Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego vaja

  1. Kaj je profesionalizacija?

Je področje sociologije. Je strategija, cilj neke poklicne skupine, da si pridobi monopol nad določeno dejavnostjo v zameno za svojo nadzorno funkcijo nad določenimi oblikami družbene deviantnosti. Zagotovitev klientele poteka z eliminacijo podobnih poklicev.

Profesionalizacija je rezultat izobraževanje in družbenih odnosov. MS pojmujejo profesionalizacijo rigidno : vzpostavitev standardov, pravil in nadzor nad delom.

 

Profesionalizacija je kompleksen proces, ki vključuje soodvisno interakcijo med :

  • Viri znanja
  • Osebnim spreminjanjem in
  • Aktivnostjo

 

  1. Naštejte kriterije profesionalizacije po Plavku (R. Pavalko)!
  • Teorije
  • Družbene vrednote
  • Izobrazba
  • Motivacija
  • Avtonomija
  • Pripadnost profesiji
  • Profesionalno združenje
  • Kodeks etike

 

  1. Opiši vsak kriterij profesionalizacije!
  • Teorija

Delovna skupina se presoja po velikosti in obsegu njenega dela, ki temelji na sistematični teoriji in abstraktnem mišljenju: Večje kot je znanje, bol profesionalna je skupina.

Pot do sistematične teorije je raziskovalno delo (ki ga pogosto omejujejo finančna sredstva). Raziskovanje v ZN je novo, teorije so se in se še razvijajo.

Glede na razvoj teorij v ZN lahko ugotovimo, da smo na sredi poti med poklicem in profesijo.

  • Družbene vrednote

Drugi kriterij je upoštevanje družbenih vrednot. To pomeni, da se profesija potrjuje tudi z abstraktnimi vrednotami, ki so v družbi sprejete: življenje, svoboda, prizadevanje za srečo,… ZN izpolnjuje ta kriterij na vseh področjih zdravstvenega varstva od spočetja do smrti, zato se lahko uvrstimo na lestvici bliže profesiji.

  • Izobraževanje

Vzgoja in izobraževanje imata 4 pomembne vsebine:

TRAJANJE vzgoje in izobraževanja (pridobivanje teoretičnega znanja, učenje spretnosti, vključevanje specifičnih vrednot, norm, pravil,…). To oblikuje profesionalno kulturo, ki liči oz. odlikuje skupino od ostalih. DIPLOME IN SPECIALIZACIJE – začetki izobraževanja v bolnišnicah, skozi dolgotrajen razvoj je izobraževanje prešlo na institucije

Uporaba simbolov. Aktualne vsebine:

Nivoji izobrazbe v svetu:

RN – register nurse – V. stopnja

BD – baccartwreate? degree – VII. Stopnja

Masterrs degree

Doctoral degree

Specializacije v ZN

V zdravstveno-izobraževalnem programu je vedno bolj poudarek na znanstvenem razumevanju kot tehnik negovanja.

V kontinuiranem procesu od poklica k profesiji lahko izobraževanje projiciramo od srede proti desni.

  • Motivacija

Proces v katerem usmerimo človekove aktivnosti k določenim ciljem, imenujemo motivacija. Notranji dejavniki, zaradi katerih človek neko delo opravi ali ga opusti, so motivi. Na motiviranost vplivajo notranji in zunanji dejavniki: Notranji dejavniki: napredovanje, zadovoljstvo, priznanje. Zunanji dejavniki: zagotovljeno delo, zadovoljstvo, priznanje. Motiviranost in angažiranost pri delu sta večja pri tistih, ki so na vrhu hierarhije v hierarhično organizirani družbi. Povečanje samostojnosti pri delu in sodelovanje pri odločitvah poveča tudi angažiranost in produktivnost na nižjih organizacijskih nivojih. Motiviranost pri delu je večja, čim večja je samostojnost pri delu. MS jo pokažejo do službe, ko so vključene v dogajanje, organizacijo, problematiko,…v družbi s tem se potrjujejo kot MS. Zato lahko motivacijo uvrstimo na konec desne strani v kontinuiranem procesu na modelu poklic profesija.

  • Avtonomija

Avtonomija pomeni svobodo delovnih skupin pri uravnavanju (pobudi) in kontroli (možnost dela in delavnega vedenja) dela oz. delavnega vedenja.

Poklicne skupine imajo več zunanjih kontrol, profesionalne skupine imajo več predpisov, pravil,…in zato notranjih kontrol. Samostojnost MS na področju ZN je na področju negovalne diagnostike in obravnave bolnikovih problemov. Pri tem uporabljamo standarde ZN, ki se stalno razvijajo. ZN ima veliko problemov pri iskanju avtonomnosti, pa tudi veliko moči. Prav zaradi moči se lahko uvrstimo bolj na desno odpoklica k profesiji. Odvisno delo je le izvrševanje zdravnikovih navodil, vse ostalo pa je neodvisno oz. medsebojno odvisno z ostalimi člani tima. Področja dela MS: Samostojnost, avtonomnost (pobude, nadzor). Sodelovanje v diagnostično-terapevtskem programu vezano v okvir zdravstvenega tima. Vključuje širše družbeno dogajanje.

  • Pripadnost profesiji

Stopnjo pripadnosti profesiji kaže število MS,ki gredo po končanem šolanju v drug poklic. Večja pripadnost se kaže pri VMS kot pri SMS. Z vidika profesije je delo kot življenjska doba, obveza. Pripadnost do profesije je skromno že tradicionalno. Med vzroki so zaposlovanje le do poroke, skrb za otroke in družino, »part time« zaposlovanje, zahteva po stalnem izobraževanju. Čeprav se stanje spreminja na bolje, v ZN z vidika avtonomije ne moremo postaviti dalj kot na sredino od poklica k profesiji.

  • Profesionalno združenje

Stopnja pripadnosti vsakega člana delovne skupine oz. identiteto posameznika z profesionalno skupino, ki ima značilno kulturo. V ZDA imajo več profesionalnih združenj, pri nas eno in to je Zbornica – zveza MS Slovenije, kamor je vključena večina MS in ZT. Vključenost članov govori o stopnji pripadnosti članov.

  • Kodeks etike

Kodeks je kompleks norm obnašanja, vedenja, zvez. Zahteva po opisu kodeksa etike je večja, čim bližje je delovna skupina profesiji. MS imajo dobro napisan kodeks etike (pri nas l. 1994). Zato lahko uvrstimo na desni konec od poklica k profesiji.

