Zn kirurškega pacienta obsega ZN pacienta, ki potrebuje:
– kirurški nadzor, zdravljenje in ZN in rehabilitacijo
Vloga medicinske sestre:
– samostojna vloga v ZN, Odvisna vloga(sodelovanje v DTP)
MS mora obvladati:
Epidemiologijo: proučuje pogoje, vzroke, pogostnost, širjenje in razporeditev nekega obolenja ali poškodbe pri določenih skupinah ljudi.
Etiologijo: proučuje posebne vzroke obolenj, ki z medsebojnim vplivom povzročajo nastanek bolezni.
Patofiziologijo: proučuje učinke obolenja na telesne organe in sisteme ter na celotno delovanje organizma.
Imeti mora znanje o znakih, simptomih, zdravljenju in zdravilih pomaga pri nadzoru zdravstvenega stanja in poteku bolezni, pri izvajanju terapije, ZV in nudenju pomoči pacientu, da doseže optimalno raven samostojnosti.
Vloga pacienta:
– zanika znake bolezni, boji se posledic, boji se zdravstvenega osebja-ustanov, odklanja sodelovanje, odklonilno stališče do medicinske stroke, slaba obveščenost o znakih bolezni, slabe finančne zmožnosti..
Proces zdravstvene nege pri kirurškem pacientu:
PZN ima štiri faze in omogoča sistematično reševanje problemov:
– Ugotavljanje pacientovih potreb po ZN
– Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje.
Ugotavljanje potreb pacienta po ZN in zbiranje podatkov, ki so v pristojnosti medicinske sestre.
– ocenjevanje, vrsta podatkov(subjektivni, objektivni), neprekinjeno ugotavljanje potreb, dokumentiranje, analiza podatkov (oblikovanje in poimenovanje negovalne diagnoze).
Načrtovanje ZN: določanje prednostne negovalne diagnoze, pričakovani uspehi, pacientove zmožnosti za sodelovanje, izbira negovalnih intervencij, razpoložljivi kadri, oprema, čas..
Izvajanje ZN: Če je pacientova lastna oskrba nezadovoljiva in neprimerna, mu mora MS pomagati. Nadzor nad pacientom je prav tako pomembna aktivnost MS. Ne smemo pozabiti na dokumentiranje!
Vrednotenje ZN: Ocenimo stanje pacienta in preverimo uspešnost ZN, Merimo učinkovitost načrtovanih intervencij, Ocenjujemo in ugotavljamo potrebe ter načrtujemo, kritično analiziramo faze PZN in jih prilagodimo novim potrebam.
VIRGINIJA HENDERSON:
Cilji ZN: Pomoč pacientu, da doseže neodvisnost.
Temeljne življenske aktivnosti po V.H:
– dihanje
– prehranjevanje in uživanje tekočin
– izločanje in odvajanje
– gibanje in ustrezna lega telesa
– spanje in počitek
– oblačenje, slačenje
– vzdrževanje normalne TT
– osebna higiena in urejenost
– skrb za varnost
– komuniciranje
– verovanje
– koristno delo
– rekreacija
– učenje, pridobivanje znanja
Pomen zdravstveno vzgojnega dela:
Dihanje (informiranje pacienta glede zdravega življenjskega stila, opuščanju razvad kot so kajenje, osveščanje o pomenu gibanja na svežem zraku)
Prehranjevanje in pitje (svetovanje o zdravi prehrani, 3-5 obrokov dnevno, uživanje zadostne količine tekočine)
Izločanje in odvajanje (skrb za redno odvajanje, zaprtje, driska, izločanje zadostne količine urina, primesi)
Gibanje in ustrezna lega telesa, hoja (pokretnost/nepokretnost, nabava ustreznih ortopedskih pripomočkov, gibanje na svežem zraku, športne aktivnosti)
Spanje in počitek (psihična vzpodbuda in podpora, skrb za ustrezno okolje)
Oblačenje, slačenje (udobna, ne pretesna oblačila, pravilen potek oblačenja, slačenja)
Vzdrževanje telesne temperature (primerna oblačila, ustrezna mikroklima, zvišana telesna temperatura)
Osebna higiena in urejenost (stopnja samooskrbe, svetovanje o higienskih postopkih)
Izogibanje nevarnostim v okolju – skrb za varnost (pravilna uporaba ortopedskih pripomočkov, antikoagulantna terapija, socialna varnost)
Komuniciranje (spremenjena telesna podoba, nevarnost spremenjenega doživljanja lastne vrednosti, nevarnost socialne izolacije)
Koristno delo in rekreacija (težka fizična dela, dvigovanja težkih bremen, invalidska upokojitev, ocenitev telesne okvare, šport, različni hobiji)
Učenje, pridobivanje znanja (ustne informacije, pisna navodila, metoda demonstracije, sposobnost, motivacija, navade)
Priprava pacienta na operacijo in anestezijo:
Operativni poseg predstavlja stresno situacijo, lahko pa tudi ogroža pacientovo življenje:
ZN kirurškega pacienta se deli na: preoperativno, perioperativno in pooperativno ZN.
