruveti ter organizira prenos krvi
naročilo: ista MS in z. izpolni naročilnico in poskrbi za identičnost podatkov na epruveti in naročilnici
organiziranje prenosa vzorcev in naročilnic: Ms organizira prenos vzorcev in naročilnic s kurirsko službo na zavod RS za transfuzijo
Identifikacija bolnika pred jemanjem vzorca krvi za transf. preiskave
podatke napisati na epruveto ob postelji bolnika
epruveto označiti s črtno kodo z naročilnice
orientacijska določitev krvne skupine AB0 bolnika
za navzkrižni preizkus vzorec odvzeti največ 4 dni pred transfuzijo
če je bolnik (ali nosečnica) prejel transfuzijo v zadnjih 30 dneh, je treba vzorec odvzeti največ 24 ur pred načrtovano transfuzijo
Osnovne transfuzijske preiskave
- določanje KS AB0, RhD, Kell
- navzkrižni preskus ( bolnikov serum + Erc dajalca ) =skladnost dajalčeve in prejemnikove krvi
- ICT
Določitev Določitev Navzkrižni
AB0 in RhD antigena K preizkus
Komponenta:
koncentrirani eritrociti DA DA DA
koncentrirani trombociti DA DA NE
sveža zmrznjena plazma DA DA NE
granulocitne komponente DA DA DA
BOLNIK DAJALEC = navzkrižni preskus
KS AB0, RhD, K KS AB0, RhD, K
navzkrižni preizkus
(bolnikov serum + eritrociti dajalca)
Stopnje nujnosti pri naročanju preiskav
- navzkrižni preizkus –redno: pribl. 1 dan
- navzkrižni preizkus – nujno (I. faza): do 80 minut
- navzkrižni preizkus –nujno po telefonu (“I. faza po telefonu”): 10 minut
- brez določitve KS: takojšnja izdaja 0 RhD neg
koncentriranih eritrocitov
Menjava krvnih skupin ABO
Prakticira se le v izjemnih primerih: pri senzibiliziranih bolnikih ali pri pomanjkanju krvi določene skupine
Krvna skupina AB0 komponente
Krvna skupina
AB0 prejemnika 1. izbor 2. izbor 3. izbor 4. izbor
AB AB A B 0
A A 0
B B 0
0 0
Menjava krvne skupine RhD
–
RhD-pozitivnih eritrocitov nikoli ne transfundiramo RhD-negativnim deklicam in ženskam v reproduktivni dobi
– obvezen ICT pred transfundiranjem RhD-poz eritrocitov RhD-neg bolniku
Menjava KS – skladnost Erc glede na prisotnost različnih Pt
Bolnik Krvodajalec Skladni eritrociti
anti-K K-neg 9/10
anti-k k-neg 1/500
anti-Lub Lub-neg 1/1000
Shranjevanje krvi in krvnih komponent
- polna kri, konc. eritrociti:
– na +2°do +6°C do roka uporabnosti
– odprt sistem (filtracija, pranje odmrzovanje…): do 24 ur na +2°do +6°C
- koncentrirani trombociti:
– na +20°do +24°C ob stalnem mešanju, do roka uporabnosti
– odprt sistem (zlivanje, filtriranje: do 6 ur pri +20°do +24°C
Transport krvi in krvnih komponent
Nadzorovani pogoji in validiran transportni sistem!