 

  1. Kaj je dokumentiranje v zdravstveni negi?

Pomeni zbiranje in zapisovanje vseh podatkov o pacientu, družini, skupini in skupnosti. Zagotavlja kontinuiteto, odseva profesionalnost in daje osnovo za vrednotenje zdravstvene nege

 

  1. Navedite prednosti dokumentiranja v zdravstveni negi!
  • Je osnovni element sodobne ZN in nepogrešljiv v vseh fazah procesa ZN
  • Je sestavni del varne in učinkovite ZN: z dokumentiranjem zaščitimo sebe in varovanca, daje nam možnost, da česa pomembnega ne spregledamo
  • Zagotavljanje kontinuiranost dela negovalnega tima
  • Nedvoumno natančno zapisovanje podatkov je pomembno za razvoj stroke
  • Omogoča prikaz dela negovalnega tima in njihov prispevek dela v sistemu zdravstvenega varstva
  • Pomanjkljivo, nenatančno, nedosledno dokumentiranje razvrednoti pomen aktivnosti MS in ostalih članov negovalnega tima

 

  1. Kaj je elektronski zapis podatkov (CPR) o pacientu? Katere podatke vključuje?

Je zapis, ki vključuje podatke-informacije iz vseh področij zdravstva, kjer je bil posameznik v zdravstveni obravnavi (medicine, ZN, fizioterapije, delovne terapije, laboratorijev, radiologije). Elektronski zapisi podatkov lahko zajemajo podatke o bolniku, družini in skupnosti. Na internetu ( ICNP mednarodna klasifikacija ZN v slovenskem in angleškem jeziku…).

 

  1. Kaj odsevajo informacije zapisane v pacientovem zdravstvenem kartonu?
  • Kakovost zdravstvene obravnave, tudi ZN,
  • odgovornost vsakega člana zdravstvenega tima, tudi članov negovalnega tima.

 

  1. Navedi prednosti, slabosti, priložnosti in pasti elektronskega zapisa podatkov subjektov ZN! Kaj omogoča članom zdravstvenega tima CPR?
  • Prednosti CPR:
    • Zagotavljanje celovite in kakovostne ZN uporabnikom,
    • Pravočasno prepoznavanje nekaterih nevarnosti, ki ogrožajo pacienta,
    • Sistemsko urejena relativno velika količina podatkov, ki nudi pregledno informacijsko sliko,
    • Izboljšana komunikacija pacienti in med zdravstvenim osebjem,
    • Spodbuda lastnemu strokovnemu razvoju.
  • Slabosti CPR:
    • Nezadostna opremljenost z IKT,
    • Pri obravnavi pacienta z obstoječo rešitvijo ne pokrivamo nekaterih administrativnih potreb,
    • Preveliko število pacientov na dan onemogoča sproten vnos podatkov v računalnik,
    • Pomanjkanje strokovnega znanja,
    • Zastavlja se vprašanje, če razpoložljive podatke znamo in zmoremo ustrezno uporabiti.
  • Priložnosti CPR:
    • Z razpoložljivimi podatki bolje prisluhnemo uporabnikom in jim lahko ponudimo kakovostnejšo ZN,
    • Boljša obveščenost in vzgoja uporabnikov,
    • Pravočasno zaznavanje stanj,
    • Izdelava smernic za strokovne obravnave in kakovostnejše storitve za uporabnika,
    • Brez-papirna dokumentacija,
    • Vključevanje svojcev in drugih v PZN,
    • Motivacija zaposlenih.
  • Nevarnosti CPR:
    • Nezadostna opremljenost patronažnih služb s IKT lahko zavre uporabo sistema,
    • Pomanjkanje permanentnega strokovnega izobraževanja in pripravljenosti MS na spremembe lahko negativno vpliva na uporabo takega sistema,
    • Sprememba obstoječega načina dela pogosto sprožajo med zaposlenimi odpor,
    • Posvečanje računalniku namesto pacientu.
  • Omogoča spremljanje pacientove zdravstvene obravnave:
  • Skozi čas
  • Implementacijo smernic
  • Izmenjavo podatkov med izvajalci – komunikacijo
  • Računalniško podprto odločanje
  • Statistično obdelavo
  • Finančno vrednotenje
  • Izobraževanje
  • Raziskovanje
  • Hitri dostop do bolnikovih podatkov
  • Pasti elektronskega zapisa :
  • Vprašljivost varovanja osebnih podatkov bolnika
  • Okuženost računalniškega sistema z virusi ( program pade, vsi bolnikovi podatki se lahko zbrišejo)

 

  1. Kaj je hierarhični več-parameterski odločitveni model ZN?

So pripomoček za klasifikacijo oz. vrednotenje objektov opisanih v atributnem jeziku.

 

Temeljijo na razčlenitvi problema na manjše in manj zahtevne probleme. V tem procesu je potrebno razviti model, ki zagotavlja vrednotenje variante glede na zastavljene cilje in pričakovanja.

 

  1. Čemu je namenjen hierarhični več-parameterski odločitveni model ZN?
  • Omogoča nam celovit vpogled v proces ZN
  • Namenjen je, da glavni problem razčlenimo na manjše in kompleksne probleme
  • Ocenjevanju in analizi TŽA
  • Celostni oceni zdravstvenega stanja B/V
  • Omogoča opredelitev vrste in stopnje negovalnega problema ter evolucijo življenjskih aktivnosti v sklopu zagotavljanja kakovosti ZN

 

  1. Naštejte in razložite njegove eksplicitne prednosti!

 

  • Celovit vrednostni vpogled na stanje B/V v PZN. Pri tem velja še posebej izpostaviti transparentnost, selektivno obravnavo kritičnih dejavnikov, analiza rezultatov v smislu »kaj – če«
  • Omogoča spreminjanje sprememb zdravstvenega stanja B/V v določenih časovnih intervalih na osnovi indikatorjev v okviru posameznih življenjskih aktivnostih
  • Ponuja možnost za boljše (samo) ocenjevanje in s tem profesionalnost in kakovost ZN
  • Prvoten organizacijsko-informacijski pristop
  • Računalniški zapis podatkov: boljša dokumentacija in s tem boljša informacijska slika celostnega procesa
  • Ustreznejša povezava med vsebinskim in finančnim ter statističnim segmentom(V-F-S)
  • Uvajanje sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije

 

  1. Kaj sestavlja bazo znanja?
  • Drevo kriterijev za posamezne življenjske aktivnosti
  • Drevo za združeno celostno oceno B/V
  • Funkcije koristnosti

 

  1. Kaj je drevo kriterijev?

So posamezne življenjske aktivnosti strukturirane v drevesa in nato oblikovane v novo drevo z združeno celostno oceno B/V. na ta način smo oblikovali baze znanja temeljnih življenjskih aktivnosti.

 

  1. Kaj so funkcijske koristnosti?

To so pravila odločanja v vozlih dreves, ki odločajo vrednost vsakega atributa, ki ni list drevesa. Funkcija koristnosti mora biti vsebinsko ustrezna, ta je taka, da, da večjo vrednost varianti, ki je boljša in bolj operativna.

Dogovorjene vrednosti atributov:

 bad

 

 

good

 
  • ZVP – zelo velik problem
  • VP – velik problem
  • P – problem
  • P – manjši problem
  • P – ni problema

 

  1. Kaj pomeni profesionalizacija medicinskim sestram in kaj zdravnikom?

Profesionalizacija je rezultat izobrazbe in družbenih odnosov. MS pojmujejo profesionalizacijo rigidno: vzpostavitev standardov, pravil in nadzor nad delom.

Zdravnikom pomeni profesionalizacija predvsem avtonomijo na svojem področju.