Sprejem pacienta v bolnišnico: Preoperativna priprava, preoperativne preiskave, anamneza in fizični pregled, pregled anesteziologa, anamneza ZN, preoperativno poučevanje in svetovanje.
Priprava pacienta na operacijo:
Pacientovo znanje o zdravljenju, operaciji, predstavitev aktivnosti pred in po operaciji. Pacientova psihična pripravljenost, strah, zaskrbljenost, vpliv svojcev na pacienta, vera, nespečnost.
Pacientovo fizično stanje: podatki zbrani pred operacijo so pomembni tudi med in po operaciji, zmožnost sporazumevanja, dihanja, prehranjenosti, aktivnost in gibljivost, ortopedski in ortodontski pripomočki, prisotnost morebitne bolečine, zdravila, alergije, težave z vidom, sluhom, antropometrične meritve, vitalne funkcije, opazovanja…
Negovalne diagnoze:
Strah, nevarnost infekcije, nevarnost poškodbe, pomanjkanje znanja o pripravi na OP…
Fizična priprava pacienta na operacijo:
Kondicijska priprava (izsušeni pacienti, slabo prehranjeni pacienti, kronične bolezni)
Predoperativne preiskave (rutinske preiskave, dodatne preiskave)
Dieta (6-8 ur tešč, beljakovinsko energijski dodatki, popolna parenteralna prehrana, razbremenilna NGS)
Priprava prebavnega trakta (tešč 6-8 ur, pred operacijo sprazni mehur in črevo; čiščenje debelega črevesa – odvajala per os, tekoča dieta, čistilna klizma)
Priprava kože (zmanjšati število mikroorganizmov na operativnem polju, higienski postopki, odstranjevanje dlak, las)
Psihična priprava pacienta na operacijo (zdravnik operater, zdravnik anesteziolog, MS, ZT, fizioterapevt in drugi strokovnjaki)
Medicinska sestra:
Pogovor s pacientom in svojci,
Pojasnila in razlaga o posegih, postopkih in pripomočkih,
Zagotavljanje varnosti in dobrega počutja,
Vključevanje fizioterapevta,
Intervencije na dan operacije,
Ocena pacientovega stanja (↑ tel. tem., menstruacija..),
Higienski postopki (tuširanje, kopel v postelji),
Priprava operativnega polja (navodila ustanove, zdravnika),
Meritve in preiskave (TT, RR, pulz, izvidi),
Zagotavljanje varnosti (identifikacijska zapestnica, nakit, lak za nohte, ortopedski in ortodontski pripomočki, povijanje nog z elastičnim povojem, elastične nogavice, pacient izprazni mehur)
Premedikacija (zmanjša strah, olajša uvod v anestezijo, zmanjšuje neželene reflekse med anestezijo, po premedikaciji pacient obvezno v postelji – omotica),
Dokumentiranje in dokumentacija (dokumentiranje vseh intervencij, ocena pacientovega stanja, meritve, ureditev celotne dokumentacije),
Spremstvo pacienta v operacijski blok,
Sedeči voziček, ležeči voziček, postelja,
Predaja pacienta anestezijski MS
Od vstopa pacienta v operacijski blok do sprejema pacienta v sobo za zbujanje
• Operacijski tim
– Kirurg in asistenca
– MS instrumentarka (priprava instrumentov, vzdrževanje sterilnega
operacijskega polja, nadzoruje člene tima, da ostanejo sterilni, skrb za ustrezne sterilne instrumente, šivalni material,nadzor in skrb za potrebe operaterja, natančno upoštevanje navodil glede uporabe razkužil, instrumentov, dosledno vzdrževanje aseptične metode dela
