ZDRAVSTVENA NEGA ORTOPEDSKEGA PACIENTA
• Ortopedija je veja medicine, ki preprečuje, odkriva, preučuje in zdravi bolezni, deformacije in poškodbe gibalnega sistema.
• 1831 prva uspešna ortopedska operacija
• 1852 iznajdba in uporaba mavca
• 1923 ustanovljen prvi pododdelek v okviru kirurgičnega oddelka Deželne bolnice v Ljubljani
• 1945 ustanovitev Ortopedske klinike v Ljubljani
Zdravljenje ortopedskih obolenj
• Nasvet (ZV delo in nasveti, ki podpirajo zdravnikova navodila)
• Konzervativno zdravljenje
• Mirovanje, razbremenitev (prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, higiena telesa, RZP, preprečevanje tromboz)
• Fizikalno in ortotično zdravljenje
– Mavec (mavčevi povoji, zaščita kože, prepušča vlago)
– Ortopedski pripomočki (proteze – funkcionalna in estetska nadomestitev amputirane okončine ali njenega dela, draženje kože, RZP na krnu, poučevanje, psihična podpora)
– Ortoze (ortopedski aparati, ki se redkeje uporabljajo, zmanjšujejo bolečine, zaščita in opora nestabilnim sklepom, nezaraščenim zlomom, za razbremenitev sklepov, elastične nogavice pri varicah in kroničnih edemih spodnje okončine, palica, različne vrste bergel, poučevanje o uporabi, varnost)
– Fizikalna terapija (izvajanje aktivnih vaj – mobilizacija, krepitev sklepov, izboljševanje kondicije, raztezne vaje, hidroterapija – aktivno premikanje sklepov v topli vodi, elektrostimulacija mišic- faradični tok, galvanski tok, gretje – vazodilatacija, zmanjšanje mišičnega spazma, krioterapija – vazokonstrikcija, zmanjšanje bolečine, transkutana živčna stimulacija – terapija kronične bolečine, akupunktira – zdravljenje kronične bolečine)
• Infiltracijska terapija (blokade, anestetik kortikosteroidi, okužba vbodnega mesta, gnojna vnetja, jemanje antikoagulantne terapije, diabetiki, hemofiliki, kožna vnetja)
• Zdravila (antibiotiki ne brez predhodnega odvzema kužnine, analgetiki, nesteroidni antirevmatiki – ulkus, krvavitev)
• Manipulacija (korekcija deformacije pri aplikaciji mavca, lajšanje bolečin v lokomotornem aparatu)
• Obsevanje (tumorji, ki so radiosenzibilni)
• Operativno zdravljenje (absolutne indikacije – gnojno vnetje sklepa, maligni tumorji, prosto telo v sklepu.., splošno stanje pacienta, strinjanje pacienta z operativnim posegom, mnenje ortopeda)
ZN PACIENTA Z MAVČEVO OBLOGO
• Lokacija mavčeve obloge
• Položaj pacienta in uda (pravila namestitev)
• Merjenje pulza, opazovanje barve kože, toplote in prekrvljenosti uda (pomodrelost – motnja v venoznem obtoku, pobledelost – zapora arterijskega dotoka, vzrok edem po poškodbi , mavčeva longeta, elevacija okončine, prerez in razširitev mavca, poškodbe živcev – nepravilno nameščen mavec)
• Čutenje mravljincev, pekoče bolečine, pritiska (izrez mavca nad tem predelom, RZP)
• Lajšanje bolečine
• Zaščita mavčeve opornice pred umazanijo
• Odstranjevanje mavca (posebne škarje, oscilirajoča žaga, vzdolžni prerez na obeh straneh)
ZN TRANSPLANTIRANEGA PACIENTA
• Zakon o odvzemu delov človeškega telesa za namen zdravljenja sprejet v Sloveniji leta 2000
• Darovanje za časa življenja (podpis za pristanek)
• Pristanek za darovanje po smrti
– Ustno (potreben pogovor o darovanju s svojci)
– S kartico SEM DAROVALEC (potreben pogovor o darovanju s svojci)
– Zapis na kartici ZZZS (privolitev je pravno veljavna)