 

  1. Navedite kriterije profesionalizacije, ki jih morajo medicinske sestre v Sloveniji še razvijati?

Kriteriji profesionalizacije, ki jih morajo medicinske sestre v Sloveniji še razvijati so:

  • Teorije: Ker je osnova za praktično delo, izobraževanje, raziskovanje, razvoj in organizacijo. Predstavlja vsebino samostojnega in suverenega delovanja MS.
  • Izobraževanje: Sodobni koncepti izobraževanja za ZN mora prinašati znanja, spretnosti in vrline, ki bodo krepila profesionalno zavest in omogočala poln razvoj osebnosti izvajalcev ZN.
  • Avtonomija: Pomeni svobodo delavnih skupin pri upravljanju in kontroli dela. Medicinske sestre so avtonomne pri diagnosticiranju v zdravstveni negi, sodelujejo v diagnostično – terapevtskem programu, so del zdravstvenega tima. Avtonomija medicinskih sester bo problem, dokler bodo medicinske sestre verjele v avtoriteto zdravnika, vse do takrat bodo v podrejenem položaju.

 

  1. Na katerih znanstvenih teorijah sloni proces zdravstvene nege? Utemeljite!

SISTEMSKA TEORIJA: sistem je celota iz manjših delov (npr. povezanost sistema v delovanje) človek: celota:sistem

Sistemski pristop omogoča iskanje najboljše rešitve, ustrezne informacije in na osnovi teh informacij dovolj dobro rešitev problema. V sistemsko teorijo sodijo:

  • Organizacijski sistemi: to so najkompleksnejši pojav, ki jih je ustvaril tudi človek. Hkrati je tudi del oz. element teh sistemov.

Človek in organizacijski sistem so kompleksni zaradi:

  • Velikega števila odnosov med elementi
  • Odnosi so vsebinsko različni in prepleteni
  • Elementi sistema so hkrati sami podsistem na nekem drugem področju proučevanja

Primer:

Biološki svet : organizem : sistem organov : organ : tkivo : celica

Organizacijski sistem : zdravstveni dom : zdravstvena postaja : dispanzer : zdravstveni tim : posameznik

TEORIJA KIBERNETIKE (KIBERNETOS – KRMAR):

Teorija izhaja iz dejstva, da krmar s pomočjo stalnih informacij in prilagajanju glede na informacije kljub hudem viharju pripelje ladjo na cilj.

KIBERNETIČNA ZANKA: !!!!!

S procesom ZN želi MS dobiti povratno informacijo o zdravstvenem, psihofizičnem in socialnem stanju pacienta zato, da bi ugotovila ali je bila in kako je bila uspešna z delom ZN. Z vrednotenjem ZN dobimo povratno informacijo, potrebne so spremembe, zato sestra reagira.

 

  1. Pomen prve faze procesne metode dela za načrtovanje zdravstvene nege?
  1. faza procesne metode postavi MS v interakcijo (odnos) s:
  • Posameznikom
  • Člani družine
  • Skupine – skupnostjo

Na uspešno in ustrezno sodelovanje vplivajo :

  • Osebni odnos MS do zdravja
  • Osebni odnos MS do subjektov
  • Osebne izkušnje, ki temeljijo na znanju in strokovni spretnosti

 

  1. Navedite in opišite korake prve faze PZN!

Prva faza PZN vključuje :

  • Ocenjevanje
  • Negovalno diagnozo ( diagnosticiranje )

Ocenjevanje zdravstvenega stanja subjektov in potreb po ZN se začenja ob prvem stiku ( sprejemu ) in se nadaljuje do konca zdravstvene obravnave ( odpusta ). To je aktivnost s katero MS ugotavlja stanje zdravja in potreb po ZN iz baze podatkov, ki jih je dobila z zbiranjem od pacienta in ostalih virov. Viri so lahko :

  • Primarni ( pacient sam poda informacije )
  • Sekundarni ( informacije posredujejo družinski člani, prijatelji, drugi zdravstveni delavci , drugi pacienti…)
  • Terciarni ( zdravstvena dokumentacija s področja ZN in drugih zdravstvenih področjih npr. medicinske diagnoze, laboratorijski izvidi, splošni podatki o pacientu…)

Negovalna diagnoza je rezultat sistematičnega zbiranja informacij, njihove analize, sinteze in potrditve njihove veljavnosti. Negovalna diagnoza je poimenovanje aktualnih, potencialnih ali prikritih zdravstvenih težav pri posamezniku, družini, skupnosti..Oblikovanje negovalne diagnoze po Gordono–ovi :

  • Negovalni problem ( P )
  • Etiologija ali vzrok problema ( E )
  • Simptomi ( S )

 

  1. Kaj je negovalna anamneza in katere elemente vključuje?

Negovalna anamneza je zbir podatkov o B/V, družini ali skupnosti, ki jih ob prvem stiku z njim zbere MS.

Z negovalno anamnezo:

  • Ugotavljamo trenutno stanje B/V
  • Spoznavamo življenjske navade subjektov; pridobivamo določene pomembne informacije tudi iz preteklosti.

S posameznikom, člani družine ali skupnosti je MS v interakciji pod vplivom:

  • Odnosa subjekta do zdravja
  • Njihove sposobnosti zaznavanja potreb po ZN
  • Poznavanje subjekta

Zaključek prve faze je negovalna diagnoza.

 

  1. Kaj je negovalna diagnoza?
  • Negovalna diagnoza je poimenovanje aktualnih, potencialnih ali prikritih zdravstvenih težav pri posamezniku, družini, skupnosti, ki jih v okviru strokovnih pristojnosti rešuje nosilka ZN. To stanje MS lahko ugotovi in načrtuje negovalne intervencije.
  • Negovalna diagnoza se nanaša na B/V odzive, ki jih je MS sposobna obravnavati, ker ima za to potrebno znanje, spretnosti in izkušnje, pravico in kompetenco, saj je MS na tem področju strokovnjak in ekspert.

 

  1. Kako je oblikovana negovalna diagnoza po Marjory Gordon (1987)?

Sestavni deli (elementi) negovalne diagnoze so:

  • Negovalni problem P
  • Etiologija ali vzrok negovalnega problema E
  • Simptomi S    

P : negovalni problem je opis tistega vidika pacientovega zdravstvenega stanja, ki zahteva intervencijo MS. V skladu z definicijo ZN se nanaša na stopnjo samostojnosti in na temeljne življenjske aktivnosti.

E : etiologija ali vzrok problema je različen in vključuje fiziološke, čustvene in kognitivne sposobnosti posameznika, sociokulturne in druge povzročitelje.

S : simptomi so podatki na osnovi katerih se prepoznavajo negovalni problemi in vzroki.

  • Po modelu PES se lahko oblikuje le aktualni negovalne diagnoze. Potencialne negovalne diagnoze se prepoznajo le na osnovi etiologije oz. vzroka.

 

  1. Kako je oblikovana negovalna diagnoza v ICNP?

Sestavljena je iz osmih osi, s pomočjo katerih  lahko MS postavi kakovostno ND. ND je poimenovanje določenega fenomena,  katerega izvaja MS  in je osnova aktivnostim ZN :

  • Obvezno je izbrati pojem iz osi Žarišče ( 1A )
  • Obvezno je izbrati pojem iz osi Ocenjevanje ( 1B ) ali iz osi Verjetnost ( 1G )
  • Pojmi iz ostalih osi niso obvezni, lahko pa vplivajo na kakovostno ND
  • Iz vsake osi se lahko izbere po 1 pojem
  • Fenomen ZN je določen vidik zdravja, ki je pomemben za prakso ZN. Osem osi pripada fenomenom ZN in sicer: (Vsaka os ima svojo lastno hierarhično strukturo).