PRENOS KOMPONENT – usposobljeno, pooblaščeno osebje v nadzorovanih pogojih
PREVZEM KOMPONENT – mora biti obvezno zabeležen
SHRANJEVANJE KOMPONENT – nadzorovani in validirani pogoji
Postopki ob transfuziji
Bolnikovo soglasje in izvajalec transfuzije:
–
PISNA PRIVOLITEV bolnika in seznanitev z možnimi neželenimi reakcijami
–
PISNA NAVODILA za vse postopke ob transfuziji
–
Za naročanje in izvedbo transfuzije je odgovoren ZDRAVNIK
Dokumetiranje transfuzije
Obvezna dokumentacija za vsako porabljeno enoto krvi:
izvid določitve KS in ostalih transfuzijskih preiskav
zapis o pozitivnih učinkih in o morebitnih neželenih reakcijah po transfuziji
Preventivni varnostni ukrepi
identifikacija bolnika preverjanje transfuzijskega seta in komponente krvi
nadzor skladnosti med bolnikom in enoto krvi
orientacijska določitev KS AB0 ob postelji bolnika
Pravilen postopek med naročilom in transfuzijo
organizacija dostave: MS dostavo kurirski službi rdeč ( 4. ) izvod naročilnice z eventuelnimi dodatnimi navodili
dostava: MS ob prevzemu preveri podatke na naročilnici in pripravkih z originalnimi izvidi NP in/ali izdajnico
priprava pred nastavitvijo transfuzije:
- preverjanje identitete bolnika: MS in dr. ob postelji preverita identiteo b. in skladnost evidenčnih številk, ki jo dr potrdi s podpisom
- bed-side-test: MS bolniku odvzame kri za določitev KS, ki jo dr določi na ploščici, jo primerja z originalnim izvidom KS, jo zapiše in podpiše
- evidenca transfuzije: MS nalepke s tran. vrečk nalepi na individualni trans. karton, zapiše datum in se podpiše. V negovalno dokumetacijo vpiše podatke o transfuziji – nato se izmerijo še vitalni znaki in se jih vpiše na poseben list
Nadzor skladnosti med bolnikom in enoto krvi
ADMINISTRATIVNO PREVERJANJE:
MS in dr preverita in primerjata skladnost KS AB0 in RhD na:
- vrečki krvi in nalepki
- originalnem lab. izvidu KS in NP
– Kontrolno nalepko z vrečke krvi ali krvnega pripravka, na kateri je evidenčna številka, ime pripravka, oznaka krvne skupine AB0 in RhD ter količina, prilepimo
na transfuzijski karton.
– Zdravnik se po preverjanju skladnosti podatkov pod vsako nalepko podpiše.
Postopki ob transfuziji – klinični nadzor in hitrost transfuzije
pred transfuzijo preveriti osnovne vitalne znake bolnika
med transfuzijo bolnika skrbno opazovati (15 min!)
koncentrirane eritrocite transfundirati 30 min po odvzemu iz hladilnika; čas transfuzije 2 uri (izjemoma do ~4 ure, kar velja za bolnike, ki ne prenesejo velike volumenske obremenitve)
trombocitni koncentrat transfundirati do 20 min po tem, ko prispejo k postelji bolnika; čas transfuzije 1 ura (do ~4 ure)
plazmo transfundirati do 20 min po tem, ko prispe k postelji bolnika; čas transfuzije 30-120 min (~4 ure)
dodajanje zdravil, raztopin itd. v komponente krvi ni dovoljeno
ogrevanje komponente dovoljeno do največ 37°C( Grelci za kri in krvne komponente: masivna transfuzija in hladna PT )
pomembno je prijavljanje nezaželenih reakcij
povratna informacija o transfundiranju vsake komponente krvi ( evropska direktiva o sledljivosti )
Akutne reakcije na transfuzijo
intravenski kanal vzdrževati s FR, nov sistem
obvestitev odgovornega zdravnika in transfuzijske ustanove
preostanek krvne komponente s transfuzijskim setom poslati na transfuzijsko ustanovo
Vračanje neuporabljene krvi
Ponovna uporaba krvi (eritrocitni pripravki):
nadzorovani pogoji shranjevanja (krvni depo UKC LJ, Ortopedska klinika, Onkološki inštitut, Kirurški sanatorij Rožna dolina) – vračilo možno v roku 24 ur
nenadzorovani pogoji shranjevanja (klinični oddelki): vračilo možno največ 2 uri po izdaji
Uničenje vrnjene krvne komponente:
–
komponenta vrnjena >2 uri po izdaji
– predrta ali odprta vrečka
– nepravilno shranjevanje
- sprememba barve (povečana hemoliza)
NEZAŽELENE REAKCIJE PRI TRANSFUZIJI KRVI – 791
Delimo jih glede na
čas nastanka – akutne znotraj 24 ur po transfuziji ali odložene
– imunske, ki so posledica protiteles
– neimunske
Nastanek protiteles:
aloprotitelesa so posledica: nosečnosti, transfuzije ali presaditve krvotvornih matičnih celic ali organov
Simptomi in znaki TR
Vročina z / brez mrzlice, ∆ TT ≥ 1 st. C
Mrzlica s tresenjem z / brez vročine
Bolečina na mestu infuzije ali v prsih, trebuhu
Običajno akutne ∆ RR; hipo- ali hipertenzija
Dihalna stiska; dispnea, tahipnea, hipoksemija
Kožne spremembe: rdečica, srbenje, urtikarija, lokalni ali generaliziran edem
Ukrepi ob bolniku
1.Ob prvem znaku/simptomu ustaviti transfuzijo
2.Vzdrževati i.v. kanal, nov set, infuz. fiziol. razt.
