Anestezija
A. Je splošna kadar umetno povzročimo neobčutljivost dela telesa
B. Je regionalna, kadar povzročimo omrtvelost posameznih delov telesa
C. Zajema omrtvelost gladkih mišic, analgezijo in spanje
D. Je lahko inhalacisjka ali intravenska
Katere so osnovne komponente splošne anestezije
A. Spanje
B. Omrtvelost dela telesa
C. Analgezija
D. Omrtvelost telesnih mišic
E. Neobčutljivost gladkih mišic
Katere so osnovne komponente splošne anestezije
F. Analgezija
G. Spanje
H. Omrtvelost kože
I. Omrtvelost telesnih mišic
J. Neobčutljivost gladkih mišic
Danes je najpogosteje uporabljan inhalacijski analgetik isofluran
A. Ker se dobro topi v krvi
B. Ker se dobro topi v maščobah
C. Ker ne povzroča okvare jeter
D. Ker ne povzroča okvaro ledvic
Inhalacijska anestezija
A. Se vzdržuje z inhalacijskimi analgetiki
B. Za uvajanje potrebuje hitro delujoče uspavalo
C. Se pri otrocih uporablja tudi za uvajanje
D. Se vedno uporablja z odprtim anestezijskim sistemom
Za totalno intravensko anestezijo velja
A. Da se uporablja inhalacijski anestetik samo za uvajanje
B. Da se za vzdrževanje analgezije uporabljajo nesteroidni antirevmatiki
C. Da se za mišično omrtvelost uporabljajo inhalacijski mišični relaksans
D. Da zagotovimo vsako komponente anestezije ločeno
Med področno anestezijo sodijo
A. Spinalna anestezija
B. Epiduralna anestezija
C. Inhalacijska anestezija
D. Infiltracijska anestezija
Med področno anestezijo ne sodi
A. Spinalna anestezija
B. Analgetska anestezija
C. Inhalacijska anestezija
D. Infiltracijska anestezija
Pri epiduralni anesteziji
A. Vbrizgamo lokalni anestetik v subarahnoidalni prostor
B. Se anestetik pomeša z likvorjem
C. Se lahko vbrizga anestetik tudi v epiduralnem prostoru na vratu
D. Lahko lajšamo bolečino preko katetra tudi po operaciji
Temeljna značilnost kirurškega metabolizma je
A. Porušeno ravnovesje med vnosom in porabo kalorij
B. Vnos kalorij je običajno zmanjšan
C. Vnos kalorij je običajno povečan
D. D Poraba kalorij je zmanjšana
Poraba kalorij pri kirurškem bolniku je povečana
A. Pri velikih operacijah
B. Pri stradanju
C. Pri opeklinah
D. Pri septičnem stanju
Poraba kalorij pri kirurškem bolniku je zmanjšana
A. Pri velikih operacijah
B. Pri stradanju
C. Pri opeklinah
D. Pri septičnem stanju
Glavni vir energije v telesu, ki ga lahko uporabljajo vsi organi so
A. Maščobe
B. Proteini
C. Glukoza
D. Voda
Glavno skladišče energije v telesu so
A. Glikogen
B. Beljakovine
C. Mišice
D. Maščoba
Za zgodnjo fazo prilagoditve na stradanje je značilna
A. Povečana razgradnja glikogena
B. Povečana razgradnja glukoze
C. Povečana lipoliza
D. Povečana glukoneogeneza
Ketoni se uporabljajo
A. V zgodnji fazi stradanja
B. V kasni fazi stradanja
C. Kot vir energije jih uporabljajo možgani
D. kot vir energije jih uporablja črevesje
Stanje prehranjenosti ocenimo
A. z obsegom trebuha
B. s kožno gubo
C. z obsegom nadlahti
D. razmerje med obsegom trebuha in višino
Stanje prehranjenosti ocenimo
A. z obsegom podlahti
B. z razmerjem med obsegom nadlahti in kožno gubo
C. s kožno gubo
D. z razmerjem med kožno gubo in obsegom nadlahti
Dušikova bilanca je
A. da bolnik izgublja maščobe
B. da bolnik izgublja elektrolite
C. razmerje med vnosom beljakovin in izločanjem elektrolitov
D. razmerje med vnosom in izločanjem dušika
Dušikova bilanca
