Z vsakim utripom srce iztisne kri v žile, da bi oskrbelo tkiva s hranilnimi snovmi in kisikom. Silo s katero pritiska kri na žilno steno, imenujemo krvni tlak.
Krvni tlak izmerimo z dvema vrednostnima:
- zgornji ali sistolični tlak je višja vrednost (izmerimo ga ob iztisu krvi iz srca v žile),
- spodnji ali diastolični tlak je nižja vrednost (izmerimo ga, ko srce miruje in se polni s krvjo).
VRSTE MERILNIKOV KRVNEGA TLAKA
Ročni merilniki
Ročni merilniki za merjenje krvnega tlaka imajo stetoskop (slušalko), napihljivo manšeto in prikazovalnik krvnega tlaka. Pri merjenju moramo ročno napihniti manšeto na nadlakti ter z ventilom enakomerno in počasi zniževati tlak v manšeti (2–3 mmHg v sekundi). Krvni tlak izmerimo s poslušanjem žilnih šumov nad veno na nadlakti (nad komolčno kotanjo). Srčni utrip izmerimo po meritvi, s tipanjem pulza na nadlakti.
Avtomatski merilniki
Imajo manšeto in merilnik, ki zazna krvni tlak in srčni utrip. S pritiskom na tipko sprožimo samodejno napihovanje manšete, meritev krvnega tlaka in srčnega utripa. Avtomatski merilni ki merijo krvni tlak na nadlakti, podlakti ali na prstu. Najnatančnejši so merilniki za nadlaket. Merilniki na podlakti in na prstu niso natančni, saj so zelo občutljivi na položaj manšete in telesno temperaturo. Pri žilnih boleznih (npr. aterosklerozi) ali starejših bolnikih so meritve s temi merilniki praviloma nenatančne.
Pol avtomatski merilniki
Pri teh merilnikih moramo manšeto napihniti ročno, samodejno pa spuščajo zrak iz manšete in izmerijo krvni tlak ter srčni utrip. Pri nekaterih bolezenskih stanjih je lahko njihova uporaba težavna, npr. pri vnetju sklepov rok. (Mezgec, 2011)
Krvni tlak čez dan niha in se spreminja zaradi različnih razlogov:
- najvišji je po navadi zjutraj,
- podnevi je višji kot zvečer, ko se zniža,
- med spanjem pa je najnižji v celem dnevnem obdobju.
Zaradi vsakdanjih okoliščin lahko sistolični krvni tlak zaniha tudi za 50-70 mmHg, diastolični pa do 20 mmHg. Krvni tlak se lahko zviša tudi zaradi drugih dejavnikov, kot so: bolečina, psihične obremenitve, meritve takoj po fizičnem naporu (tudi hoji), govorjenje.
Krvni tlak se zviša tudi po kajenju, zaužitju kofeina (prava kava) in po obrokih. V takih okoliščinah je zvišan krvni tlak normalen fiziološki pojav in nima škodljivih posledic. (Mezgec, 2011)
Reševanje problema s področja ZN
Običajno krvni tlak merimo sede, pri tem mora biti roka naslonjena na ravno podlago, v višini srca in sproščena. Vsaj prvič je potrebno najprej izmeriti obseg obeh nadlahti, ter izmeriti tlak na obeh rokah. Za dominantno roko izberemo tisto, na kateri je bil izmerjen tlak višji, ter to na dokumentacijo zapišemo, da se bo nadalje krvni tlak meril na dominantni roki.
Manjše razlike v krvnem tlaku med obema rokama so povsem normalne.
- Pol ure pred meritvijo naj pacienti nebi zaužili obroka, prave kave, ne kadili in ne uživajte alkohola.
- Krvnega tlaka ne merimo kmalu po naporu ali zaužitju zdravil (pacientu moramo zagotoviti čas, da se umiri).
- Med meritvijo krvnega tlaka sede pacient sedi s podprtim hrbtom in nogami na tleh.
- Med meritvijo naj pacienti ne govorijo, ne poslušajo sogovornika ali radia, ter so čimbolj sproščeni.
- Manšeto namestimo na dominantno roko (na nadlakti), tako da bo povezovalna cevka izhajala iz manšete na notranji strani komolca.
Zdravnik pa se lahko odloči tudi za 24 urni Holter RR. Neinvazivno merjenje krvnega tlaka, je preiskava, s katero dobimo na neinvaziven način številne meritve krvnega tlaka v 24 urah, ne da bi bistveno motili preiskovančevih vsakdanjih dejavnosti.
Za zanesljivo 24-urno povprečje so potrebne dve do štiri meritve nad uro med budnostjo, med spanjem pa smejo biti zaradi manjše spremenljivosti krvnega tlaka za polovico redkejše (skupno 50-100 meritev). Neobdelane podatke sprva uredi računalnik, pozneje pa jih pregleda zdravnik, ki oceni rezultate. (Gradišnik, 2008)
Takemu preiskovancu diplomirana medicinska sestra da ustna in pisna navodila (aparata ne sme sneti, naj bo aktiven, opravlja naj vsakdanja opravila, izogiba naj se le tuširanju in pa ob merjenju naj roko iztegne in počaka da se tlak pomeri). (Zbornik predavanj, 2006)
Kritično mnenje
Glede na dosedanjo prakso opažam, da si ljudje še vedno ne znajo sami pravilno izmeriti krvnega tlaka (nepravilen položaj roke, merilca) in pa tudi po ambulantah. Na primer brez opozorila marsikdo med merjenjem krvnega tlaka govori in roko premika, zato mora medicinska sestra preiskovanca na to vedno opozoriti in mu razložiti pomembnost upoštevanja le tega.
Literatura:
◦ Mezgec T. Merjenje krvnega tlaka; 2011.
Dostopno na: http://www.krl.si/file/merjenje_krvnega_tlaka.pdf (13.3. 2013)
◦ Gradišnik I. Vloga medicinske sestre v kardiološkem kabinetu; 2008. Dostopno na: http://sciget.com/Predogled/3628/d9318f614bb832ae7ce67eebaa2a3600d47e7221 (13.3. 2013)
◦ Zbornica zdr. in in babiške nege Slovenjie, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdr. tehnikov Slovenije. Neinvazovne preiskave pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja – zbornik predavanj; 2006.