A    ŽARIŠČE

B    OCENJEVANJE

C     POGOSTOST

D    TRAJANJE

E    TOPOLOGIJA

F    LOKACIJA

G    VERJETNOST

H    NOSILEC

Npr:

IZBRANE OSI                                IZBRANI POJMI

1 A ŽARIŠČE                                     BOLEČINA

1 B OCENJEVANJE                               IZREDNO MOČNA

1 C POGOSTOST                                  V PRESLEDKIH

1 E TOPOLOGIJA                              DESNO

1 F  LOKACIJA                                  NOGA

 

  1. Navedite posebnosti negovalne diagnoze!

Posebnosti negovalne diagnoze:

  • Vsebina negovalnih diagnoz predstavlja pacientov odziv (reakcijo) na bolezensko stanje, ki, se odraža kot omejitev njegovih psihofizičnih sposobnosti ali kot njegovo doživljanje bolezenskega stanja
  • Lahko je odziv na ZN ali medicinsko obravnavo: na diagnostično terapevtske postopke, zdravljenje
  • Lahko je posledica nezadovoljne ali nepravilno zadovoljene potrebe (kot npr: nepravilna prehrana)
  • Negovalna diagnoza je spremenljiva, odvisna od zdravljenja in odzivov nanj.

 

  1. Katere so najpogostejše napake pri diagnosticiranju v ZN?
  • Prehitro postavljena ND osnovana na nepopolnih podatkih ( informacijah )
  • Napačna ND zaradi netočnih podatkov ( informacijah )
  • Rutinske ND, ki so posledica, da MS ne uspe prilagoditi zbiranja in analiziranja podatkov ( informacij ) posameznim pacientom
  • Napake opustitve : nezmožnost preoblikovanja ND v novo ND, zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja pacienta
  • Nepravilno poimenovanje ND ( z aktivnostmi ZN )
  • Zamenjava simptomov in negovalnih problemov
    • Napake pri diagnosticiranju vodijo do napak v zdravstveni negi.!!!!!!!!!!!!!!!!!!

 

  1. Opišite drugo fazo procesa zdravstvene nege!

Načrtovanje ZN pomeni izdelavo podrobnega načrta za reševanje negovalnih problemov subjektov. Vključuje :

  • Določitev prioritete reševanja negovalnega problema
  • Določitev ciljev
  • Načrt negovalnih intervencij

 

  1. Kako mora biti načrt ZN opredeljen?

Načrt mora biti izdelan natančno, realno in v skladu s pričakovanim ciljem.     Vključuje :vpr.26

 

  1. Kaj je prioriteta reševanja negovalnih problemov?

Prioriteta pomeni rangiranje potreb po ZN (po Maslow), glede na:

  • Pomembnost za življenje
  • Ozdravitev
  • Kakovost življenja

MS opravi to skupaj z B/V, po potrebi pa tudi z drugimi družinskimi člani in člani negovalnega tima. Na končno določitev prioritete reševanja negovalnih problemov vpliva :

  • Pacientovo zavedanje pomembnosti in resnosti negovalnih problemov
  • Hierarhije osnovnih človeških potreb
  • Medicinskih spoznanj
  • Možnost reševanja posameznih negovalnih problemov.
  1. Na osnovi česa določamo prioriteto reševanja negovalnih problemov?vpr.28

 

  1. Kaj so cilji ZN in kako jih MS oblikuje?

So opis fizičnih, psihičnih, socialnih stanj, ki jih želi MS skupaj s subjektom doseči v določenem času.

Oblikuje jih glede na: časovno dimenzijo, relevantnost, realnost, usklajenost.

 

  1. Navedite in razložite elemente oblikovanja ciljev!?

Elementi oblikovanja ciljev: SNOČ…

  • SUBJEKT (pacient, družina, skupina, skupnost, celotna populacija);
  • NIVO (opisuje želeno, realno možno dosegljivo stanje ali obnašanje pacienta, ki ga je možno opazovati ali meriti);
  • OKOLIŠČINE (nanašajo se na kraj izvedbe, način nudenja pomoči, pripomočki);
  • ČAS doseganja (mora biti natančno naveden, MS v navedenem času preveri in oceni stanje ali obnašanje pacienta, MS ugotavlja ali so cilji doseženo oz. do kakšne stopnje).

 

  1. Navedite in opišite lastnosti ciljev!

Lastnosti ciljev:vpr.30

 

Cilji morajo biti:

  • Jasno oblikovani
  • Razumljivi pacientu in članom negovalnega tima
  • Nanašati se morajo na pacienta
  • Specifični glede na negovalno diagnozo
  • Časovno opredeljeni

Glede na časovno opredelitev so cilji:

  • KRATKOROČNI : to so tisti, ki morajo biti doseženi v nekaj minutah, nanašajo se na sedanjost in na negovalne probleme, ki zahtevajo hitro reševanje (npr. zapora dihalnih poti, povišana telesna temperatura, dehidracija)
  • SREDNJEROČNI : cilji se načrtujejo in dosežejo v nekaj urah
  • DOLGOROČNI : so lahko načrtovani tudi za daljše obdobje, nekaj tednov do nekaj let. Biti morajo postavljeni glede na pacientovo zdravstveno stanje in na zdravstveno vzgojenost posameznika (npr. bolnik s povišano telesno težo: bolnik s 172 cm in 105 kg bo v enem letu shujšal za 25 kg).
    • Cilji so lahko izraženi v prihodnjem času s predstavitvijo normalnega, želenega stanja in s časovno opredelitvijo.

Cilji morajo biti postavljeno realno, to pomeni, da morajo biti v skladu s sposobnostmi in možnostmi: pacienta, njegove družine, zdravstvenega osebja, ustanove.

  • Sposobnost in možnosti pacienta se nanašajo na njegovo psihofizično stanje, zdravstveno stanje, inteligentnost, stopnjo izobrazbe, finančne zmožnosti in pogojev doma.
  • Sposobnost in zmožnost zdravstvenega osebja in ustanove se nanašajo na organizacijo službe, število zdravstvenega osebja, kapaciteto in tehnično opremljenost ustanove.

Relevantnost ciljev je povezano z vzgojno, izobraževalnimi cilji.

  • Povezano je z bolnikovim vedenjem o njegovem stanju.

Pacient mora obvladati vsebine, ki so pomembne za:

  • Vzdrževanje doseženega zdravstvenega stanja
  • Ohranjanje in krepitev pozitivnega zdravja

 

  1. H komu so cilji ZN orientirani in kaj povedo?

Cilji so orientirani k subjektu in nam povedo: kdaj, kaj, kako in pri kom bo doseženo stanje oz. kdo bo to stanje dosegel. Cilji so realni, želeni izidi ZN se kažejo v zdravstvenem stanju subjekta.