A. je razmerje med vnosom beljakovin in izločanjem beljakovin
B. je razmerje med vnosom elektrolitov in izločanjem dušika
C. je razmerje med vnosom in izločanjem dušika
D. je razmerje med vnosom dušika in izločanjem beljakovin
Ocena energetske potrebe je sestavljena iz
A. kožne gube
B. bazalnega metabolizma
C. dejavnika aktivnosti
D. ocene stresnega dejavnika
Kirurškega bolnika ne hranimo po enteralni poti
A. če je dosegljiva centralna vena
B. pri težkih operacijah
C. pri hudih opeklinah
D. v šokovnem stanju
E. če prebavna pot ni prosta
Kirurškega bolnika hranimo po enteralni poti
A. z isoosmolarno raztopino
B. s čajem
C. s hranilnimi napitki
D. samo pred operacijo
E. s pet odstotno raztopino glukoze
Enteralno hranjenje
A. izvajamo vedno ko je to mogoče
B. nikoli ne izvajamo po jejunostomi
C. samo kontinuirano do največ 20ml/h
D. ne začnemo pred tretjim pooperativnim dnevom pri operacijam na želodcu
Enteralno hranjenje
A. se izvaja preko gastrostome
B. se izvaja preko centralnega venskega katetra
C. se izvaja preko jejunostome
D. se izvaja preko periferne venske poti
E. se izvaja preko kolostome
Prvi dan po veliki trebušni operaciji
A. hranimo bolnika preko kolostome
B. s tekočo hrano preko centralnega katetra
C. z varovalno dieto
D. po enteralni poti z raztopino glukoze
E. po parenteralni poti z kaloričnimi raztopinami
Parenteralno hranjenje
A. izvajamo samo preko centralnega venskega katetra
B. z raztopinami v katerih so maščobe ne uporabljamo
C. izvajamo samo pri operacijah na prebavilih
D. je nujno pri zapori v prebavni cevi
Parenteralno hranjenje
A. se izvaja samo v bolusih
B. ni smiselno pri operacijah na prebavilih
C. le lahko tudi z maščobami
D. je možno tudi preko perifernega katetra
E. je možno tudi s pasirano hrano
Parenteralno hranjenje
A. se izvaja samo s sterilno vsebino
B. se izvaja preko jejunostome
C. se izvaja samo v bolusih
D. se izvaja brez dodatka mikroelementov
Septični bolnik na zdravljenju v intenzivni enoti
A. potrebuje manj kot 30 Kcal/kg telesne teže
B. potrebuje centralno vensko pot za enteralno hranjenje
C. potrebuje povečan vnos kalorij
D. potrebuje hranilno sondo za parenteralno hranjenje
Šok
A. je akutni sindrom povezan z nezadostno prekrvavitvijo
B. je sindrom, ki nastane pri akutnem stresu
C. vodi v ireverzibilno stanje ob zakasnelem zdravljenju
D. nastane pri nesrečah, kjer je poškodovano centralno živčevje
Zaradi šoka je
A. zmanjšana perfuzija organov zaradi znižanja arterijskega tlaka
B. povečana perfuzija trebušnih organov
C. zmanjšana ultrafiltracija v ledvicah
D. povečana oskrba s kisikom v perifernih tkivih
E. zmanjšana perfuzija mišičja
Zaradi šoka je
A. povečana perfuzija organov zaradi znižanja arterijskega tlaka
B. povečana perfuzija trebušnih organov
C. zmanjšana ultrafiltracija v ledvicah
D. povečana oskrba s kisikom v koži in podkožju
E. zmanjšana perfuzija mišičja
Zaradi šoka je
A. zmanjšana perfuzija organov zaradi znižanja arterijskega tlaka
B. povečana perfuzija trebušnih organov
C. zmanjšana ultrafiltracija v jetrih
D. zmanjšana oskrba s kisikom v perifernih tkivih
E. povečana
Hipovolemični šok
A. Nastane zaradi zmanjšanja perifernega upora
B. Povzroči povečan venski dotok v srce
C. Nastane po izgubi krvi večji kot 50%
D. Je najpogosteje hemoragični šok
E. Je posledica zmanjšanega volumna v ožilju
Hipovolemični šok