3.Preveriti ustreznost transfundirane komponente
4.Obvestiti odgovornega klinika, ki takoj ukrepa
5.Obvestiti transfuziologa in pisno poročati o reakciji
6.Poslati vzorec krvi (PoV), set brez igle, ev. sočasne i.v. raztopine
AKUTNE NEŽELENE TRANSFUZIJSKE REAKCIJE – TR
Imunske TR
AHTR – akutna hemolitična transfuzijska reakcija
– najhujšimi akutnimi TR
– nastane zaradi neskladja med transfundiranimi Er in prejemnikovimi Pt, redko obratno
– 10% zaradi Pt AB0, 90% zaradi drugih Pt
– Smrtnost zaradi Pt AB0 na 1. (2.) mestu smrti zaradi transfuzije
–
Več kot 50% smrtnih primerov AHTR je zaradi AB0 neskladja
–
Smrt lahko nastopi že po transfuziji 30 ml krvi, TR pa po 15 ml krvi
VZROKI AHTR
– Najpogostejša napačna identifikacija pacienta:
– pri odvzemu vzorcev 80%,
– pri nastavitvi transfuzije: zamenjava komponent 5-10%,
– zamenjava pacientov 5-10%
–
Laboratorijske napake:
– napačno beleženje rezultatov
– zamenjava vzorcev, predvsem pri ločevanju seruma
– napake v postopkih
Znaki in simptomi Klinična slika
§ nausea – šok
§ bolečina na mestu infuzije – DIC
§ bolečina v prsih – akutna led. odpoved
§ bolečina v ledjih
§ dispneja
§ vročina
§ mrzlica
§ hipotenzija
§ šok
§ generalizirane krvavitve
§ hemoglobinurija
§ oligurija, anurija
Vročinska nehemolitična TR
– Najpogostejša TR pri transfuziji KE in KTR, lahko tudi granulocitov in krvotvornih matičnih celic
–
Incidenca:
Transfuzija KE:
0,5-1 %,
Transfuzija KTR (odvisno od priprave komponente)
11,4-38%
Klinični potek:
– Porast TT za 1 ali več °C brez razloga v pacientovem kliničnem stanju
–
Ponavadi spremlja mrzlica, tresenje, mrazenje, nelagodje
–
Lahko izključno mrzlica brez porasta TT
–
Drugi simptomi: glavobol, slabost, bruhanje
Preprečevanje in zdravljenje
PREPREČEVANJE:
Filtracija celičnih komponent
– KE (pred in po predelavi krvi)
– KTR učinkovito predvsem filtriranje pred predelavo
ZDRAVLJENJE: z antipiretiki
Sindrom TRALI
TRALI ena najhujših transfuzijskih reakcij s hudo obolevnostjo in možnim smrtnim izzidom
V ZDA najpogostejši vzrok smrti zaradi transfuzije (FDA 2004)
Klinična slika TRALI
1.Akutna dihalna stiska in hipoksemija
2.
Nekardiogeni pljučni edem
3.
Razvije se znotraj 6 ur po transfuziji
4.
Zmerna hipotenzija
5.