Transplantacijska medicina se deli na:
• Darovanje organov in tkiv
• Pridobivanje organov in tkiv
• Zdravljenje s presaditvijo
– Priprava pacienta in zdravljenje pred presaditvijo
– Operativni del zdravljenja
– Zdravljenje po presaditvi
• V transplantacijsko mrežo so vključene vse bolnišnice v Sloveniji (pridobivanje organov in tkiv, prejemniška mreža)
• Zavod Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv – Slovenija – transplant
• Eurotransplant
• V postopkih pridobivanja organov in tkiv sodelujejo vse bolnišnice, ki imajo intenzivno zdravljenje
• Anamneza umrle osebe in podatki o načinu življenja
• Kontraindikacije za presaditev: maligna bolezen, okužba z virusom HIV, prionska bolezen
• Okužba z odpornimi bakterijami
• Po ugotovljeni možganski smrti ohranjati prekrvljenost in oksigenacijo organov
• Odvzem organov opraviti v operacijski sobi pod aseptičnimi pogoji – Možganska smrt
• je dokončno oz. nepovratno prenehanje delovanja celotnih možganov – možganskega debla in možganskih hemisfer
• Pravilnik o ugotavljanju možganske smrti – Ministrstvo za zdravje
• Klinični pregled opravi komisija, ki jo sestavljajo 3 zdravniki (ne zdravnik, ki je član ekipe za odvzem ali transplantacijo)
• Klinični testi za določanje možganske smrti ( v presledku 6 ur)
Dokumentiranje možganske smrti
• Zapisnik o ugotavljanju možganske smrti
• Čas smrti
Informiranje svojcev
• Pojasnilni pogovor o zdravljenju hudo bolnega
• Posredovanje informacije o možnosti darovanja organov
• Pojasnilni pogovor o smrti
• Zdravnik upošteva odločitev svojcev
Razbremenitev osebja
• Hud stres za zaposlene
• Medsebojna podpora, pogovori, klinični psiholog, Nadaljnje aktivnosti pri ugotovitvi možganske smrti
• Transplantacijski koordinator
• Preiskave za določanje primernosti organov
• Kontraindikacije za presaditev organa (absolutne – virusne in glivične okužbe, TBC, relativne – bakteriemija, ki je bila vsaj 24 ur zdravljena z antibiotiki, lokalne okužbe)
Vzdrževanje organov mrtvega možnega darovalca (MMD)
• Vzdrževanje dihanja in preprečevanje hipoksije po možganski smrti
• Vzdrževanje delovanja obtočil
• Ohranjanje tekočinskega, elektolitskega in acidobaznega ravnovesja ter sprememb v hormonskem ravnovesju
• Vzdrževanje normalne telesne temperature
• Preprečevanje okužb
• Potrebno je pravočasno zaznavanje motenj in takojšnje ukrepanje, sicer lahko nastanejo dokončne okvare in organi niso primerni za presaditev
• Odvzem organov in tkiv ob dogovorjenem času
• Poročilo o odvzemu organov in tkiv
• Oskrba umrlega
Presaditev ledvic
• Priprava prejemnika (Center za transplantacijo ledvic po določenem protokolu, hemodializa)
Posebnosti ZN po operaciji
• Aseptični pogoji (sterilne rjuhe, osebje zaščiteno s plaščem, kapo, masko, izolacijski ukrepi za imunsko oslabljene paciente)
Neprekinjen:
• Nadzor vitalnih funkcij
• Nadzor iztekanja urina
• Izračun tekočinske bilance na 1 uro
• Preverjanje A-V fistule
Možni zapleti:
• Motnja v odtoku seča
• Krvavitev v sečila
• Zatekanje seča
• Arterijske zožitve
• Arterijska tromboza
• Tromboza ledvične vene
• Pooperativne krvavitve
• Zakasnelo delovanje presadka
• Zavrnitvene reakcije
– Hiperakutna zavrnitev (neujemanje sistema AB0)
– Akutna žilna zavrnitev (močno senzibilizirani pacienti)