A. Nastane zaradi zmanjšanja perifernega upora
B. Je najpogosteje hemoragični šok
C. Povzroči povečan minutni volumen srca
D. Je posledica akutnega srčnega infarkta
E. Nastane kot posledica izgube krvi
Pri poškodbah je najverjetnejši
A. Hipervolemični šok
B. Hipovolemični šok
C. Kardiogeni šok
D. Šok zaradi izgube plazme
Distribucijski šok
A. Je posledica kontuzije srca
B. Je posledica anafilaksije
C. Je hipovolemični šok
D. Je posledica masivne pljučne embolije
E. Je lahko nevrogeni
Pri hipovolemičnem šoku velja
A. Hitro nadomeščanje tekočin
B. Primarno se da transfuzija krvi in nato koloidi
C. Oksigenacijo tkiv zagotovimo z dodajanjem kisika
D. Do 45% izgube lahko nadomestimo s koloidi in kristaloidi
Pri hipovolemičnem šoku velja
A. Kapalna infuzija
B. Volumen nadomeščamo samo s koloidi in kristalodi
C. Oksigenacija tkiv se zagotovi s povečanim dodajanjem ogljikovega dioksida
D. Primerno se dajo transfuzija krvi in nato koloidi
E. Tekočine se nadomeščajo hitro
Septični šok
A. Nastane zaradi povišanja perifernega upora
B. Nastane zaradi zmanjšanja perifernega upora
C. Je posledica septikemije
D. Ni združen s povišano temperaturo
E. Se izboljša po transfuziji
Septični šok
A. Nastane kot posledica hipokapnije
B. Je združen z bradikardijo
C. Nastane kot posledica delovanja endotoksinov
D. Nastane kot posledica delovanja eksotoksinov
E. Ima mehanizem delovanja preko mediatorjev vnetja
Septični šok
A. Je združen z bradikardijo
B. Je posledica delovanja eksotoksino in endotoksinov
C. Ima mehanizem, delovanja preko mediatorjev krvavitve
D. Je distribucijski šok, podobno kot nevrogeni
E. Nastane zaradi povišanega perifernega upora
Zagozditveni tlak v pljučni arteriji
A. Je vodilo, ki nam pomaga pri dodajanju tekočin pri šokiranem bolniku
B. Se meri v oksigenirani krvi
C. Ni smiselno meriti pri zdravljenju z antibiotiki
D. Je nujno meriti pri vsaki operaciji na odprtem srcu
Kateri od naštetih so razlogi za nezadostno lajšanje bolečin po operaciji
A. strah pred stranskimi učinki zdravil proti bolečini
B. neinformiranost bolnika
C. vodenje oskrbe po klinični poti
D. uporaba VAS skale
E. vodenje terapije po besedni lestvici
Analgetiki
A. so zdravila za izboljšanje prevodnosti po hitrih živčnih vlaknih
B. delimo v opipoidne in neopioidne
C. deluje brez stranskih učinkov v vseh dozah
D. ne vplivajo na delovanje jeter in ledvic
Analgetiki
A. deluje s stranskimi učinki pri nizkih dozah
B. so zdravila za lajšanje prehod K ionov med celicami
C. imajo terapevtsko okno med največjo in najmanjšo učinkovito koncentracijo
D. se uporabljajo tudi po rektalni poti
Katera od naštetih poti analgezije je najprimernejša za ambulante kirurške posege
A. intravenska infuzija
B. trajna podkožna infuzija
C. peroralna analgezija
D. transdermalna
Za otroke je najprimernejša pot za analgezijo
A. intramuskularna injekcija
B. intravenska injekcija
C. rektalna analgezija s svečkami
D. intranazalna anlgezija
Katera od naštetih trditev velja za intramuskularno analgetično injekcijo
A. nepredvidljiva absorpcija zdravila
B. bolečina na mestu aplikacije
C. ima zelo hiter učinek delovanja
D. se uporablja vedno pogosteje
Metode apliciranja analgetikov
A. intramuskularno je najprimernejše za otroke
B. v trajni podkožna infuziji je primerljiva z intravensko infuzijo
C. rektalno se uporablja preveč