Vročina (porast za 1-2 °C)
Preprečevanje in zdravljenje
PREPREČEVANJE
Ø plazma žensk ni za klinično uporabo
Ø ugotavljanje L Pt pri sumljivih krvodajalcih
ZDRAVLJENJE: simptomatsko (kisik, umetna ventilacija)
Alergična in anafilaktična reakcija
– Alergična, anafilaktoidna, anafilaktična TR →gre za stopnjevanje simptomov
–
interakcija med alergenom in že formiranim Pt IgE
–
začetek lahko že v sekundah do minutah po vnosu alergena; običajno se začne v 1-45 min po začetku infuzije; alergične in anafilaktoidne lahko v 2-3 urah po začetku infuzije
– TR lahko že po 10 ml polne krvi ali 10-15 ml plazme
Znaki in simptomi alergičnih reakcij
§ Koža: srbenje, urtikarija, eritem, rdečica, angioedem
§
Dihala: dispneja, cianoza, nemir
-obstrukcija zg. dihal: hripavost, stridor;
-obstrukcija sp. dihal: piskanje, tiščanje, prsna bolečina;
§
Srce in žilje: hipotenzija, izguba zavesti, šok, tahikardija, aritmija, srčni zastoj
§
Gastrointestinalni trakt: slabost, bruhanje, trebušni krči, driska
Preprečevanje in zdravljenje
PREPREČEVANJE
v Redko pride v poštev pranje celičnih komponent
v Izbira dajalcev brez IgA
ZDRAVLJENJE
-antihistaminiki
-kortikosteroidi
-adrenalin + simptomatsko zdravljenje šoka
Blaga alergična reakcija
v Urtikarija, srbenje, rdečica
v
Incidenca 1-3 % transfuzij (plazme)
v
Prisotnost Pt proti beljakovinam v dajalčevi plazmi
v
Zdravljenje ali premedikacija z antihistaminiki
Odložene neželene transfuzijske reakcije
Odložena imunska hemolitična TR
Aloimunizacija (nova Er Pt brez hemolize)
Aloimunizacija na Ag HLA, Tr …
Bolezen presadka proti gostitelju (GVHD)
Posttransfuzijska purpura ( Tr Pt)
Prenos okužb s transfuzijo (hepatitis B, C, HIV)
Odložena imunska hemolitična reakcija
v Pt pred transfuzijo ne zaznamo ( posledica prejšnjih transfuzij, nosečnosti)
v
Porast Pt v 3-14 dneh po stimulusu
v
Večinoma ekstravaskularna hemoliza z blagim potekom, vendar se lahko konča tudi smrtno
v
Značilni znaki:
§Vročina
§Padajoč Hb
§Blaga zlatenica
§Lahko odsotnost porasta Hb po transfuziji KE
Imunomodulacija
v Incidenca neznana
v Patomehanizem slabo poznan: gre za interakcijo dajalčevih levkocitov ali faktorjev plazme s prejemnikovim imunskim sistemom
ØBoljše preživetje presajenih ledvic
ØPogostejše pojavljanje okužb
ØPonovno pojavljanje tumorjev po resekciji (kontroverzni podatki)
v Preprečevanje:
§ Izogibanje nepotrebnim transfuzijam
§ Avtologne transfuzije
§ Filtrirani KE in KTR (odstranjeni levkociti)
Posttransfuzijska purpura
Incidenca redka
– Prejemnikova trombocitna aloPt (specifičnosti anti-HPA-1a) uničujejo avtologne Tr
– Klinična slika: trombocitopenična purpura, krvavitve v 8-10 dneh po transfuziji
– Diagnoza: detekcija in identifikacija Tr Pt
– Zdravljenje:
§ Ig i.v.
§ Transfuzija Tr HPA-1(a-) dajalcev
§ plazmafereza
NEIMUNSKE TR
- prenos okužbe HVB, HVC, HIV
- preobremenitev z železom
PREPREČEVANJE PRENOSA BOLEZNI S TRANSFUZIJO – 773
Patogeni mikrobi, ki se lahko prenašajo s transfuzijo:
VIRUSI BAKTERIJE PARAZITI OSTALO
– Plazemski: – Endogenega izvora: Plasmodium sp. prioni
HBV Treponema pallidum Trypanosoma cruzi
HCV Yersinia enterocolitica Leishmania sp.
HAV Brucella abortus Babesia microti
HEV Salmonella sp. Toxoplasma gondii
Parvovirus B 19 – Eksogenega izvora:
HIV 1, 2 Pseudomonas sp.
– Na celico vezani: Serratia sp.
CMV koliformne bakterije,
EBV po Gramu pozitivne
HTLV I, II bakterije kožne flore
HIV 1, 2
Ukrepi za preprečevanje prenosa bolezni s transfuzijo krvi
– racionalizacija transfuzijske terapije in omejevanje homolognih transfuzij
– selekcija “varnih” dajalcev
– presejalno testiranje
–
zagotavljanje kakovosti pri odvzemu in predelavi krvi
– inaktivacija virusov v krvnih produktih
– retrogradne preiskave in zapora uporabe produktov, za katere sumimo, da bi lahko bili okuženi
Kaj razumemo pod smotrno zdravljenje s transfuzijo?