 

  1. Kaj so intervencije ZN in v kaj so usmerjene?

Negovalne intervencije ali intervencije ZN so aktivnosti MS, kot odgovor na fenomen ZN (negovalni problem, negovalna diagnoza, stanje pri pacientu).

Te specifične aktivnosti so načrtovane za doseganje postavljenih ciljev in temeljijo na individualnem stanju subjektov ob upoštevanju: sposobnosti, zmožnosti, znanja.

Negovalne intervencije so usmerjene v :

  • Promocija zdravje
  • Izboljševanje in /ali povrnitev zdravja
  • Preprečevanje bolezni
  • Lajšanje težav ob bolezni ali poškodbi
  • Prispevajo k rehabilitaciji

 

  1. Kaj vključuje tretja faza procesa zdravstvene nege?=izvajanje
  • Validacijo načrta ZN –(vrednotenje,ocenitev)
  • Analizo pogojev za izvajanje ZN
  • Realizacija(načrta, intervencij, usmerjene k zadovoljevanju potreb)

Biti mora sistematična in usklajena z vsemi člani NT in ZT

 

  1. Opišite validacijo načrta ZN!

To je ocena veljavnosti in načrtnosti ZN in odobritev izvajanja.

Za celostno validacijo načrta ZN je potrebno oceniti:

  • Ali so zbrani vsi pomembni podatki, ki omogočajo celostno obravnavo pacienta
  • Ali so negovalne diagnoze usmerjene in vključujejo negovalne probleme, pa tudi vzroke in simptome
  • Ali so prioritete reševanja negovalnih problemov logična in pravilna glede na:
    • Pomembnost za življenje
    • Ozdravitev
    • Kakovost življenja
    • Pacientovo zavedanje pomembnosti in resnosti negovalnega problema
    • Hierarhije osnovnih človekovih potreb
    • Medicinska spoznanja
    • Možnost reševanja posameznih negovalnih problemov
  • Ali so cilji postavljeni glede na negovalne probleme jasno, realno ali so časovno opredeljeni in ali so relevantni
  • Ali so izbrane intervencije usmerjene v odpravo vzroka negovalnega problema in v doseganje ciljev
  • Ali je načrt ZN usklajen z načrtom celostne zdravstvene obravnave

 

  1. Kaj pomeni analiza pogojev za izvajanje zdravstvene nege?

Analiza pogojev se nanaša na modele organizacij, člane negovalnega tima in opremljenost zdravstvene ustanove.

Realizacija načrta zdravstvene nege vključuje:

  • Kontinuirano ocenjevanje zdravstvenega stanja pacienta
  • Kritično ocenjevanje načrta ZN
  • Sprememba načrta zdravstvene nege

V času izvajanja ZN je nujno potrebno sprotno vrednotenje uspešnosti ZN. Neprekinjenost izvajanja ZN je podprta z dokumentiranjem, ki povezuje člane negovalnega tima in zdravstvenega tima tudi na različnih nivojih zdravstvene dejavnosti…

 

  1. Kaj izraža vrednotenje?4.faza

Vrednotenje Zn je premišljen in dinamični proces, ki mora pokazati odzive na ZN in označiti izboljšano, nespremenjeno in tudi poslabšano stanje B/V.

 

  1. Vrste vrednotenja?
  • KONINUIRANO vrednotenje – pomeni, da moramo neprestano spremljati zdravstveno stanje pacienta oz. stanj in razmer v družini, skupini, skupnosti (kibernetična zanka)
  • KONČNO vrednotenje:
  • Enkratno ob zaključku procesa
  • Vključuje podatke / informacije, pridobljene skozi celotno obravnavo
  • Izvaja se, ko se dosežejo postavljeni cilji

 

  1. Kaj medicinska sestra vrednoti?4ije sistematični koraki
  • Presoja napredek in rezultate v povezavi z želenimi cilji ZN
  • Meri učinkovitost načrtovanih negovalnih intervencij
  • Nadaljnjo vrednoti in načrtuje, če želeni cilji niso bili doseženi
  • Kritično ocenjuje faze PZN-ja

 

  1. Kaj predstavlja kibernetična zanka v ZN?

 

  1. Kaj je proces zdravstvene nege, navedi njegove lastnosti in načela?!

Proces pomeni enoten način in metodo dela.

Je sodobna metoda dela, ki narekuje način delovanja MS v sodobni ZN in se odlikuje po:

  • Visoki stopnji organiziranosti
  • Sistematičnosti
  • Celostnem in individualnem pristopu

Lastnosti PZN:

  • Sistematičnost
  • Dinamičnost
  • Fleksibilnost

Načela procesa PZN:

  • Usmerjenost k B / V ( je v središču dogajanja in pozornosti )
  • Delo MS ni usmerjeno v naloge, aktivnosti / intervencije
  • MS spremlja pravočasnost, uspešnost in kakovost ZN in ocenjuje kako se to odraža na zdravstvenem stanju B / V.

            Upoštevanje B / V kot subjekt v procesu ZN :

  • V procesu ZN sodelujeta MS in B / V
  • MS dela kar bolnik ne sme, ne zmore ali ne zna
  • B / V mora biti aktivno vključen v proces ZN glede na njegovo znanje in zmožnosti

Celovitost in individualnost ( upoštevamo Maslow-o teorijo potreb )

  • Celovitost pomeni sprejemanja B / V kot biološko, psihološko, socialno, duhovno in kulturno bitje, ki lahko normalno deluje le kot združena celota
  • Spoštovanje individualnosti je potrebno, ker se ljudje razlikujemo po ciljih, namenih in pričakovanjih

 

  1. Opišite razčlenitev faz PZN po vsebini!

UGOTAVLJANJE POTREB po ZN: je miselni napor MS, ki zahteva oceno stanja, zbiranje dodatnih informacij, analizo podatkov in definiranje negovalne diagnoze (na osnovi zbranega MS postavi negovalno diagnozo)

PLANIRANJE ZN: ugotavljanje prioritete, definiranje ciljev, definiranje intervencij/aktivnosti

IZVAJANJE ZN vsebuje:

  • Validacijo – ocenitev plana
  • Analizo pogojev za izvajanje
  • Realizacijo (izvajanje)
  • Sprotno vrednotenje/ugotavljanje sprememb stanja B/V

EVALVACIJA ZN (vrednotenje): pomeni poimenovanje doseženega stanja pacienta, družine, skupine, skupnosti s postavljenimi cilji.