D. peroralno je najširše uporabna
E. z elastomersko črpalko izvajamo trajno podkožno infuzijo
Spinalna analgezija
A. je najprimernejša za operacije v centralnem živčevju
B. se izvaja preko katetra v epiduralni prostor
C. potrebuje stalno spremljavo krvnega tlaka
D. večinoma se uporablja lokalni anestetik in opioid
E. se izvaja preko centralnega venskega katetra
Med stranske učinke morfinskih analgetikov po kirurških operacijah
A. srbenje
B. diareja
C. depresija dihanja
D. srčni zastoj
Spinalna analgezija po operativnem posegu
A. je zelo učinkovita za posege na vratu in glavi
B. potrebno je stalno spremljanje možnih stranskih učinkov opioidov
C. povzroča lahko težave s srcem zaradi povišanega tlaka
D. je odlična metoda za ambulantne posege
Med neopioidne analgetike štejemo
A. morfij
B. nesteroidne revmatike
C. protivnetne steroide
D. vsa zdravila aplicirana peroralno
Neopioidni analgetiki
A. so nemorfinski analgetiki
B. so vsa zdravila aplicirana peroralno
C. delujejo centralno
D. delujejo na prenašalce bolečine
E. so ovarialni steroidi
Neželene lastnosti shranjene polne krvi so
A. vsebuje učinkovine proti strjevanju
B. vsebuje visoke vrednosti kalcijevih ionov
C. vsebuje visoke vrednosti natrijevih ionov
D. v eritrocitih se presnova spremeni
Avtologna kri
A. Je sveža kri krvodajalca z enako krvno skupino
B. Si jo bolnik daruje sam pred operacijo
C. Je primerna za korekcijo protrombinskega časa
D. Se uporablja kot avtotransfuzija
Koncentrirani trombociti
A. Se uporabljajo pri vseh velikih operacijah, kjer se pričakuje velika izguba krvi
B. Se vračajo s posebno napravo med posegom
C. So izbrani od več krvodajalcev iste krvne skupine
D. Se ne uporabljajo pri bolezenskih stanjih
Sveža zmrznjena plazma
A. Se v kirurgiji ne uporablja pogosto
B. Ni potrebno da je kompatibilna s skupino AB0
C. Se pred posegom segreje na sobno temperaturo
D. Se daje zaradi hudo zmanjšane jetrne funkcije
E. se lahko infundira kljub akutni reakciji
Za pomanjkanje dejavnikov strjevanja krvi
A. Se uporablja sveža kri
B. Se odvzame avtotransfuzija
C. Se uporablja sveža zmrznjena plazma
D. Se naredi venepunkcija
Okužba povzroča naslednje lokalne znake
A. Šok
B. Pordelost kože
C. Bolečina
D. Edem
Okužba povzroča naslednje lokalne znake
A. Oteklina
B. Bolečina
C. Podplutba
D. Izpad lasnih korenov
E. Vitiligo
Najpogostejši izvor okužbe za kirurškega pacienta je
A. Sosedni pacient
B. Koža bolnika
C. Postelja in nočna omarica
D. Stranišče
Za gnojno okužbo kirurške rane so najpomembnejši
A. Prioni
B. Spore
C. Virusi
D. Koki
E. Glive
Dezinfekcija
A. je razkuževanje
B. se izvaja pred čiščenjem
C. najbolj uporabna je s kuhanjem (100 stopinj C)
D. za inštrumente je najprimernejša z UV žarki
E. odstrani vse klice
Asepsa
A. pomeni odsotnost micelijev v okolju
B. pomeni odsotnost mikrobov
C. je sinonim z sterilnost
D. je bil v rabi pred sterilizacijo z rentgenskimi žarki
E. je steriliziranje z etilenoksidom
Sterilnost
A. pomeni prisotnost samo pacientovih mikrobov
B. je odsotnost MRSA
C. pomeni odsotnost vseh mikrobov
D. je odsotnost mikrobov in možna prisotnost spor
E. je sinonim za asepso
V operacijskih dvoranah veljajo pravilo
A. antisepse in asepse
B. uporabe samo sterilnih inštrumentov
C. prisotnost čim manjšega, a potrebnega tima
D. razkuževanje se ne uporablja
E. antisepsa se ne uporablja