To, da bolnik prejme le tisto komponento krvi, ki jo resnično potrebuje in da je le-ta komponenta v taki količini in obliki, da je dosežen najboljši učinek
Izbor varnih krvodajalcev
- prostovoljno, neplačano krvodajalstvo
- vzgoja in izobraževanje obstoječih in potencialnih krvodajalcev
- informiranost o pomenu varne krvi
- vprašalnik pred odvzemom krvi, anamneza in pregled pri zdravniku
- “samoizključitev” krvodajalca
Presejalno testiranje I.
VSAKO ODVZETO ENOTO KRVI TESTIRAMO NA:
anti-Treponema pallidum (od leta 1960)
HBsAg (od leta 1970)
anti-HIV 1/2 (od leta 1986)
anti-HCV (od leta 1993)
HCV RNA (od leta 2000)
HIV in HVB po RNA/DNA (od leta 2007)
Na posebno zahtevo specifične skupine prejemnikov pa še:
anti-CMV
Način testiranja
- encimsko – imunska tehnika
- NAT testiranje ( Nucleid Acid Testing )
Presejalno testiranje II.
METODA TESTIRANJA = visoko občutljiva, specifična, enostavna, hitra, z možnostjo avtomatizirane izvedbe postopka
DIAGNOSTIČNI REAGENTI = občutljivi, specifični, standardizirani
POSTOPEK TESTIRANJA = načela DPP in DLP
Ukrepi ob pozitivnem testiranju
1. obveščanje krvodajalca
2. prijava regionalni epidemiološki službi
3. vnos rezultata testiranja v register krvodajalcev
4. testiranje prejšnjega odvzema krvi
5. eventualno (ob sumu) retrogradne preiskave drugih prejemnikov krvi
Zagotavljanje kakovosti pri odvzemu in predelavi krvi
ustrezno čiščenje mesta venepunkcije
varilci za ločevanje in sterilno povezovanje vrečk
filtracija pred shranjevanjem
HEMOVIGILANCA – 769
HEMOVIGILANCA (haima = gr. kri) je niz organiziranih postopkov nadzora v zvezi s hudimi neželenimi ali nepričakovanimi dogodki ali reakcijami pri krvodajalcih ali prejemnikih krvi in komponent krvi ter epidemiološko spremljanje krvodajalcev
.
Cilj je izboljšati varnost, kakovost in informiranost na vseh področjih od vene krvodajalca do vene pacienta
HUD NEŽELENI DOGODEK = kakršenkoli neželen dogodek v zvezi z zbiranjem, testiranjem, predelavo, shranjevanjem in razdeljevanjem krvi in komponent krvi, ki bi utegnil povzročiti smrt ali ogroziti življenje ter povzročiti stanje invalidnosti ali nezmožnosti za delo, ali ima za posledico hospitalizacijo ali zbolevnost ali podaljšanje hospitalizacije oziroma zbolevnosti.
HUDA NEŽELENA REAKCIJA = z odvzemom ali transfuzijo krvi oziroma komponent krvi povezan nehoten odziv pri krvodajalcu ali bolniku, ki je lahko smrten, smrtno nevaren, ki povzroča stanje invalidnosti ali nezmožnosti za delo, ali ima za posledico hospitalizacijo ali zbolevnost ali podaljšanje hospitalizacije ali zbolevnosti.
Pravilnik o hemovigilanci
Podlaga: evropska direktiva o zahtevah po sledljivosti in obveščanju o hudih neželenih reakcijah in dogodkih
Določa: način poročanja o neželenih reakcijah in dogodkih ob transfuziji krvi in ob zbiranju, testiranju, predelavi, shranjevanju in razdeljevanju krvi in krvnih komponent, opredeljuje način zbiranja in vrednotenja rezultatov, načine ukrepanja, obveznosti udeležencev v sistemu HV.
Pozor! Zahteve veljajo za vso kri in komponente, zbrane/izdelane v RS, kot tudi za eventualno uvoženo kri iz druge države!
Opredelitev pojmov
Sledljivost = možnost izslediti vsako posamezno enoto krvi ali komponente krvi od krvodajalca do končnega uporabnika, ne glede na to, ali gre za prejemnika, proizvajalca zdravil ali odstranjevanje krvi in obratno.
Zavod, ki prijavlja = transfuzijski zavod ali transfuzijski center, bolnišnična krvna banka ali zavod, kjer se izvaja transfuzija in ki hude neželene dogodke in hude neželene reakcije prijavljajo službi za hemovigilanco.
Zavod, ki poroča = transfuzijski zavod ali transfuzijski center in bolnišnična krvna banka.