– MS, ki asistira operacijski ekipi – leteča MS (Ocena pacientovega stanja in njegovih potreb, zagotavlja varnost pacienta in okolja, skrb za nemoten potek aseptičnih postopkov,pravočasno odkriva nevarnosti v okolju, kontrolira in dokumentira količino porabljenega materiala, skrbi za povezavo z drugim osebjem izven operacijske sobe)
– Anesteziolog
– Anestezijska MS (priprava materiala in aparature za nemoten potek anestezije, psihična priprava pacienta, skrb za aseptični izvedbi intervencij, skrb za nadzor in dokumentiranje vitalnih funkcij, kontrola in dokumentiranje količine porabljenega materiala, nadzor in izvajanje ZN pacienta med zbujanjem, povezovanje z drugimi službami in oddelkom)
– Drugo osebje (inženir radiologije)
• Operacijski prostori (nemoteno izvajanje operacij)
– Nadzor nad gibanjem v operacijskih prostorih (prostor, ki je dostopen s kapo, masko in čisto obleko, prostor, ki je dostopen s čisto obleko in kapo, prostor, ki je dostopen s čisto obleko
– Nadzor nad infekcijo (oprema iz materialov, ki se dobro čistijo strop in stene iz negorljivih materialov, nastavljiva operacijska luč, drsna vrata, ker ne povzročajo vrtinčenja zraka, klimatsko zračenje, tla iz materiala, ki je odporen za poškodbe in je antistatičen)
– Temperatura in vlaga (temperatura od 20 do 27 stopinj – manjše metabolične potrebe pacienta, vlaga najmanj 50% – zavira razvoj bakterij in zmanjšuje statično elektriko)
– Sporazumevanje (vzpostaviti dober sistem za sporazumevanje z okoljem izven operacijskega bloka)
• Vzdrževanje asepse
Uporaba sterilne in aseptične tehnike dela
Aseptična tehnika dela so postopki s katerimi preprečujemo vdor mikroorganizmov iz okolja v rano.
Sterilna tehnika dela zagotavlja in vzdržuje sterilnost predmetov in površine.
– Nadzor nad infekcijo pri osebju
• Strogo in dosledno spoštovanje operacijskega režima
• Vstop v operacijske prostore le skozi filter
• Operacijska oblačila – pravilen postopek oblačenja
• Zaščitna kapa
• Obuvalo
• Maska
• Nakit
• Nohti
– Zaščita operacijskega osebja
• Hepatitis B, HIV
• Neposreden stik s krvjo, s telesnimi tekočinami, vbodnine, vreznine
• Rokavice, maska, predpasnik, očala, zaščita za obraz
• Odstranjevanje okuženih igel in instrumentov
• Kirurško umivanje rok
– Priprava pacientove kože
• Odstranjevanje dlak
• Čiščenje kože v področju operacije (od mesta kirurškega reza proti periferiji; operacija ob telesnih odprtinah – od čistega proti umazanemu)
– Sterilno prekrivanje
S sterilnimi kompresami in rjuhami pokrite mize in pacient predstavljajo sterilno polje
• Varnost in zaščita pacienta
– Zamenjava pacienta, operacije ali strani operacije (slaba in nepravilna komunikacija, slabo orientirani in nezavestni pacienti – preverjanje identitete pacienta, pregled dokumentacije, po možnosti označitev reza že na oddelku)
– Možnost poškodb pacientov pri transportu (zdrs, padec, poškodba udov in kože, prekinitve infuzije, odstranitev katetrov, izključitve naprav – brezhibno vzdrževani vozički, varen prenos pacienta na operacijsko mizo)
– Nepravilni operativni položaji pacientov
Usklajevanje potreb pacienta, zdravnika operaterja, zdravnika anesteziologa z vrsto operacije
• Okvare brahialnega pleksusa, okvare ulnarnega in radialnega živca, RZP