V operacijskem bloku veljajo naslednja pravila
A. uporablja se samo inštrumente za enkratno uporabo
B. vstopa se samo preko filtrov
C. za endoskopske posege se lahko uporabljajo razkuženi inštrumenti
D. za izvajanje protokola običajno skrbi glavna inštrumentarka
E. izvaja se antisepsa, pri velikih operacijah še asepsa
Za higiensko razkuževanje rok
A. običajno uporabljamo alkoholne raztopine
B. velja, da so roke po razkuženju sterilne
C. da se uporablja po vsakem kontaktu s pacientovimi izločki, razen s kožo
D. da se pri obsežni kontaminaciji uporablja dva krat
Kirurška rana je potencialno mesto za okužbo
A. pri vsakem operativnem posegu
B. če je bližje spolovil ali zadnjiku je okužba pogostejša
C. pri slabo odpornih bolnikih
D. ker koža nikoli ni brez bakterij
Votlina napolnjena z gnojem je absces. Zanj velja
A. ima pseudomembrano
B. se zdravi edino z antibiotikom
C. da ga je potrebno vedno izprazniti
D. lahko nastane le v koži in podkožju
Razlika med abscesom in empiemom je
A. pri abscesu odstranimo gnoj, empiem pa zdravimo z antibiotikom
B. v mestu nastanka
C. drenaža je potrebna pri empiemu, ne pa pri abscesu
D. drenaža je potrebna pri obeh
Za flegmono in absces velja
A. oboje je vnetno dogajanje
B. flegmono zdravimi z incizijo
C. absces zdravimo z incizijo
D. pri obeh je gnojni izcedek
E. flegmona se praviloma razvije v sepso
Vnetje na prstu ja
A. paronihija
B. panaricij
C. empiem
D. furunkel
E. karbunkel
Označite pravilne trditve
A. panaricij je vnetje na prstu
B. empiem je vnetje kože
C. limfangitis je vnetje bezgavk
D. osteitis je gnojno vnetje mišic na stegnu
E. pri flegmoni ni znakov gnojnih votlin
Označite nepravilen trditve
A. empiem je nabiranje gnoja v običajnih telesnih votlinah
B. edino uspešno zdravljenje abscesa je odprtje navzven
C. osteitis je gnojno vnetje mehkih obsklepnih tkiv
D. zelo hud tur imenujemo tudi furunkel
E. nabrekle bezgavke zaradi vnetje imenujemo limfadenitis
Paronihija
A. je vnetje sklepa
B. je vnetje prsta
C. je vnetje obnohtja
D. je vnetje slinavke
E. je tur
Pri prevezi rane opazite gnojen iztok iz rane
A. rano obložite z ledenimi obkladki
B. obvestite zdravnika
C. rano tuširate
D. rano sterilno pokrijete
Ko se vnetje pojavlja vzdolž limfnih poti to imenujemo
A. limfadenitis
B. limfom
C. limfangitis
D. limfangia
Otečene regionalne bezgavke, kot posledica vnetja to imenujemo
A. limfangia
B. limfadenitis
C. limfom
D. limfangitis
Za tetanus velja
A. je bolezen, ki jo povzroča Clostridium tetani
B. povzroča jo anaerobni virus
C. povzroča jo anaerobna bakterija
D. simptome povzroča nevrotoksin
E. se ne da preprečiti s cepljenjem
Tetanus
A. okužba praviloma poteka skozi rano
B. povzroča aerobni virus
C. se nastanku se zdravi specifično
D. simptome povzroča nevrotoksin
E. ima spore, ki ne morejo preživeti v zemlji
Antibiotična profilaksa v kirurgiji
A. zmanjša tveganje za okužbo
B. traja celotno hospitalizacijo
C. uporabljajo se bakteriostatični antibiotiki
D. ni smiselna pri aseptičnih operacijah
E. se daje pred začetkom operacije
Nozokomialne okužbe
A. so okužbe, ki se prenašajo z mrčesom
B. so okužbe, ki so nastale z baterijo nosocomialis
C. so okužbe z meticilin rezistentnim stafilokokom
D. so okužbe pridobljene v bolnišnici
Bolnišnične okužbe v kirurgiji
A. se ne pojavijo pri aseptičnih operacijah