– Akutna celična zavrnitev
– Izguba presadka (tromboza, zavrnitvena reakcija)
– Nefrotoksičnost zdravil
– Ponovitev osnovne ledvične bolezni
– Okužbe
– Arterijska hipertenzija
• Imunosupresivna zdravila
• Preprečitev zavrnitve presajene ledvice in s tem odpovedi njenega delovanja
• Povečujejo sprejemljivost za okužbe in novotvorbe
ZN PACIENTA S POLITRAVMO
• Poškodba več organov ali organskih sistemov, ki ogroža življenje (od 18 do 45 let)
• Multipla travma več poškodb, ki ne ogrožajo življenje
• Sistemski vpliv na poškodb na različne organske sisteme
• Delovanje velike kinetične energije na telo
• Prometne nesreče, motociklizem, alpinizem, adrenalinski športi
• Smrt takoj po nesreči (takojšnja smrt – hude poškodbe glave, možganov, srca, velikih žil,..), v zgodnjem obdobju (do nekaj ur po nesreči – epiduralni, subduralni hematom, pnevmotoraks, ruptura vranice, jeter,.. ), v kasnem obdobju (nekaj dni po nesreči – sepsa, pljučni zapleti,..)
• Prehospitalna obravnava (odpraviti vzrok, ki najbolj ogroža življenje, intervencije na mestu nesreče, transport, intervencije med transportom)
• Nujni posegi za ohranitev življenja (reanimacijski in protišokovni postopki)
• Nujni operativni posegi za ohranitev življenja (oskrba krvavitev, zlomov cevastih kosti, hrbtenice, medenice)
• Intenzivna terapija in dokončna oskrba za ohranitev funkcije organov (preprečevanje kasnih zapletov, operativna oskrba manjših poškodb)
Shema ABC4 za primarno oskrbo politravmatiziranega pacienta (Naka S. (2001)
Teoretični model V. H.
• Dihanje (opazovanje, aplikacija kisika, izkašljevanje, aspiracija, intubiran pacient, trahealna kanila)
• Prehranjevanje in pitje (karenca, pomoč pri hranjenju in pitju, dieta, hranilna sonda)
• Izločanje in odvajanje (UK, tekočinska bilanca, blaga odvajala)
• Gibanje in ustrezna lega (predpisan položaj, pasivno razgibavanje, pomoč pri menjavi položaja, postopna mobilizacija)
• Spanje in počitek (zagotovitev miru, analgetiki, sredstva za spanje)
• Oblačenje in slačenje (primerna oblačila, da se pacient udobno počuti)
• Vzdrževanje telesne temperature (suho perilo, osvežilne kopeli, hidracija)
• Osebna nega (higienski postopki, ki jih pacient sam ne zmore, spodbuda, RZP)
• Izogibanje nevarnostim v okolju (RZP, embolija, poškodba samega sebe, bolnišnična okužba)
• Komunikacija (pacient, svojci)
• Izražanje verskih potreb (odklanjanje krvi in zdravil)
• Izražanje čustev in občutkov (poškodba nepričakovana, finančno stanje)
• Izraba prostega časa (fizična in psihična aktivacija)
• Pridobivanje znanja (ne sodeluje pri izvajanju ZN in zdravljenju)
ZN PACIENTA Z OBOLENJEM/POŠKODBO PRSNEGA KOŠA
• Torakalna kirurška patologija (vnetna obolenja, tumorji, deformacije prsnega koša, zožitve, fistule sapnika, požiralnika, traheoezofagealna fistula, poškodbe prsne stene, pljuč, plevre, mediastinalnih organov, diafragme)
Posebnosti ZN
• Nadzor vitalnih funkcij, izkašljevanja
• Pravočasno zaznavanje možnih zapletov
• Položaj pacienta (polsedeč, sedeč)
• Nega operativne rane in torakalnih drenov
• Skrb za optimalno delovanje torakalne drenaže
• Izvajanje parenteralne terapije in prehrane
• Vzdrževanje optimalne lege in prehodnosti želodčne sonde, gastrostome, ter prehranjevanje
• Nega telesa in spreminjanje lege v postelji