• Vzroki poškodb so nelagodna lega pacienta, nepravilne namestitve varnostnih pasov, nepravilna uporaba opornikov za noge (če je možno namestitev v operativni položaj pred anestezijo, uporaba različnih podlog, pravilna namestitev varnostnih pasov, namestitev protitromboznih nogavic)
– Okužbe kirurških ran
Delitev kirurških ran:
– Čiste – ni odprt lumen votlih notranjih organov
– Čiste okužene – odprt lumen votlih organov
– Okužene – večji izliv vsebine prebavnih organov
– Umazane – operativni poseg je potekal na območju akutnega gnojnega vnetja, perforacija votlega organa
Okužbe kirurških ran ogrozijo uspeh operacije, podaljšajo čas zdravljenja, ogrozijo pacientovo življenje, povzročijo invalidnost in povečajo stroške zdravljenja
Ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje nastanka okužbe:
– Skrb za dosledno ločevanje čistih in nečistih poti
– Uporaba osebnih zaščitnih sredstev
– Dosledno izvajanje osebne higiene (higiensko in kirurško umivanje in razkuževanje rok)
– Higienska priprava pacienta
– Upoštevanje pravil asepse
– Skrb za dosledno ravnanje z odpadki in perilom
– Razkuževanje, čiščenje vzdrževanje in sterilizacija kirurških instrumentov
– Čiščenje in razkuževanje operacijskih prostorov, opreme, pripomočkov, mikrobiološki nadzor okolja
• Nevarnost preobčutljivostnih odzivov
– Za čiščenje in razkuževanje operativnega polja se uporabljajo sredstva na alkoholni in jodovi osnovi (podatki o dosedanjih preobčutljivostnih odzivih pacientov, uporaba samolepilnih materialov za sterilno prekrivanje pacientov
• Nevarnost opeklin
– Termične (vroč, pravkar steriliziran instrument)
– Kemične
– Električne (uporaba elektrokirurškega noža, nevtralna elektroda, nepravilna izolacija kovinskih delov operacijske mize)
• Zaostali obvezilni material in instrumenti
– Vnetni odgovor telesa → okužba (preštevanje in kontrola materiala in instrumentov, štejeta vedno dve osebi, dokumentiranje)
• Poškodovani instrumenti in oprema (okvara instrumenta, naprave, nepričakovan odkop naprave – redno vzdrževanje in servisiranje, pravilno in varno rokovanje z napravami in instrumenti)
• Nevarnost poškodbe pri uporabi aparata za krvno stazo (pri operacijah na okončinah, prekoračitev višine tlaka in čas trajanja uporabe)
• Nevarnost rentgenskega sevanja
(zgodnje, pozne posledice – uporaba zaščitnih sredstev)
• Prekinitev sterilnega načina dela (neljubi dogodek, ki onesterili operativno polje – odstranitev nesterilnega materiala, menjava poškodovanih rokavic, menjava zaščitne obleke)
• Navzočnost obiskovalcev v operacijski sobi (stalno spremljanje mentorjev, upoštevanje standardov in predpisov)
• Anestezija je umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih delov telesa (splošna, področna anestezija)
• Vrste anestetikov
– Inhalacijski anestetiki (splošna anestezija, plini, lahko hlapljive tekočine, vstopajo z vdihavanjem preko umetne dihalne poti, prenehanje dovajanja, prebujanje)
– Venski anestetiki (spanje, analgezija, relaksacija, zmanjšana odzivnost avtonomnega živčevja, kombinirana venska anestezija, nekombinirana venska anestezija)
– Lokalni anestetiki
Dokumentacija
• Pomembna informacija o poteku operacije, stanju pacienta med operacijo in končnem izidu Vrednotenje
• Pred, med in po operaciji
Premestitev pacienta iz operacijske sobe
• Odstranjeni vsi pripomočki
• Dreni, sonda, infuzija nameščeni, da ne ovirajo transporta in premestitve v posteljo
• Pri premeščanju v posteljo prisotne 4 osebe (počasi, previdno)
• Postelja pogreta, pacient dobro pokrit
• Pisna in ustna predaja pacienta
ZN PACIENTA PO OPERACIJI
• Pooperativno obdobje se začne po končani operaciji s premestitvijo v zbujevalnico ali na oddelek
• Zaspanost, nemir, motnje v dojemanju, slabost, bruhanje, motnje v motoriki, bolečina, strah, skrb za potek okrevanja, tesnobnost
• Vzdrževanje dihanja, cirkulacije, elekrolitskega in tekočinskega ravnovesja, kontrola zavesti in stanja rane, drenaž, vitalnih funkcij, zagotavljanje varnosti in dobrega počutja pacienta
ZN pacienta v času zbujanja
• Nadzor dihanja
– Saturacija
– vzdrževanje prehodnosti dihalne poti – ohlapnost jezika, povečana sekrecija sline → piskajoče dihanje, stridor, nemir, dihanje z naporom, cianoza
– primeren položaj, aspiracija, uporaba ustnega ali nosnega tubusa
– Položaj – stranski položaj z glavo nagnjeno nazaj, spodnja čeljust potisnjena naprej (aspiracija)
– Uporaba ustnega ali nosnega tubusa – vzdržuje prosto dihalno pot in zadrži jezik v normalnem položaju
– Aspiracija – odstranitev sekreta iz žrela, sapnika
– Preprečevanje hipoventilacije- dovajanje kisika, dihalne vaje
– Aplikacije kisika- način dovajanja glede na potrebe pacienta
• Vzdrževanje cirkulacije
– Merjenje vitalnih funkcij na 15 min., ko se stanje stabilizira na 2 uri hipotenzija, srčna aritmija
• Vzdrževanje tekočinskega in elekrolitskega ravnovesja
– Kontrola žilnega kanala, pretoka hitrosti infuzijske tekočine
• Nadzor nad rano in drenažami
– Opazovanje preveze rane, opazovanje količine in izgleda drenirane vsebine
• Kontrola pacientove zavesti
– Nezavesten, semikomatozen, zavesten
– Krajevna, časovna, osebnostna orientacija, reakcija zenic, stanje refleksov
• Zagotavljanje varnosti in dobrega počutja pacienta
– Preprečevanje poškodb (padec, odstranitev medicinskih pripomočkov, poškodba kože, živcev)
– Zagotavljanje dobrega počutja (ogreta postelja, previdno prelaganje, psihična podpora)
Premestitev pacienta iz zbujevalnice
• Vitalne funkcije so stabilne
• Pacient je zbujen in sposoben poklicati pomoč, ko jo potrebuje
• Pooperativni zapleti so ovrednoteni in kontrolirani
• Pacient po področni anesteziji ima ponovno vzpostavljene senzorične in motorične funkcije
• Predaja pacienta oddelčni MS
Sprejem pacienta na oddelek – ZN na dan operacije
• Zahtevnejše operacije premestitev v sobo za intenzivno nego, pri zapletih v sobo za intenzivno terapijo
• Priprava posteljne enote
• Opazovanje pacienta
– Dihanje (opazovanje dihanja, aplikacija kisika, položaj, izkašljevanje, pomoč pri kašlju, dihalne vaje, aspiracija, atelektaza, zastojna pljučnica)
– Cirkulacija (opazovanje pulza, merjenje RR, telesna temperatura, transfuzija, krvne preiskave, tromboflebitis)
– Pacientova zavest (krajevna, časovna, osebnostna orientacija)
– Operativna rana, drenaže, venski dostop (okolica rane, preveza, UK,NGS, dreni – količina in barva izločka, lokacija venskega dostopa, prehodnost, hitrost pretoka infuzijske tekočine)
– Vodenje bolečine (ocenjevanje – VAL, aplikacija analgetika)