 

  1. Opišite razčlenitev faz PZN po delu MS!

UGOTAVLANJE POTREB PO ZN: potrebe po ZN ugotovimo z:

  • Pogovorom, ki je lahko strukturiran ali ne strukturiran
  • Opazovanjem
  • Merjenjem
  • Negovalno anamnezo
  • Analizo dokumentacije
  • Razlago (interpretacijo) podatkov
  • Končnimi sklepi o problemih in vzrokih

PLANIRANJE ZN: planiramo po naslednjih korakih:

  • Analiza potreb po ZN z vidika hierarhije človekovih potreb (Maslow) in objektivnih možnosti
  • Dogovarjanje o realnih ciljih
  • Izbor ustreznih aktivnosti, dokumentiranje opravljenega dela

IZVAJANE (realizacija) ZN:

  • Preverjanje pravilnosti in primernosti načrta ZN (validacija) – kadrovsko. Časovno, metodološko, prostorsko, materialno
  • Izvajanje planiranih intervencij/aktivnosti
  • Sprotno vrednotenje/ugotavljanje sprememb stanja

EVALVACIJA ZN (vrednotenje)

  • Ponovna ocena pacientovega stanja
  • Primerjava s postavljenimi cilji
  • Vrednotenje načrta planiranja intervencij/aktivnosti in metod dela
  • Po potrebi sprememba načrta ZN: začetek s prvo fazo

 

  1. Kaj je ICNP in katere fenomene (pri drugemu vpr)ZN vključuje?

ICNP je kratica za mednarodno klasifikacijo prakse ZN. Projekt ICNP :

  • Je opis prakse ZN
  • Opisuje, kaj dela MS ( intervencije ZN )
  • Kot odgovor na vrsto B / V stanja ( negovalni problem oz. ND )
  • Kakšni so končni učinki njenega delovanja ( rezultati ZN )

ICNP je informacijsko orodje za opisovanje prakse ZN:

  • Opis negovalne diagnoze
  • Intervencij ZN
  • Rezultatov aktivnosti ZN

 

  1. Kaj omogoča elektronska oblika ICNP-ija in katere oblike poznaš?

ICNP je kratica za mednarodno klasifikacijo prakse ZN. Projekt ICNP :

Fenomen ZN

Znane e- oblike sta alfa(IZN) in beta(AKTIVNOST)-16 osi (8 IZN, 8 FENOMEN ZN)

 

  1. Poimenujte vse faktorje, ki vplivajo na izvajanje TŽA! Opišite vsak faktor!
  • Biološki,
  • Psihološki,
  • Socio-kulturni,
  • Okolski,
  • Politično-ekonomski.

 

[wp_ad_camp_1]

  1. Razdeli psihosocialne temeljne življenjske aktivnosti!
  • Občutenje:
  • bolečina (akutna, kronična, porodna),
  • čutila (vid, sluh, ostala),
    • Psihične sposobnosti:
  • spoznavanje (mišljenje, percepcija-zaznavanje),
  • čustvovanje (somatsko [poželenje,strah], situacijsko [veselje, presenečenje, jeza, skrb], socialno),
  • vrednote, verovanje (duhovne in moralne vrednote in religiozno verovanje),
  • spomin (kratkotrajni, dolgotrajni),
  • orientacija (časovno, krajevno, osebno).
    • Soodvisne aktivnosti
  • komunikacija (verbalna, neverbalna),
  • spolna aktivnost (planiranje družine, spolna funkcija),
  • socialna aktivnost (socialni stiki, nasilje v družini in okolici), prevzemanje vlog.

 

  1. Naštej psihosocialne temelje življenjske aktivnosti!
  • Odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanja, duševne, duhovne in socialne potrebe,
  • Izražanje verskih čustev,
  • Koristno delo,
  • Razvedrilo in rekreacija,
  • Učenje in pridobivanje znanja.

 

  • Občutenje: je subjektivno občutenje telesnega stanja ali rezultat vzpodbujanja senzoričnih receptorjev; je prenos živčnih dražljajev po aferentnih živcih do možganov in je doživljanje duševnega stanja, ki je lahko -ali pa tudi ne -odgovor na zunanje dražljaje. Vključuje: bolečino, čutila in zavest.
  • Bolečina: je naraščanje občutkov v določenih delih telesa, pogosto povezano s subjektivnimi izkušnjami močnega trpljenja. Vrste bolečine: akutna, kronična in porodna.
  • Zavest: je odziv duha na vtise, ki nastanejo iz kombinacij občutkov, z nalogo, da obdržijo zavest čuječno, budno in dojemljivo za zunanje okolje. Ločimo: somnolenco (je nenormalna zaspanost in nenaravna dremavost), stupor (je stanje globokega spanja z odzivnostjo na bolečino) in komo (je globoka nezavest brez fizioloških odzivov, tudi na bolečino).
  • Psihične sposobnosti vključujejo: Spoznavanje, čustvovanje, vrednote, verovanje, spomin in orientacijo.
  • Spoznavanje: je nagnjenje k ohranjevanju in opustitvi aktivnosti ob upoštevanju znanja posameznika; je intelektualni proces, ki vključuje vse vidike zaznavanja, razmišljanja, mišljenja in pomnjenja.
    • Mišljenje: je nastanek duševnih podob ali konceptov v spominu.
    • Percepcija (zaznavanje): je zavestno mentalno zaznavanje čutnih vzpodbud, zaznavanje predmetov ali sprejemanje drugih podatkov preko čutil.
  • Čustvovanje: je nagnjenje k zadrževanju in opuščanju dejanj zaradi prijetnih čustev ali zavedajoče se bolečine; čustva so zavestna ali podzavestna, izražena ali neizražena. Somatsko čustvovanje (poželenje, strah), Situacijsko čustvovanje (veselje, presenečenje, jeza, skrb), Socialno čustvovanje (ljubezen, naklonjenost, sočustvovanje).
  • Vrednote: pomenijo tisto, čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost.
  • Verovanje: je prepričanje o obstoju, resničnosti česa, kar uči vera, pomeni biti prepričan o obstoju, resničnosti česa, kar uči vera, pomeni biti prepričan o obstoju česa skrivnostnega, umišljenega; verjeti.
  • Socialna aktivnost: zajema različne vrste aktivnosti med posamezniki in skupinami, kamor sodijo: različni socialni stiki, vrste nasilja in prevzemanje vlog.
  • Komunikacija: je dajanje in izmenjavanje informacij, sporočil, občutkov in misli med osebami in skupinami oseb. Verbalna komunikacija (besedna: vključuje vse načine sporočanja, ki temeljijo na govoru in jeziku), Neverbalna komunikacija (nebesedno sporočanje: je sporazumevanje, kjer sredstvo za prenašanje sporočil niso besede, pač pa govorica telesa_drža, kretnje, mimika, pogled, prostor in čas, otip ter vonj.
  • Spolna aktivnost: zajema aktivnosti, ki izražajo spolne želje, vrednote, vedenje in dejanja.
    • Planiranje družine: je vedenjski proces načrtovanja števila otrok v družini in starostnih razlik med njimi. Pri tem se upoštevajo običaji, zakoni, idealno ali sprejemljivo število otrok in odraslih v družini ali zaželenost otroka enega spola pred drugim.
    • Spolna funkcija: je vrsta reprodukcije (razmnoževanja) in pomeni sposobnost sodelovanja v spolnem odnosu in pri moškem sposobnost ejakulacije.
  • Socialna aktivnost: je aktivnost odvisna od sebe in drugih posameznikov.
    • Socialni stiki: so aktivnosti skupne socialne izmenjave; sodelovanje in socialna izmenjava med posamezniki in skupinami.
  • Nasilje: je dejaven odnos do koga, značilen po uporabi sile, pritiska. Nasilje do drugih je vrsta socialnih stikov s specifično lastnostjo: nasilno izkazovanje aktivnosti ali nepravična uporaba sile ali moči z namenom nekaj ali nekoga poškodovati, napasti ali z njim grdo ravnati; nasilne, napadalne, škodljive, nezakonite ali v kulturi prepovedane aktivnosti v odnosu do drugih ljudi; stanje borbe za moč ali konflikta. Nasilje nad otrokom- zloraba pomeni nasilno, napadalno ali grdo ravnanje z otrokom; zloraba otroka je povezana z zlorabami v družini ter z nezakonitimi prepovedanimi dejanji. Nasilje nad partnerjem- nasilno, napadalno ali grdo ravnanje z zakonskim partnerjem. Tudi nasilje nad starši.