Torakalna drenaža
• Namen: neprekinjeno odstranjevanje zraka in tekočine iz medplevralnega prostora, čim prejšnje popolno razširjenje pljuč
• Aktivna torakalna drenaža
Izsesavanje vsebine iz medplevralnega prostora s pomočjo črpalke, vakuuma (sukcijska drenaža)
• Indikacije: pnevmotaraks, hematotoraks, fluidotoraks, piotoraks, stanje po lobektomijah (kontraindikacija odstranitev pljučnega krila)
• Pasivna torakalna drenaža
vsebina izteka pod vplivom gravitacije, ki ga ustvarja višina vodnega stolpca v vodnih komorah pleur – evaca (subakvalna drenaža)
• Indikacije: odstranitev pljučnega krila, dolgotrajne drenaže abscesov,pred odstranitvijo torakalnega drena, med transportom, če aktivna drenaža ni nujno potrebna
Pleur – evac
• Je industrijsko izdelan drenažni sistem za enkratno uporabo
• Upoštevanje navodil proizvajalcev
• Pleur – vac nameščen pod nivojem prsnega koša
• Opazovanje nihanje tekočine v vodnem stolpcu pleur – evaca
Posebnosti ZN
• Nadzor in nega vstopnega mesta torakalnega drena
• Nadzor in zagotavljanje optimalnega delovanja drenažnega sistema
• Pravilen transport in prelaganje pacienta
• “Klemanje” torakalnega drena (stisnemo z dvema zaščitenima peanoma tik pred dvigom pleur-evaca, takoj po namestitvi pleur-evaca pod nivo prsnega koša dren sprostimo
• Izpad torakalnega drena
• Tenzijski pnevmotoraks (ventilni, kopičenje zraka v plevralnem prostoru
• kolaps pljuč, premik mediastinalnih struktur in kardiopulmonalni kolaps)
• Podkožni emfizem (vdor zraka v podkožje)
ZN PACIENTA V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
• Nevrokirurški pacienti
• Politravmatizirani pacienti
• Abdominalni kirurški pacienti
• Torakalni pacienti
• Pacienti v programu presaditve
• Zadovoljevanje vseh 14 temeljnih življenjskih potreb
• Neprekinjen nadzor in neposredno opazovanje:
– Srčni utrip in EKG (frekvenca, ritmičnost, kvaliteta, normalna EKG krivulja, odstopanja)
– Arterijski krvni tlak (invazivna metoda s pomočjo arterijskega katetra – nadzor okončine, na kateri je vstavljen kateter)
– Dihanje (tip dihanja – torakoabdominalni, frekvenca, dviganje in spuščanje prsnega koša, PAAK, kapnometrija, RTG pljuč)
– Nasičenost periferne arterijske krvi s kisikom (saturacija – senzor nameščen na prst ali uho, šokovno stanje, podhlajen pacient, oteklina prstov, nalakirani nohti, transkutana, transkonjunktivalno merjenje s površinskimi elektrodami, transkutano merjenje z igelnimi elektrodami, neposredno merjenje v arteriji)
– Telesna temperatura (digitalni termometer, merjenje temperature telesnega jedra – temperaturna sonda vgrajena v UK, v hemodinamske katetre)
– Osrednji venski tlak (vpogled v napolnjenost ožilja s tekočino ter moč desnega dela srca)
– Urna diureza (0,5-1ml/kg tel. teže/uro, oligurija, anurija)
– Tekočinska bilanca (per os, parenteralno, enteralno, ne krvnih pripravkov, HA, plazemski nadomestki, urin, razbremenilne sonde, izločki po drenih, izbruhana vsebina, potenje, izločki ob drenih, iz ran, tekoče blato, punktati)
NEVIDNA IZGUBA TEKOČINE
1. Preko kože in dihal: 0.5 – 0.6 ml/kg/uro
2. Za vsako povišanje telesne temperature se prišteje za 1 C cca 300 ml/dan
– Stanje zavesti in nadzor zenic (najprej obe zenici brez osvetlitve, osvetlitev posamezne zenice, razširjena zenica, ki ne reagira na osvetlitev!!, očesna proteza, bolezni poškodbe, edem vek)