B. se najpogosteje prenašajo z rokami
C. so pogostejše pri rakavih bolnikih
D. so lahko povzročene samo z bakterijami
E. so lahko le sporadične
Celjenje kirurške rane traja v več fazah
A. rezolucija, organizacija, regeneracija
B. regeneracija, rezolucija, organizacija
C. rezolucija, regeneracija, organizacija
D. regeneracija, organizacija, rezolucija
Celjenje kirurške rane je proces
A. ki nadomesti odstranjeno tkivo z istim tkivom
B. traja v fazah rezolucije, organizacije in regeneracije
C. kjer lahko poteka regeneracija in organizacija istočasno
D. ki poteka brez zapletov oziroma sekundarno
E. ki poteka brez zapletov oziroma primarno
Na celjenje rane vplivajo
A. prekrvavitev
B. zdravljenje s sterodi
C. pomanjkanje Mg
D. starost
E. pomanjkanje vitamina D
Celjenje rane
A. na licu je hitrejše zaradi dobre prekrvavitve
B. poteka počasneje pri mlajših bolnikih
C. je pri infekciji počasnejše
D. je odvisno od pomanjkanja vitamina D
E. v jetrih se slabo regenerirajo žlezne celice
Operacijo, kjer odstranimo vzrok bolezni oziroma oboleli organ imenujemo
A. paliativna operacija
B. eksplorativna operacija
C. radikalna operacija
D. elektivna operacija
Operacijo, kjer ne odstranimo vzroka bolezni imenujemo
A. paliativna operacija
B. radikalna operacija
C. urgentna operacija
D. elektivna operacij
Pristanek na operativni poseg
A. je uzakonjen
B. je obvezen samo pri programskih operacijah
C. je pomemben zaradi svojcev
D. je pomemben zaradi možne tožbe
E. ni potreben pri otrocih
Pacientov pristanek na operacijo
A. je obvezen
B. je obvezen, razen pri urgentnih operacijah
C. je pomemben zaradi svojcev
D. je podlaga za uspešno zdravljenje
E. prepreči tožbo pacientovih svojcev
Za oceno tveganja pri operaciji
A. se uporablja točkovnik Glasgow Coma Scale (GCS)
B. se uporablja ASA (American Society of Anesthesiologists)
C. se uporablja sestava operativne ekipe
D. se uporablja količnik med starostjo in telesno težo
Izpitna vprašanja kirurgija
14
Nezmožnost požiranja kot posledica motenj pri gibljivosti požiralnika imenujemo
A. dispepsija
B. ezofagitis
C. disfagija
D. perkusija
Označi pravilno trditev
A. disfagija in dispepsija sta isti simptom
B. dispepsija je lahko znak za rak želodca
C. disfagija je motnja v požiranju
D. dispepsija lahko povzroči regurgitacijo
Naraščanje in padanje jakosti bolečine kot v valovih imenujemo
A. intermitentna klavdikacija
B. kolika
C. kolitis
D. dermatomska bolečina
Palpacija, perkusija in avskultacija so del
A. anamneze
B. kliničnega pregleda,
C. epikrize
D. statusa
E. povzetka zdravljenja
Za razjede velja
A. da je pri diabetikih manj boleča
B. ob prisotnem vnetju so granulacije živo rdeče
C. venske razjede so predvsem na proksimalnem delu goleni
D. so lahko bazalnocelični tumorji
Perkusija in avskultacija se uporablja
A. pri pregledovanju prsnega koša
B. pri pregledovanju sklepa
C. pri ginekološkem pregledu
D. pri pregledu abdomna
Za klinični pregled dojke velja
A. najpomembnejši del pregleda je perkusija
B. asimetričnost dojke je nevaren znak
C. vbočenje bradavice je vedno znak za rak dojke
D. nenevarne zatrdline so premakljive in mehkejše
E. vsako dojko razdelimo v tri kvadrante
Za pregled glave in vratu velja
A. krepitacije na vratu nakazujejo emfizem
B. prazne vratne vene nakazujejo srčno popuščanje
C. z uporabo stetoskopa ocenimo šume v vratnih arterijah
D. zatrdlina nad ključnico nakazuje na zasevek raka ozkega črevesa
E. zasevki v vratne bezgavke so pogostejše na desni strani
Za pregled trebuha velja
A. najpomembnejši del pregleda trebuha je palpacija
B. avskultacija trebuha ne daje veliko podatkov
C. žolčnik se običajno otiplje pod levim rebrnim lokom
D. otrdelost trebušne stene govori za vnetje potrebušnice
E. vranico najlažje otipamo stoje
Rektalni pregled
A. je za oceno prehranjenosti bolnika
B. lahko oceni velikost in trdoto prostate
C. ocenjuje vaginalno sluznico v primeru zapeke
D. ocnjeuje polnost ampule
Protrombinski čas
A. se označi s kratico PČ
B. se označi s kratico APTČ
C. se označi s kratico INR
D. se označi s kratico KKS
Testi, ki kažejo funkcijo ledvic so
A. kreatinin, alkalna fosfataza, hematokrit
B. urea, bilirubin, alkalna fosfataza
C. lipaza, urea, kratinin
D. urea, kreatinin, elektroliti
Za potrditev infekcije se vzamejo naslednje krvne preiskave
A. amilaza
B. diferencialno krvno sliko
C. C reaktivni protein
D. albumini
E. kreatinin
Za oceno jetrne funkcije se uporablja
A. Bilirubin, eritrociti, kreatinin
B. Urea, bilirubin, alkalna fosfataza
C. alkalna fosfataza, bilirubin, proteini
D. bilirubin, urea, amilaza
Katera od preiskav ne sodi med kontrastne preiskave
A. retrogradna urologija
B. koronarografija
C. irigografija
D. mielografija
Katera od naštetih diagnostičnih metod je tomografija
A. RTG
B. CT
C. UZ
D. MR
Izpitna vprašanja kirurgija
16
Katera od naštetih metod sodi med interventno radiologijo
A. Perkutana nefrostomija
B. Perkutana transluminalna angioplastika
C. Endoultrazvočna preiskava
D. Ezofagogastroduodenoskopija
Ultrazvočna preiskava
A. Uporablja za osnovo odboj, lom in absorbcijo zvoka
B. Je invazivna preiskava
C. Uporablja odbite valove , ki se pretvorijo v sliko
D. Je škodljiva za nosečnice
E. Je najprimernejša za pregled kostnih struktur
Scintigrafija
A. Je invazivna metoda za oceno velikosti organa
B. Se uporablja za oceno velikosti fetusa v zgodnji nosečnosti
C. Naj pogosteje se uporablja za ugotavljanje bolezenskih sprememb na skeletu
D. Se ne uporablja za iskanje vnetnih žarišč
Magnetna resonanca
A. Uporablja za preiskavo izotope
B. Slika je odvisna od porazdelitev vodikovih jeder v telesu
C. Je škodljiva za nosečnice
D. Za prikaz velikih žil in srčnih votlin ne potrebuje kontrasta
Kužnine za mikrobiološke preiskave
A. Odvzamemo sterilno pri punkciji sklepa
B. So pomembne za identifikacijo bakterij
C. Niso pomembne za identifikacijo gliv
D. Odvzamemo pred pričetkom antibiotičnega zdravljenja
Katera od naštetih endoskopskih metod uporablja naravne odprtine
A. Bronhoskopija
B. Laparoskopija
C. Artroskopija
D. Kolonoskopija
E. Ureterocistoskopija
Za rektoskopijo velja
A. Da gre za rigidno endoskopijo
B. Da se preiskuje debelo črevo do lienalne fleksure
C. Da je mogoče sočasno izvajati posege
D. Da se zaradi težav s čiščenjem uporablja le rektoskop za enkratno uporabo
Ekscizija
A. Je odstranitev dela stopala
B. Je izrez kožne tvorbe
C. Je sinonim za incizijo
D. Pomeni vrez
E. Pomeni izr
Če je zarezanje incizija
A. je izrezanje ekscizija
B. je izluščenje resekcija
C. je odstranitev organa v globini ekstirpacija
D. je razširjenje biopsija
E. je odstranitev dela telesa eksereza
Katera od naslednjih trditev je pravilna
A. ekscizija je odstranitev dela telesa