– Prehranjevanje in pitje (vlaženje ustne sluznice, aplikacija infuzijskih tekočin po naročilu zdravnika, uživanje tekočine skozi usta, elektrolitsko in tekočinsko ravnovesje)
– Izločanje in odvajanje (izločanje urina 6 -8 ur po operaciji, vzrok zastoja – izločanje v postelji, bolečina, pomanjkanje zasebnosti, mirovanje, narkotiki, enkratna katetrizacija, UK, zastoj plinov v črevesu, bruhanje)
– Gibanje (položaj, ki zagotavlja dobro počutje in učinkovito dihanje, aktivno razgibavanje, prvo vstajanje, RZP)
– Higienski postopki (osvežilna večerna kopel, ustna nega, menjava osebnega perila, ureditev postelje)
– Spanje in počitek (zagotavljanje miru na oddelku in bolniški sobi ugodna mikroklima, aplikacija uspavala in analgetika po naročilu zdravnika)
– Vzdrževanje telesne temperature (merjenje, ogreta postelja, dobro pokrit, TT – aplikacija antipiretikov, hlajenje)
– Psihična podpora pacientu (pomirjujoč pogovor, razlaga postopkov intervencij ZN, pacienti s s spremenjeno zunanjo podobo)
– Zagotavljanje varnosti (namestitev posteljne ograje, klicna naprava, RZP, bolnišnične okužbe, antikoagulantna sredstva, nemirni pacienti)
– Svojci pacienta (pogovor kirurga s svojci, pogovor MS s svojci, preprosta, jasna razlaga, predstavitev medicinskih pripomočkov, svojci so lahko v pomoč)
ZN pacienta v naslednjih dneh po operaciji
• ZN je odvisna od vrste operacije
• Opazovanje pacienta (RR, pulz, telesna temperatura, telesna teža)
• Operativna rana, drenaže, venski dostop (preveza rane, opazovanje vstopnega mesta drenaže, količina barva izločka, pretočnost drenaže, opazovanje vbodnega mesta in menjava venskega dostopa)
• Vodenje bolečine (ocenjevanje – VAL, poučevanje, aplikacija analgetika po naročilu zdravnika)
• Prehranjevanje in pitje (dieta, vlažnost ustne sluznice, aplikacija infuzijskih tekočin po naročilu zdravnika)
• Izločanje in odvajanje (redno izločanje, UK, odsotna oz. zmanjšana peristaltika, meteorizem, aplikacija odvajal po naročilu zdravnika, anogenitalna nega)
• Gibanje (menjava položaja v postelji, RZP, prvo vstajanje, uporaba ortopedskih pripomočkov, povijanje nog, obutev, aktivno, pasivno razgibavanje, dihalne vaje, vaje za izkašljevanje)
• Higienski postopki (stopnja samooskrbe, skrb za posteljno enoto)
• Spanje in počitek (skrb za ugodno psihofizično počutje, aplikacija analgetika, uspavala po naročilu zdravnika, pomirjajoč pogovor, ugodna mikroklima, zagotovitev miru na oddelku in v bolniški sobi)
• Vzdrževanje telesne temperature (merjenje)
• Psihična podpora (spodbuda k samooskrbi,, pogovor, posredovanje informacij)
• Zagotavljanje varnosti (bolnišnične okužbe, trapez, klicna naprava, ortopedski pripomočki, infuzijski sistemi, dreni, nemirni pacienti – posteljna ograja)
Odpust pacienta v domače okolje
• Datum odpusta določi zdravnik
• Priprava pacienta in svojcev na odpust
• Svetovanje glede osebne higiene, diete, fizične aktivnosti, uporabe pripomočkov
• Sodelovanje kliničnega dietetika, fizioterapevta
• Povezovanje s socialno službo, patronažno službo
• Skrajševanje časa hospitalizacije
Zapleti po operaciji
Podaljšajo in spremenijo potek zdravljenja,neugodno vplivajo na izid zdravljenja, povzročajo invalidnost, lahko tudi ogrožajo življenje pacienta.
• Krvavitve po operaciji (površinska krvavitev → kompresijska preveza, obtežilna vrečka, obsežnejše krvavitve → operativni poseg, hematom)
• Infekcija rane (porušeno ravnotežje med obrambno sposobnostjo organizma, patogenimi mikroorganizmi in okoljem, neupoštevanje asepse, odstranitev šivov, razprtje robov rane)
• Dehiscenca rane (razprtje ene plasti ali vseh plasti tkiva, abdominalne operacije, po odstranitvi šivov)
• Vnetje ven spodnjih okončin (povečanje frekvence pulza, porast telesne temperature, bolečina v mečih, oteklina, spremenjena barva kože, tvorba krvnih strdkov, trombembolija, pljučna embolija)
• Pnevmonija (nepredihanost pljuč)
• Bruhanje
• Anurija
• Uroinfekt
• Flebitis
• Alkoholni delirij
• Pooperativna psihoza
• Parotitis
• Dehiscenca anastomoze na prebavilih
• Stresni ulkus
• Meteorizem – ileus
• Intaabdominalni absces
Vrste in razdelitev bolečin
• Akutna bolečina
• Kronična bolečina
• Nociceptivna bolečina
• Nevropatska bolečina
• Psihična bolečina
• Duhovna bolečina
Nociceptivna bolečina
Posledica vzdraženosti nociceptorjev (bolečinske receptorske celice, ki se odzivajo na bolečinske dražljaje – termoreceptorji, kemoreceptorji, proprioreceptorji)
• Nociceptorji so v koži, krvnih žilah,mišicah, podkožju, sklepih, drobovju…
• Nociceptorji proizvajajo impulze, ki se prenašajo po PŽS do CŽS
• Nociceptivna bolečina je somatska (organska) in visceralna (zajame notranje organe)
Nevropatska bolečina
• Zaradi motenj v delovanju/poškodbe živčnega sistema
• Motnje v delovanju/poškodbi CŽS
• Poškodbe PŽS (fantomska bolečina)
– Polinevropatija (več perifernih živcev – diabetična, alkoholna)
– Mononevropatija (določen periferni živec je poškodovan na istopišču iz CŽS)
Psihična bolečina
• Ni nociceptivnih ali nevropatskih vzrokov
• Pacient označen z namišljeno bolečino
• Je lahko znak neke bolezni ali bližajoče se bolezni
Duhovna bolečina
• Posledica bolezni, ki napreduje
• Poglabljanje osebne krize (sprejetje poteka bolezni)
• Obup, ki je s povezan prepričanjem, da bolečina pomeni skorajšnjo smrt
Odziv pacienta na pojav bolečine
• Fiziološki odziv (- pulz,- RR, – krvni sladkor, bleda in potna koža, – potreba po kisiku)
• Besedni odziv (sprememba tona, jakosti in hitrosti govora)
• Vedenjski odziv (sprememba drže telesa, moteno spanje, sprememba mimike obraza, motnje prehranjevanja)
Merjenje in ocenjevanje bolečine
• Jakost bolečine, učinek zdravljenja bolečine, pacientovo psihološko stanje
• Objektivno merjenje bolečine (patologija, travma, opazovanje pacienta, merjenje vitalnih funkcij)
• Subjektivno merjenje bolečine (prejšnja izkušnja z bolečino, demografske značilnosti posameznika
Lestvice za merjenje bolečine
• Besedne lestvice (ni bolečin, blaga, zmerna, huda, zelo huda bolečina)
• Številčne lestvice (0d 0 do 10 ali od 0 do 100)
• Vizualna analogna lestvica VAL (ravna črta s skrajnimi jakostni bolečine – ni bolečin, neznosna bolečina)
• Sestavljeni vprašalniki za ocenjevanje bolečine (McGillov bolečinski vprašalnik)
• Opazovanje načina vedenja ob bolečini
Celosten proces obravnave bolečine SOAPE
• S – subjektivno
• O – objektivno
• A – ocenjevanje
• P – načrtovanje
• E – vrednotenje
PZN
• Ocena bolečine
• Negovalna diagnoza (M. Gordon – kongnitivno zaznavni vzorec, NANDA – občutki, D. Orem – preprečevanje tveganja
• Cilji ZN (pacient bo ocenil bolečino po VAL – znižanje stopnje bolečine, časovna opredelitev)
• Intervencije ZN (vključitev pacienta, ocena bolečine, aplikacija analgetika po naročilu zdravnika, zaposlitev pacienta)
• Dokumentiranje
Zdravljenje bolečine
• Peroralna analgezija
• Transdermalni obliži
• Inramuskularna analgezija
• Epiduralna analgezija (različne analgetične mešanice – lokalni anestetiki, opioidi – opioidna teleranca)
• Intravenska analgezija (opioidi v kombinaciji z dodatnimi učinkovinami – nesteroidna protivnetna zdravila)
• Kineziterapija (lokomotorna terapija, respiratorna fizioterapija)
Akupunktura (stimulacija določenih akupunkturnih točk)
Lasersko obsevanje (stimulacija za regeneracijo poškodovanega tkiva)
• Ročna limfna drenža ( s pomočjo masaže zmanjšanje edemov)
• Krioterapija (hlajenje poškodovanega/bolnega področja → dvig praga bolečine