– Zunanji izgled pacienta (barva kože in vidnih sluznic, toplota, turgor kože, znojenje, edemi, kožne spremembe, zadah pacienta)
Specifične meritve vitalnih funkcij pri življenjsko ogroženem pacientu:
– Meritve s pomočjo Swan – Ganzovega katetra (neprekinjen prikaz krivulje in tlakov v pljučni cirkulaciji, merjenje srčnega minutnega volumna, merjenje nasičenosti mešane venske krvi s kisikom)
– Meritve z aparaturo PiCCO (neprekinjeno merjenje sistemskega krvnega tlaka, neprekinjeno merjenje minutnega volumna srca)
– Meritve z aparaturo CeVOX (neprekinjeno merjenje nasičenosti krvi v osrednjih venah s kisikom)
– Meritve z aparaturo LiDCO (merjenje sistemskega krvnega tlaka, minutnega volumna srca, utripnega volumna)
– Meritve z aparaturo LiMON (prikaže jetrno funkcijo)
– Meritve z aparaturo VIGILEO (utripni volumen srca, sistemski žilni upor)
– Meritve znotrajlobanjskega tlaka
– Meritve presnove možganskega tkiva
Preiskave pri življenjsko ogroženem pacientu:
– Krvne preiskave
– Urinske preiskave
– Punktati telesnih votlin
– Likvor
– Asialotransferin (odvzem izcedka iz nosu, ušes, ust za ugotavljanje nastanka likvorske fistule)
– Histološke preiskave
– Citološke preiskave
– Mikrobiološke preiskave (aspirat traheje, sputum, Sanford, brisi, hemokultura, konice katetrov, nadzorne kužnine za MRSA, VRE, ESBL, likvor, punktati telesnih votlin, revmatski testi, koprokultura)
– Rentgenske preiskave (Rtg p. c., UZ, doppler žil, nativna rtg slika trebuha, kontrastna slikanja, MR, tomografija, angiografija)
– Scintigrafske preiskave (scintigrafija možgan, pljuč, jeter, vranice)
– Endoskopske preiskave (bronhoskopija, ezofagogastroduodenoskopija, rektoskopija, kolonoskopija, ERCP)
– Nevrofiziološke preiskave (EEG, EMG, mielografija)
– Preiskave s področja kardiorespiracijske fiziologije (UZ srca, dihalni testi)
Posebnosti higienskih ukrepov v enoti za intenzivno terapijo:
• Dejavniki tveganja za prenos okužb
• Poti prenosa BO (neposredno, posredno)
• Preprečevanje prenosa BO (higiena, razkuževanje, sterilizacija, uporaba rokavic, zaščitne maske, kape, predpasnika, sterilnega zaščitnega plašča, zaščitnih očal)
• Izolacija pacientov
Tekočinska bilanca
• Je merjenje sprejete in izločene tekočine (24 ur, 6 ur, 1 ura)
• Voda (neobhodno potrebna za življenje, 60 % telesne teže, dehidracija – premajhen vnos tekočine; upadle, vdrte oči, suha koža, turgor kože, suhe ustnice, obložen jezik, koncentriran temen smrdeč urin, količinsko ga je malo, pulz je nitkast, slab, tipen samo na vratu, obremenitev s tekočino; edemi okončin, hiter močan, težko dihanje, poliurija)
• Elektroliti (v organizmu električno nevtralni – seštevek pozitivnih nabojev enak vsoti negativnih nabojev)
Stanja, ki vodijo do neravnovesja:
– Bruhanje in driska (voda, Na,K, pri bruhanju Cl)
– Fistule, drenaže (poleg vode Na, Ca, K)
– Razbremenilna želodčna sonda
– Klizma( obremenitev z vodo, izguba K)
– Znojenje
– Diuretiki (izločanja vode in Na)
– Ledvične in cirkulatorne motnje
– Respiratorne motnje
Nadomeščanje tekočine
• Per os
• Parenteralno (enakomerno porazdeljena aplikacija na 24 ur, koncentrirane infuzijske tekočine infundirati počasi in v manjših količinah)
• Enteralno
Transfuzija krvi in krvnih pripravkov
Krvni pripravki:
– polna kri (obilna krvavitev)
– koncentrirani eritrociti (za zdravljenje anemije)
– koncentrirani trombociti (zdravljenje koagulacijskih motenj, tromocitopenija)
– sveže zmrznjena plazma (nadomeščanje koagulacijskih faktorjev pri obsežni krvavitvi)
• krioprecipitat (faktor VIII, fibrinogen)
• oprani eritrociti (koncentrirani eritrociti sprani s fiziološko raztopino, pri anafilaktičnih reakcijah na beljakovine v krvi)
• koncentrirani eritrociti brez levkocitov (s filtracijo koncentriranih eritrocitov, izogibanje vročinskim nehemolitičnim reakcijam)
• granulociti,
• faktorji koagulacije
• Skladnost A, B, 0, ki vključuje krvne skupine A, B, 0, AB ter skladnost faktorja Rh D
• Medsebojna skladnost krvi med prejemnikom in dajalcem – navskrižni preizkus
• Avtotransfuzija – dajalec in prejemnik sta ista oseba
– Odvzem krvi 3 dni do teden dni pred operacijo
– Normovolemična hemodilucija
– Kri, ki bi bila sicer zavržena, se vrne lastniku. Iz operativnega polja posrkamo kri preko posebne vakuumske crpalke,
jo v rezervoarju premešamo s antikoagulantom, ter nato filtriramo. Eritrocite koncentriramo in operemo, da odstranimo škodljive sestavine in vrnemo pacientu
• Transfuzijski sistem (40 mikronski mikrofilm, sistem napolniti s FR, menjava sistema za vsako vrečko)
• Hranjenje transfuzijskih sistemov in praznih vrečk 24 ur, zaradi zapoznele reakcije, odvržemo jih med komunalne odpadke, če je ostanek krvi manj kot 100 ml
• Aplikacija po periferni I.V. poti
• Redčenje koncentriranih eritrocitov z manjšo količino FR
• Krvi in krvnih derivatov pred aplikacijo ne ogrevamo (sobna temperatura)
• Iztek polne krvi in koncentriranih eritrocitov v 4 – 6 urah
• Koncentrirane trombocite transfundiramo v 15 – 30 min.
• Sveže zmrznjeno plazmo in krioprecipitat odtalimo v posebnem grelniku pri 37 stopinj Celzija
• Možne napake
– Napačen vzorec odvzete krvi (zamenjava pacienta, napačna označitev vzorca)
– Aplikacija brez preverjanja skladnosti vseh podatkov
– Zamenjava vrečk
– Nevarnost okužbe (krvno prenosljive bolezni, okužba zaradi neustreznih postopkov aplikacije)
– Nevarnost preobremenitev krvnega obtoka
– Transfuzijske reakcije (neskladnost sistema A, B, 0 in Rh D, neustrezno hranjenje krvi)
• Nadzor pacienta (vitalne funkcije, prisotnost zdravnika, biološki preizkus, nadzor od začetke do konca transfuzije)
MOŽNI ZAPLETI:
– Alergijska reakcija (izpuščaj, urtikagija, anafilaktični šok)
– Febrilna reakcija/mrzlica z glavobolom, slabostjo, bruhanjem, bolečino v prsih
– Akutna hemolitična reakcija s povišano telesno temperaturo, bolečinami v križu, rdečico, hematurijo, anurijo
– Pozna hemolitična reakcija z rahlo zvišano temperaturo, zlatenico, zmanjšano vrednostjo Hb
– Septična reakcija z mrzlico, visoko temperaturo, znižanim RR, tahikardijo, dispneo, cianozo
UKREPI:
– Prekini pretok transfuzije
– Pokliči zdravnika
– Vzdržuj prehodnost venske kanile
– Ostani pri pacientu in nadzoruj vitalne funkcije
– Dokumentiranje
ZN UMIRAJOČEGA IN UMRLEGA
Virginia Henderson
Medicinska sestra pomaga zdravemu in bolnemu v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le ta opravil samostojno, če bi imel za to voljo, moč in znanje. Na tem področju je medicinska sestra ekspert in ima pravico pobude in nadzora.
CILJI
• pacientu zadovoljiti čim več potreb
• ustvariti primerno okolje, da se pacient lahko poslovi
• pacient je buden, brez bolečin
Zgodovina umiranja
– pred industrijsko revolucijo
– izboljšane življenjske, predvsem higienske razmere, izum antibiotikov
– II. svetovna vojna
– 20. stoletje – skrita smrt
– danes
Vzrokov je več:
• prehod iz družbe z močnim cerkvenim vplivom v bolj posvetno – nadzor nad umiranjem je prešel iz duhovnikov na zdravnike
• kopičenje medicinske opreme in strokovnega znanja v bolnišnicah
• spremembe v organizaciji družinskega in poklicnega življenja
Cicely Saunders prvi moderni HOSPIC
• kot skrb za umirajoče na domu
• kot skrb za umirajoče v posebej namenjenih ustanovah ali v bolnišnicah
Montrealska bolnišnica Royal Victoria Hospital – paliativna oskrba
• služba paliativne oskrbe
• Paliativna oskrba je neprekinjena oskrba do smrti in se izvaja v zdravstvenih ustanovah, hospicih, v DSO in pacientovem domu.
• Tim strokovnjakov: zdravniki, MS, psihoterapevti, socialni delavci
Paliativna oskrba
Opredelitev paliativna oskrba, ki jo je 2002 izdala Svetovna zdravstvena organizacija se glasi:
• lajšanje bolečine in drugih motečih simptomov
• priznavanje, da sta življenje in umiranje normalna procesa
• ne pospeševanje, ne zavlačevanje smrti
• nudenje podpornega sistema za paciente, da lahko živijo kolikor mogoče dejavno do smrti
• nudenje podpornega sistema za družine v času bolezni svojca in v času žalovanja
• timski pristop pri oskrbi potreb pacienta in njegove družine
• izboljševanje kakovosti življenja
• vključevanje v skrb za pacienta zgodaj v toku bolezni
Lajšanje bolečin
Aktivnosti ZN:
• spodbudimo pacienta in tudi njegove bližnje, da nam povedo o bolečini
• ocenimo ali je bolečina akutna ali kronična
• povprašamo, kje boli
• povprašamo, kako močno boli (lestvica VAL)
• ocenimo, katere vrste bolečine ima pacient
• povprašamo po vzorcu po katerem se bolečina pojavlja
• pozanimamo se, kaj bolečino ojača in kaj jo olajša
• povprašamo po zdravilih in drugih pripravkih, ki jih je pacient jemal ali pa jih še jemlje za lajšanje bolečin
• pozanimamo se o pomenu bolečine za pacienta
Sporazumevanje
Najtežje teme pogovorov med MS, pacienti in njihovimi svojci so:
• sporočanje slabe novice
• težka vprašanja, ali bomo pacientu in svojcem povedali resnico o zdravstvenem stanju (Koliko časa mi je še ostalo? Ali se bo moje zdravje izboljšalo? Kako bom umrl?)
Zakon o pacientovih pravicah opredeljuje pravico do preprečevanja in lajšanja trpljenja: pacient ima pravico, da se ukrene vse potrebno za odpravo in največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo ali poškodbo. Ta pravica je še posebej pomembna, ko gre za umirajoče paciente.
Definicija smrti
• Umiranje je potek, ki vodi do biološke smrti. Prične se z izpadom osnovnih življenjskih funkcij in konča z odmrtjem vseh celic.
Biološka smrt
Posmrtne spremembe:
• mrliška okorelost (zaradi posmrtnih kemičnih sprememb v mišicah),
• mrliško ohlajanje (postopno izenačenje trupla s temperaturo okolja),
• mrliške pege(zastoj krvnega obtoka, kri se posede na nižja ležeča mesta trupla zaradi težnosti),
• avtoliza (razpad tkiv, zaradi delovanja encimov, ki se sproščajo iz mrtvih celic).
• Klinična smrt je prenehanje dihanja in popoln zastoj obtoka z nepopravljivo okvaro možganov.
• Centralna smrt je posledica nekroze možganov.
• Možganska smrt je nekroza velikih, malih možganov in podaljšanje hrbtenjače, ki sledi srčnemu zastoju. Možganski smrti sledi tudi srčna smrt.
• Socialna smrt je stanje vegetiranja, kjer gre za nepopravljive možganske okvare.
• Nezavesten pacient ne odgovarja na bolečinske dražljaje, lahko spontano diha, obstaja pa minimalna EEG dejavnost ter nekateri refleksi.
• Etika – pojavi se vprašanje o izklopu aparatov in odvzemu organov za presaditev.
Faze sprejemanja umiranja:
1 faza – nepriznavanje resnice (pacient se osami)
2 faza – jeza, upor, agresija (samomor)
3 faza – pogajanje z usodo
4 faza – depresija z globokim žalovanjem nad pričakovano izgubo lastnega življenja
5 faza – razumevanje in sprejemanje neozdravitve, trpljenja in smrti
Potrebe umirajočega
• telesna potreba
• potreba po varnosti
• potreba po ljubezni
• potreba po upoštevanju
• potreba po samouveljavitvi
ZN po nastopu smrti, ureditev umrlega in odvoz v mrtvašnico
CILJI:
• oskrba umrlega z veliko mero tenkočutnosti in pietete
• pripraviti umrlega za zadnje slovo svojcev
• na primeren način obvestiti svojce
• urediti pokojnikovo dokumentacijo in lastnino
Dokumentacija umrlega
• zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o vzrokih smrti,
• statistični list,
• glede na dogovor v ustanovi še dodatno dokumentacijo (obvestilo svojcev umrlega, spremni list za prevoz umrlega, odstop od obdukcije, obvestilo o obdukciji, formular za popis pokojnikove lastnine).
Oskrba umrlega
Postopek izvajata dve osebi, ki uporabljata osebno varovalno zaščito.
• odstranitev vseh aparatur ( inf. črpalke, kisik),
• namestitev pokojnika v hrbtni položaj,
• odstranitev nakita in zapiranje oči,
• namestitev zobne proteze,
• s pritiskom na trebušno površino izpraznitev mehurja in čreva,
• odstranitev sond, katetrov, razen, če zdravnik ne naroči drugače (obdukcija),
• odstranitev krvave preveze,
• higienska ureditev,
• namestitev sveže preveze in fiksacija spodnje čeljusti ob zgornjo,
• namestitev sveže rjuhe in posteljne podloge (plenica),
• položitev rok ob telesu ali prekrižanje na prsih (roka ena čez drugo-spodnja pomodri),
• namestitev tanjše blazine pod glavo ( rahlo dvignjeno vzglavje prepreči pomodrelost obraza),
• pritrditev vznožnega listka s podatki pokojnika na palec noge,
• pokritje pokojnika s svežo rjuho in prižiganje sveče
• Pokojnik na oddelku leži 2 uri (opazovanje).
• Popis pokojnikove lastnine in izročitev svojcem, ki s podpisom potrdijo prejem
• Po preteku dveh ur prevoz pokojnika v mrtvašnico (transportni delavec, služba za prevoz).
HOSPIC
• je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, ki ima status društva in deluje v javnem interesu na področju umiranja, smrti in žalovanja. Za uporabnike je oskrba brezplačna. V delovanje HOSPIC-a se lahko vključijo prostovoljci, ki so opravili usposabljanje.
Proces žalovanja
pomeni, da se žalost počasi umika, žalujoči pa sprejmejo novonastalo situacijo.
Potek žalovanja:
• stopnja – šok (izbruh čustvenih reakcij / nemoč)
• stopnja – regresija, umikanje (podpora)
• stopnja – adaptacija
Sprejemanje resničnosti pomeni znova živeti brez umrlega.