 

  1. Kateri so cilji Teoretičnega modela Dorothee E. Orem?
  • Splošno uporaben model ZN, temelj za razvoj in raziskovanje v ZN in
  • ZN znanstvena disciplina.

Rezultat: » Concept Formalization in Nursing«.

 

  1. H komu je usmerjen teoretični model Dorothee E. Orem? In kaj pri človeku opazuje?

Ta model je usmerjen k: * Razvijanju odgovornosti za lastno zdravje in * Podpori rizičnim skupinam prebivalcev.

Človeka opazuje v njegovem stalnem iskanju ravnovesja med: * Sposobnostjo skrbeti zase in * Potrebami – zahtevami, ki jih predenj postavlja življenje.

 

  1. Na razvoj samooskrbe vpliva?vpr.53
  2. Kaj pomeni izraz samooskrba?

Samooskrba je hotena aktivnost, ki jo posamezniki izvajajo za vzdrževanje življenja, zdravja in dobrega počutja.

Posamezniki nenehno razvijajo in spreminjajo obliko samooskrbe.

Vplivi na samooskrbo so: vzgoja, izobraževanje, nadzor, izkušnje.

 

  1.  Katere teorije so prisotne v teoretičnem modelu Dorothee E. Orem? ELEMENTI MODELA!
  • Teorija samooskrbe,
  • teorija primanjkljaja samooskrbe in
  • teorija sistemov samooskrbe.

 

  1. Kako Oremova deli Teorijo samooskrbe?
  • Univerzalna,
  • razvojna in
  • odkloni od zdravja.

 

  1. Kako Oremova deli potrebe po samooskrbi? Razdeljene so na:
  • Potrebe splošne (univerzalne) samooskrbe,
  • potrebe razvojne samooskrbe in
  • potrebe zaradi  motenj zdravja.

 

  1. Katere vrste samooskrb poznamo?

Oremova v teoretičnem modelu izpostavlja :

  • Popolno samooskrbo
  • Nepopolno samooskrbo

 

  1.  Kaj je osrednje področje Oremovega teoretičnega modela ZN?

Teorija  PRIMANJKLJAJA samooskrbe.

  • Povezana je z zdravjem oz. boleznijo,
  • služi kot kriterij za določanje potreb po ZN,
  • ZN je potrebna tistim posameznikom, ki niso sposobni samooskrbe.

 

  1. Katere tri sisteme izpostavlja teorija sistemov samooskrbe?

Popolni nadomestni-kompenzacijski-sistem ZN,

delno nadomestni sistem ZN in

podporno vzgojno-izobraževalni sistem ZN.

 

  1. Navedi oblike pomoči v ZN?
  • Delovanje za ali namesto pacienta,
  • vodenje in usmerjanje,
  • telesna podpora,
  • psihična podpora,
  • zagotavljanje okolja, ki omogoča in podpira osebnostni razvoj in
  • učenje.

 

  1. Definiraj popolno samooskrbo!

Je zmožnost posameznika, družine ali širše družbene skupnosti izvajati vse dnevne življenjske aktivnosti.

 

  1. Delitev popolne samooskrbe!
  • Univerzalna samooskrba: so povezani z življenjskimi procesi ter celovitostjo njegovega dejanja. Enotni so vsem živim bitjem v vseh fazah življenjskega ciklusa in so med seboj povezani.

Dejavniki so:

  • Zrak, voda, hrana
  • Izločki in procesi, ki so povezani z izločanjem ( uravnavanje in kontrola )
  • Aktivnost in počitek ( ravnotežje )
  • Samota in družbeno življenje ( socialni stiki, ravnotežje)
  • Preprečevanje nevarnosti, delo in dobro počutje
  • Pospeševanje človekovih aktivnosti in razvoja v skladu s človekovimi potenciali, omejitvami in željo biti normalen
  • Razvojna samooskrba : vzdržujejo pogoje za normalen potek življenjskih procesov in razvoja.

Dejavniki so :

  • Izobraževanje in učenje
  • Socialna adaptacija
  • Socialna varnost
  • Sprejemanje družbenih vlog in zagotovljeni optimalni življenjski pogoji
  • Adaptacija na novo življenjsko okolje
  • Adaptacija na nove pogoje življenja zaradi bolezni
  • Bolezenska samooskrba : v času bolezni, invalidnosti in stanju, ki je posledica diagnostično terapevtskega programa.

Zajema:

  • Iskanje ustrezne pomoči za določeno težavo
  • Iskanje pomoči pri bolezenskih znakih in simptomih
  • Natančno izvajanje predpisane terapije
  • Iskanje pomoči pri stranskih učinkih predpisane terapije
  • Sprejemanje novega stanja in sprijaznjenje z odvisnostjo
  • Učenje kako živeti z boleznijo in učinki diagnostično terapevtskega programa na način, ki še vedno vzpodbuja osebnostni razvoj in vključevanje v življenje.

 

  1. Definiraj nepopolno samooskrbo!

Je osrednje področje Oremovega teoretičnega modela ZN. Nepopolna samooskrba, ki je povezana z zdravjem oz. boleznijo, služi kot kriterij za določanje potreb po ZN. Zn je potrebna tistim posameznikom, ki niso sposobni popolne samooskrbe.

Področja aktivnosti ZN so :

  • Vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov MS – bolnik
  • Določanje ali/ in kako se bolniku lahko pomaga z ZN
  • Odzivanje na bolnikove zahteve, želje in potrebe po stikih z MS in njeni pomoči
  • Predpisovanje, zagotavljanje in usmerjanje neposredne pomoči bolnikom in svojcem z ZN
  • Usklajevanje in povezovanje ZN z bolnikovimi dnevnimi aktivnostmi

 

  1. Kdo je sposoben samooskrbe?
  • Odrasli posameznik,
  • Otroci, bolniki, invalidi, starostniki potrebujejo različne stopnje pomoči in samooskrbe.