Zavodi = bolnišnice, klinike, proizvajalci in biomedicinski raziskovalni zavodi, katerim je mogoče dostaviti kri ali komponente krvi.
Povezanost med transfuzijo in neželenimi reakcijami = verjetnost, da je neželeno reakcijo pri prejemniku mogoče pripisati prejeti krvi ali komponenti krvi ali da je neželeno reakcijo pri krvodajalcu mogoče pripisati postopku zbiranja krvi.
Služba za hemovigilanco = organizacijska enota Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, ki ima zadostno število zaposlenih kadrov z univerzitetno izobrazbo medicinske smeri, ustrezne prostore in opremo.
SLUŽBA ZA HEMOVIGILANCO je odgovorna za:
– zbiranje in ocenjevanje poročil o neželenih reakcijah in neželenih dogodkih, pridobljenih od udeležencev v sistemu hemovigilance;
– sprotno posredovanje zbranih podatkov in ocen poročil o hudih neželenih reakcijah in hudih neželenih dogodkih Agenciji in posredovanje drugih pomembnih podatkov, ki zadevajo varnost krvi,
– obveščanje Agencije v primeru potrebe po takojšnjem ukrepanju najpozneje v 24 urah po prejemu obvestila o hudih neželenih reakcijah in hudih neželenih dogodkih, ki zahtevajo nujno ukrepanje;
– strokovno podporo Agenciji pri vrednotenju hudih neželenih reakcij in hudih neželenih dogodkov in drugih podatkov o varnosti krvi.
Zaradi varovanja javnega zdravja se določi odgovorno osebo za hemovigilanco, ki pri svojem delu uporablja mednarodno terminologijo
Zapisovanje podatkov o sledljivosti
A) Transfuzijski zavod, transfuzijski center, bolnišnična krvna banka:
1. identifikacija transfuzijskega zavoda, transfuzijskega centra, bolnišnične krvne banke
2. identifikacija krvodajalca
3. identifikacija enote krvi
4. identifikacija posamezne komponente krvi
5. datum odvzema (leto, mesec, dan)
6. zavodi, kamor so razdeljene ali pozneje odstranjene enote krvi ali komponente krvi
B) Bolnišnice
1. identifikacija dobavitelja komponente krvi
2. identifikacija izdane komponente krvi
3. identifikacija prejemnika transfuzije
4. potrdilo o odstranitvi za neporabljene enote krvi
5. datum transfuzije ali odstranitve (leto, mesec, dan)
6. številka serije komponente, če je potrebno
Ocenjevanje stopnje neželenih reakcij
0 = ni znakov
1 = takojšnje pojavljanje reakcije brez življenjske ogroženosti, polne razvitosti
2 = takojšnje pojavljanje reakcije z življenjsko ogroženostjo
3 = dolgotrajna obolelost
4 = smrt bolnika
Verjetnost povezave s transfuzijo
0 NI POVEZAVE – (ni dokazov, da bi bila transfuzija vzrok NR)
1 MOŽNA – (NR je lahko posledica transfuzije ali pa drugega vzroka)
2 VERJETNA – (pojav NR z zakasnitvijo, ni drugega razloga)
3 ZANESLJIVA – (dokazano, zelo verjetno posledica transfuzije)
Udeleženci v sistemu hemovigilance
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke:
– ovrednoti hude nezaželene reakcije in dogodke
– zbira letna poročila in jih pošilja ministrstvu
– obvešča zavode o spremembah, vzdržuje bazo
– preverja izvajanje HV pri zavodih
– lahko odvzame dovoljenje za delo ( začasno ali stalno ) transfu.
zavodu ali transf. centru
Služba za hemovigilanco: je organizacijska enota zavoda RS za za
transfuzijsko medicino z ustreznim številom kadra z med. izobrazbo,
ustreznimi prostori in opremo
bolnišnice, transfuzijski zavodi in centri, bolnišnične krvne banke
zdravniki in zdravstveni delavci
Poročila
obrazec za prijavo nezaželjenih reakcij – NR
obrazec za poročanje o NR in ND ( hitro obveščanje, potrjevanje )
Poti obveščanja
Lečeči zdravnik ali bol. Oddelek prijavi NR
Transfuzijskemu zavodu, centru, bolnišnični krvni banki
Zdravnik specialist transf. medicine ali odgovorni zdravnik
Poročilo o neželenih reakcijah
Poročilo o hudih neželenih reakcijah
Agencija