B. incizija je zarezanje tkiva
C. ekscizija je razširjenje
D. splenektomija je odstranitev organa
E. dilatacija je odstranitev delca tkiva
Kateri od posegov pomeni delno odstranitev želodca
A. parcialna gastrektomija
B. totalna gastrektomija
C. distalna gastrektomija
D. gastroenteroanastomoza
E. ventrikulografija
Če del tkiva izpulimo govorimo o
A. Amputaciji
B. Ekstirpaciji
C. Ekserezi
D. Dezobliteraciji
Če prišijemo odstranjen del telesa to imenujemo
A. Eksplantacija
B. Transplantacija
C. Implantacija
D. Replantacija
Kateri od naslednjih izrazov pomeni odstranitev celotnega organa
A. Splenektomija
B. Laparotomija
C. Holecistektomija
D. Enukleacija
E. Punkcija
Označi anastomozo med želodcem in ozkim črevesom
A. Ezofagojejuno anastomoza
B. Gastrokolična anastomoza
C. Gastroentero anastomoza
D. Ileorektalna anastomoza
Izpitna vprašanja kirurgija
18
Označi anastomozo med dvema deloma ozkega črevesa
A. Enteroentero anastomoza
B. Ezofagojejunalna anastomoza
C. Ileorektalna anastomoza
D. Enterokolična anastomoza
Označi anastomoze med dvema deloma debelega črevesa
A. Gastroentero anastomoza
B. Descendosigmo anstomoza
C. Transverzosigmo anastomoza
D. Ileorekto anastomoza
E. Descendojejunalna anastomoza
Za odvajanje blata lahko pri bolniku naredimo
A. gastrostomo
B. kolostomo
C. terminalno ileostomo
D. nefrostomo
E. traheostomo
Katera stoma se izvede za odvajanje blata
A. ileostoma
B. gastrostoma
C. zankasta ileostoma
D. nefrostoma
E. enteroenteroastomoza
Šivanko, ki pri prehodu preko tkiva ne napravi veliko odprtino imenujemo
A. Travmatska
B. Atravmatska
C. Ravna igla
D. Okrogla igla
Za spojitev tkiv uporabljamo
A. Spekulum
B. Atravmatski šiv
C. Travmatski šiv
D. Ekarter
E. Raspatorij
Spajalnik
A. Je priprava za spenjanje kože
B. Je priprava za koaguliranje tkiv
C. Je električni inštrument
D. Je uporabljan pri abdominalnih operacijah
E. Ni kirurški inštrument
Kateri od naštetih je inštrument za odmikanje in držanje tkiva
A. Prijemalka
B. Retraktor
C. Ekarter
D. Klip
Minimalno invazivna kirurgija
A. Uporabljamo iste inštrumente kot pri klasični kirurgiji
B. Vstopamo preko laparotomije
C. Je, če je poseg opravljen endovaskularno
D. Ne uporablja sponk
Držalo, ki se uporablja pri operaciji se imenuje
A. Pean
B. Retraktor
C. Spekulum
D. Klip
Za prijemanje tkiv med operacijo se uporablja
A. Pean
B. Spekulum
C. Retraktor
D. Pinceta
E. Stapler
Za spojitev mehkih tkiv se uporablja šivanje. Velja
A. Vedno uporabljamo najdebelejše niti
B. Da uporabljano resorbilne in nerosorbile niti
C. Nepletena nit je monofilamentna
D. Za tekoči šiv se uporablja samo neresorbilna nit
Spajalnik
A. Se uporablja v ortopedski kirurgiji
B. Vsebuje kovinske sponke
C. Se imenuje tudi stepler
D. Pogosto se uporablja pri velikih abdominalnih operacijah
E. Običajno gre za inštrumente za spajanje kosti
Električni nož
A. Se uporablja za spajanje bogato prekrvljenih tkiv
B. Običajno potrebuje pasivno elektrodo
C. Z električnimi tokovi tkivo koagulirajo
D. Izrablja posebne lastnosti nizkofrekvenčnih tokov
Pri pripravi bolnika za operativni poseg
A. Je treba paziti, da so dan pred operacijo v predelu operativne rane obriti
B. Jih v želeni položaj vedno damo pred anestezijo
C. Pazimo, da se bolnik ne podhladi
D. Pozorni moramo biti, da ne pride do pritiska na posamezne živce