 

  1. Naštej koncepte Oremovega teoretičnega modela ZN in jih opiši!
  • Koncept ČLOVEKA : Celostna obravnava človeka ( psiho – fizični – socialni in medsebojni vidik ), ki ima :
  • Sposobnost učenja in razvoja ( na učenje vplivajo starost, mentalne sposobnosti, čustvena stanja in kultura )
  • Sposobnost spoznavanja samega sebe – samoocena
  • Zavestno in po svoji volji vključevanje v dejavnosti
  • Sposobnost samooskrbe.
  • Koncept ZDRAVSTVENE NEGE : Oremova pojmuje ZN kot obliko pomoči posamezniku. MS mora nuditi pomoč, ki je prilagojena človekovim potrebam, zmožnostim in omejitvam. Središče ZN je posameznik, zajema pa tudi družino, skupino in širšo okolico. Oremova izpostavlja 3 vrste pomoči:
  • Kompenzatorna ( izvaja MS )
  • Delno kompenzatorna ( MS + svojci ali bolnik )
  • Vodenje pacienta, poudarek na učenju
  • Koncept ZDRAVJA : Zdravje je opredeljeno kot stanje človekove celovitosti ali integritete – dihotomija pozitivnega in negativnega stanja. Za pozitivno zdravje je nujna popolna (sam pacient) in nepopolna samooskrba. Vidiki zdravja :
  • Fizični
  • Psihični
  • Socialni
  • Duhovni
  • Kulturni
  • Koncept OKOLJA : Zunanje okolje je pogoj za motiviranje posameznika, ki je potreben pomoči, da postavi in doseže ustrezne cilje ter temu prilagodi svoje obnašanje. Področje dela MS je terapevtska oskrba pacienta.

      MS pri svojem delu upošteva :

  • Bolnikovo zdravstveno stanje in njegovo doživljanje tega, ter zdravnikovo videnje bolnikovega zdravstvenega stanja
  • Želene rezultate zdravljenja ( približevanje normalnemu delovanju in življenju, kljub zdravstvenim težavam
  • Potrebo po terapevtski samooskrbi, ki izhaja iz univerzalne, razvojne in bolezenske samooskrbe
  • Bolnikove sposobnosti izvajanja samooskrbe.

 

  1. Proces ZN po Oremovi!

PZN je prikazan kot dinamična aktivnost – ugotavljanje zdravstvenega stanja – negovalna diagnoza – sprememba zdravstvenega stanja in s tem prilagajanje terapevtskim potrebam bolnika, potrebi in sposobnosti za samooskrbo.

Oremova predstavlja PZN v treh fazah :

  • Ugotavljanje zdravstvenega stanja – negovalna diagnoza
  • Načrtovanje ZN
  • Izvajanje in vodenje ZN

PRVA FAZA – MS  se osredotoča na :

  • Ugotavljanje zakaj varovanec / bolnik potrebuje ZN
  • Potrebo po terapevtski samooskrbi V / B
  • Identifikacija področja, kjer V / B ni sposoben samooskrbe
  • Vrednotenje V / B sposobnosti samooskrbe

DRUGA FAZA – MS VKLJUČUJE VSE AKTIVNOSTI IN MEDSEBOJNE ODNOSE Z  V / B  V PROCESU ZN. MS SE MORA OPREDELITI :

  • Čas
  • Kraj
  • Pogoje dela
  • Pripomočke in materiale za izvajanje ZN
  • Kadrovske pogoje

TRETJA FAZA – MS VKLJUČUJE IZVAJANJE ZN IN ODLOČITVE O TRAJANJU ALI SPREMEMBAH NAČRTOVANE ZN.

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE

Primarna preventiva- vključuje:

  • Popolno samooskrbo ( terapevtsko )
  • Razvojno samooskrbo

MS bolniku pomaga, da se nauči aktivnosti samooskrbe, s katerimi vzdržuje in izboljšuje zdravje in preprečuje bolezen.

Sekundarna preventiva – vključuje :

  • Bolezensko samooskrbo

MS uči bolnika izvajati samooskrbo, ki uravnava in preprečuje posledice in komplikacije obolenj.

Terciarna preventiva – vključuje :

  • Bolezensko samooskrbo

MS uči bolnika izvajati samooskrbo, ki omogoča prilagajanje na novo zdravstveno stanje. Oblike pomoči so : podpora, vodenje, vzpodbujanje in učenje.

 

Razmejitev zdravstvene nege (Utrip 1997)

  • Razmejitev ZN je strokovni standard temeljnih določil o pristojnosti, nalogah, načinu in delitvi dela v zdravstveni negi, kar vpliva na funkcijo, organizacijo, delovanje zdravstvene nege in izobraževanje za ZN.
  • Razmejitev ZN ima pomen temeljnega strokovnega regulativa ZN in je dokument, ki je pomemben ne samo za delovanje ZN, temveč tudi za zdravstvo, v katerem deluje ZN.
  • Tako nas usmerja k cilju, ki ga predstavlja pospeševanje in doseganje kakovosti ZN.
  • Razmejitev ZN bo v pomoč in obvezujoča pri izobraževalnih programih za ZN, pri funkcionalnem izobraževanju, pri oblikovanju delovnih mest v institucijah zdravstvene dejavnosti, pri timskem delovanju v zdravstvenem procesu dela, pri izvajanju strokovnega nadzora, pripravništva in strokovnih izpitov, pri izdelavi nomenklature poklicev v ZN, pri določanju evidence podatkov za zdravstveno nego in povsod, kjer bo to pokazala in narekovala praksa.
  • Razmejitev bo omogočala zbiranje podatkov, njihovo obdelavo in uporabo informacij za odločanje, ki je osnova upravljanja sistema ZN. Razmejitev ZN je bila obsežen in zahteven projekt Razširjenega strokovnega kolegija za ZN.
  • Z Razmejitvijo ZN smo dobili enega najpomembnejših dokumentov, kar smo jih izoblikovali v ZN.
  • Dokument je oblikovala delovna skupina Razširjenega strokovnega kolegija za ZN in Zbornice ZN Slovenije…

 

  1. Naštejte osnovne življenjske aktivnosti pri Razmejitvi ZN? 14 tža

 

  1. Kateri so kriteriji klasifikacije v Razmejitvi Zdravstvene nege?
  • Osnovne življenjske aktivnosti oz. potrebe posameznika, družine in skupnosti;
  • vrste postopkov in posegov v zdravstveni negi;
  • delitev dela v negovalnem timu;
  • pristojnosti zdravstvene nege z vidika njenih funkcij.

 

Postopki in posegi dobijo karakteristiko negovalnih intervencij, ko odgovorimo na vpr.:

  • Komu? posameznik, družina, skupnost;
  • Kdaj? življenjska aktivnost oz. potreba;
  • Kaj? negovalne intervencije;
  • Kako? procesna obravnava;
  • Kdo? člani negovalnega tima na osnovi pristojnosti.

 

  1. Katere kriterije v okviru psihične TŽA? Ocena besedne in nebesedne komunikacije; komunikacija- informiranje, poslušanje, svetovanje, pogovarjanje, učenje, telefoniranje; vzpostavljanje medsebojnih odnosov; ocena razumevanja informacij; ocena sposobnosti samooskrbe; pogovor s svojci in pomembnimi drugimi; izvajanje neverbalne komunikacije; pomirjanje bolnika/varovanca; pomoč pri učenju govora; trening spomina; terapevtski dotik in prisotnost; zdravstvene in socialne intervencije; varovanje in spoštovanje pravic bolnika, varovanca; vzdrževanje socialnih stikov; terapevtski pogovor; socioterapevstka metoda dela; psihološko podporne psihoterapevtske metode dela; komunikacija s svojci umrlega bolnika/varovanca; komuniciranje med člani negovalnega in zdravstvenega tima za potrebe bolnika/varovanca.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja