Malce za vajo prek spleta.
1000. Motorično nitje izhaja iz
a. stranskih rogov hrbtenjače.
b. iz sprednjih rogov hrbtenjače.
c. iz zadnjih rogov hrbtenjače.
1001. Senzibilno nitje vstopa v
a. zadnje rogove hrbtenjače.
b. sprednje rogove hrbtenjače.
c. stranske rogove hrbtenjače
1002. Po izstopu iz spinalnega kanala se sosednji živci med seboj prepletaji in tvorijo
a. pleteže (plexus).
b. ganglije.
c. sinapse.
1003. Tvorba pletežev zagotavlja, da vsak del telesa dobi inervacijo
a. po svojem živcu.
b. po več živcih.
c. po celem pletežu.
1004. Spinalnih živcev je
a. 8 parov.
b. 12 parov.
c. 31 parov.
1005. Ker je hrbtenjača krajša od hrbtenice, izstopajo živci iz hrbtenjače
a. višje, kot je njihovo izstopišče iz spinalnega kanala.
b. nižje, kot je njihovo izstopišče iz spinalnega kanala.
c. v višiini izstopišča iz spinalnega kanala.
1006. Cervikalnih (vratnih) živcev je
a. 6 parov.
b. 7 parov.
c. 8 parov.
1007. Prvi 4 pari vratnih živcev inervirajo
a. kožo glave in vratu in mišice zgornjih udov.
b. kožo in mišičje vratu in diafragmo.
c. diafragmo in prsne mišice.
1008. Drugi 4 pari vratnih živcev in del 1. torakalnega pa tvorijo
a. vratni pletež (plexus cervicalis).
b. torakalni pletež (plexus thoracalis)
c. brahialni pletež (plexus brachialis).
1009. Iz brahialnega pleksusa izhajajo:
a. n. radialis (koželjnični ž.), n. medianus (sredinski ž.) in n. ulnaris (podlahtnični ž.).
b. n. hypoglossus (podjeziočni ž.) n.occipitalis (zatiljnižni ž).
c. n. femoralis (stegenski ž.) n. Ischiadicus, n ulnaris.
1010. N. radialis (koželjnični ž.) izhaja iz brahialnega pleteža in poteka
a. iz pazduhe, zadaj okrog humeruse in nad komolcem naprej na podlaht.
b. od vratu, posprednji strani nadlahta, na podlaht.
c. od ramena, po lateralni strani nadlahta, na zadnjo stran podlahta.
1011. N. radialis (koželjnični ž.) inervira
a. vse ekstenzorne mišice zgornjega uda in ustrezno področje kože.
b. vse flrktorne mišice zgornjega uda in ustrezno področje kože.
c. vse ekstenzorne mišice nadlahta in flektorne mišice podlahta.
1012. N. ulnaris (podlahtnični ž) izhaja iz brahialnega pleteža in poteka
a. po zunanji strani nadlahta in dorzalni strani podlahta.
b. po notranji strani nadlahta in volarni strani podlahta.
c. po sprednji strani nadlahta in medialni strani podlahta.
1013. N. ulnaris (podlahtnični ž) inervira
a. vse flektorne mišice zgornjega uda in ustrezno področje kože.
b. vse ekstenzorne mišice zgornjega uda uda in ustrezno področje kože.
c. vse flektorne mišice nadlahta in ekstenzorne mišice podlahta in ustrezno kožo.
1014. N. medianus (sredinski ž.) izhaja iz brahialnega pleteža in poteka
a. po radialni strani nadlahta, nad komolcem preide na dorzalno stran podlahta in roke.
b. po volarni strani nadlahta, nad komolcem preide na dorzalno stran podlahta in roke.
c. po medialni strani nadlahta, nad komolcem preide na volarno stran podlahta.
1015. N. medianus (sredinski ž.) inervira
a. radialno polovico volarne strani podlahta, del kože prstov in fleksorje roke.
b. ulnarno plovico dorzalne strani podlahta in ekstenzorje roke.
c. dorzalno stran podlahta in roke.
1016. Torakalnih živcev je
a. 13 parov.
b. 12 parov.
c. 10 parov.
1017. Torakalni živci
a. tvorijo plexus thoracolumbalis.
b. tvorijo plexus thoracobrachialis
c. ne tvorijo pletežev.
1018. Torakalni živci inervirajo
a. veliko in malo prsno mišico (m pectoralis maior et minor)
b. deltoidno, nadgrebensko in podgrebensko mišico.
c. medrebrne in trebušne mišice.
1019. Ledveni in križnični živci
a. tvorijo ledveni in križnični pletež.
b. tvorijo križnično trtični pletež.
c. ne tvorijo pletežev.
1020. Ledveni pletež se imenuje
a. plexus lumbosacralis.
b. plexus sacrococcigealis.
c. plexus lumbalis.
1021. Iz ledvennega pleteža izhajajo
a. n. femoralis. in nervus obturatorius.
b. n ischiadicus in n. femoralis.
c. n. femoralis, n. tibialis, n. peroneus.
1022. N. femoralis inervira
a. mišice in kožo sprednje strani stegna.
b. mišice in kožo zadnje strani stegna.
c. mišice in kožo sprednje strani stegna in goleni.
1023. N. ischiadicus izhaja iz križničnega pleteža in inervira
a. mišice in kožo sprednje strani stegna.
b. mišice in kožo zadnje strani stegna.
c. mišice in kožo celega spodnjega uda, razen sprednje strani stegna.
1024. Možganskih živcev je
a. 16 parov.
b. 12 parov.
c. 8 parov.
1025. Vohalne živce (filla olfactoria) tvori približno
a. 200 vlaken, ki izvirajo iz vohalnih možganov (rhinnencephalon) in vstopajo v nos.
b. 100 vlaken, ki izvirajo iz možganskega debla in vstopajo v nosno sluznico.
c. 20 vlaken, ki izvirajo iz vohalnega dela nosne sluznice in vstopajo v rhinnencephalon.
1026. Vohalni živci vstopajo v lobanjo skozi
a. luknjičasto ploščico sitke (lamina cribrosa).
b. zagozdnico.
c. zadnjo špranjo orbite.
1027. Po vstopu v lobanjo filla olfactoria tvorijo
a. plexus olfactorius (vohalni pletež), ki vstopa v zgornji del čelnega režna v. možganov.
b. bulbus olfactorius, ki vstopa v spodnji del možganov (rhinnencephalon).
c. hiazmo vohalnega živca pred vstopom v možgane.
1028. Vohalni živec je
a. motorični živec, ki inervira nosne mišice.
b. mešani živec, ki inervira nosne mišice in nosno sluznico.
c. senzibilni živec, ki prenaša dražljaje iz receptorjev vohalnega dela nosne sluznice.
1029. Vidni živec se imenuje
a. nervus oculomotorius.
b. nervus visus.
c. nervus opticus.
1030. N opticus je
a. motorični živec, ki inervira očesne mišice.
b. senzibilni živec, ki prenaša svetlobne dražljaje iz očesne mrežnice.
c. mešani živec, ki prenaša svetlobne dražljaje in inervira očesne mišice.
1031. Motorični očesni živec (n. oculomotorius) je
a. senzibilni živec, ki sprejema in prenaša svetlobne dražlaje.
b. mešani živec, ki sprevaja svetlobne dražljaje in inervira očesne mišice.
c. motorični in vegetativni živec, ki inervira očesne m., m sfincter popillae in m. ciliaris.
1032. Trohlearni živec je motorični živec, ki inervira
a. zgornjo poševno očesno mišico.
b. preme očesne mišice.
c. m. ciliaris in m. sfincter pupillae.
1033. N. trigeminus je
a. petvejni živec.
b. dvovejni živec.
c. trovejni živec.
1034. N. trigeminus (trovejni živec) izvira
a. na straneh ponsa.
b. iz leve in desne hemisfere velikih možganov.
c. iz leve in desne strani podaljšanega mozga.
1035. N. trigeminus (trovejni živec) oživčuje
a. motorično mimične mišice, senzibilno predel spodnje čeljusti.
b. motorično žvekalne mišice, senzibilno pa kožo obraza, veznice in nosno sluznico.
c. motorični vse mišice obraza, senzibilno pa predel čela in zg. čeljusti.
1036. N. trigeminus se deli na
a. 3 veje: čelno , zgornječeljustno in spodnječeljustno.
b. 2 veji: zgornječeljustno (ramus maxillaris) in spodnječeljustno (ramus mandibularis).
c. 4 veje: čelno, senčnično, zgornječeljustno in spodnje čeljustno.
1037. N. facialis (obrazni živec). je
a. senzibilni živec, ki oživčuje kožo obraza.
b. mešani živec ki motorično inervira žvekalne mišice, senzibilno pa kožo lica.
c. motorični živec, ki inervira mimično mišičje in platizmo.
1038. N. abducems (odmikalni živec) inervira
a. spodnjo premo očesno mišico in tako obrača oči navzdol.
b. notranjo premo očesno mišico in tako povzroča pogled navznoter.
c. zunanjo premo očesno mišico in tako povzroča pogled v stran.
1039. N. statoacusticus (ravnotežno slušni živec) je
a. senzibilni živec, ki vodi dražljaje iz notranjega ušesa (slušno – ravnotežnega organa).
b. motorični živec ki skrbi za ravnotežje in tonus mišičja.
c. mešani živec, ki zaznava položaj telesa in inervira skeletno mišičje.
1040. N. glosopharyngicus (jezično žrelni živec) je
a. senzibilni ž. za jezik in žrel. ožino, motorični ž. žrela in parasimpatični za gl. parotis..
b. motorični živec za jezik in senzibilni za kožo vratu.
c. motorični živec za grlo in požiralnik.
1041. N. vagus (klatež) je mešani živec, ki
a. motorično inervira mm grla, senzibilno sluznico grla, vegetativno vse notranje organe.
b. senzibilno inervira žrelo, motorično pa diafragmo.
c. motorično inervira srce, senzibilno pa želodec.
1042. N. hypoglossus (podjezični živec) je
a. motorični živec, ki inervira mišičje žrela in podjezične slinavke
b. motorični živec, ki inervira vse mišičje jezika.
c. motorični živec, ki inervira vse mišičje ustnega dna.
1043. N accesorius je motorični živec, ki inervira
a. lične mišice.
b. diafragmo.
c. mišice obračalke glave in m. trapezius.
1044. Možganski prekati so
a. lobanjske kotanje, v katerih ležijo veliki in mali možgani.
b. votline, v možganih, v katerih se nahaja limfa.
c. votlinr v možganih, v katerih nastaja in se pretaka likvor.
1045. V vsaki hemisferi velikih možganov imamo po
a. 1 stranski prekat, ki sta povezana s 3 ventriklom s foramen interventriculare.
b. 2 stranska prekata povezana s 4. ventriklom.
c. 1 stranski prekat in 3. ter 4. ventrikel.
1046. Tretji prekat je
a. neparen in leži v diencephalonu, med obema talamusoma.
b. paren in se nahaja v vsaki od hemisfer, lateralno od talamusa.
c. paren in se nahaja v srednjih možganih in možganskem deblu.
1047. V možganskih ventriklih se nahaja
a. žilni pletež – plexus chorioideus, ki izloča likvor cerebrospinalis.
b. limfatični pletež (plexus lymphaticus), ki izloča limfo.
c. žilna opna – arachnoidea, ki izloča prekatno vodico.
1048. Tretji prekat ima obliko navpične špranje, ki meji
a. ob strani na talamus, spodaj na hipotalamus, spredaj zgoraj pa na corpus calosum.
b. ob strani na hemisfer malih možganov, spodaj na pons, zgoraj pa na tentorium
c. levo, desno in spodaj na žarkasto telo (cotpus striatum), zgoraj pa na prečnik.
1049. Tretji prekat komunicira
a. zgoraj s sagitalnim sinusom, spodaj pa s subarahnoidalnim prostorom.
b. s strani s stranskima prekatoma, zadaj pa s 4 prekatom.
c. spredaj z možganskim vodovodom, zadaj pa s centralnim kanalom hrbtenjače
1050. Četrti prekat ima obliko šotora, katerega
a. dno je podaljšani mozeg, streha pa velikomožganski srp.
b. dno je hipotalamus, streha pa tentorium.
c. dno je zgornja površina možganskega debla, strehapa mali možgani.
1051. Plexus chorioideus je posebna tvorha, ki nastane z razraščanjem žilja.
a. arachnoideae (pajčevnice).
b. žilnice (pia mater).
c. trde možganske opne (dura mater).
1052. Foramen interventriculare je komunikacija med
a. tretjim in četrtim ventriklom.
b. med četrtim ventriklom in stranskima ventrikloma.
c. med stranskima ventrikloma in 3. ventriklom.
1053. Možganski vodovod (aquaedusctus cerebri) je ozek kanal ki povezuje
a. oba stranska ventrikla.
b. 3. in 4. ventrikel.
c. 4. ventrikel in centralni kanal hrbtenjače.
1054. Možgani so obdani z možganskimi ovojnicami. Poznamo
a. 2 možg. ovojnici: trdo (dura mater) in mehko (pia mater).
b. 3 možg. ovojnice: trdo (dura mater), mehko (pia mater) in pajčevnico (arachnoidea).
c. 4 možg ovojnice: Dura mater, pachymater, arachnoidea in pia mater.
1055. Trda možganska ovojnica (dura mater) je zgrajena iz
a. elestičnega in rahlega veziva.
b. čvrstega veziva in rahlega veziva.
c. čvrstega in elastičnega veziva.
1056. Dura mater je
a. zunanja od treh ovojnic.
b. notranja od treh ovojnic.
c. vmesna od treh ovojnic.
1057. Dura mater ovija
a. velike in male možgane.
b. velike in malemožgane in možgansko deblo.
c. celotne velike in male možgane in hrbtenjačo.
1058. Dura mater ima dva lista –
a. ki tvorita veilikomožganski srp.
a. zunanji ovija notranjost lobanje in hrbten. kanala, notranji pa možgane in hrbtenjačo.
c. ki tvorita sinus sagitalis in malomožganski šotor.
1059. Dura mater tvori duplikature, ki ločujejo posamezne dele možganov:
a. Falx cerebri ločuje velike možgane od malih možganov.
b. Falx cerebri ločuje desno in levo poloblo velikih in malih možganov.
c. Falx cerebri ločuje poloble velikih možganov.
1060. Falx cerebelli je duplikatura trde možganske ovojnice, ki ločuje
a. velike možgane od malih možganov.
b. levo in desno hemisfero velikih možganov.
c. levo in desno hemisfero malih možganov.
1061. Tentorium (šotor) je duplikatura trde možganske ovojnice, ki ločuje
a. velike možgane od malih možganov.
b. levo in desno poloblo velikih možganov.
c. levo in desno ploblo malih možganov.
1062. Diaphragma sellae turcicae je duplikatura
a. mehke možganske ovojnice, ki pokriva turško sedlo v katerem je hipotalamus.
b. trde možganske ovojnice, ki pokriva turško sedlo, v katerem je hipofiza.
c. trde možganske ovojnice, ki pokriva zadnjo lobanjsko kotanjo.
1063. Epiduralni prostor je prostor med
a. trdo in mehko možgansko ovojnico.
b. mehko možgansko ovojnico in pajčevnico.
c. med zunanjim in notranjim listim trde možganske ovojnice.
1064. Arachnoidea (pajčevnica) je srednja od treh možganskih ovojnic zgrajena iz
a. rahlega vezivnega tkiva.
b. čvrstega vezivnega tkiva.
c. elastičnega vezivnega tkiva.
1065. Arachnoidea (pajčevnica) prekriva celotne možgane in se
a. ne pogreza v globino med možganske vijuge.
b. pogreza med možganske vijuge.
c. pogreza med vijuge malih možganov, ne pa med vijuge velikih možganov.
1066. Med trdo in mehko možgansko ovojnico je
a. epiduralni prostor.
b. subduralni prostor.
c. subarahnoidalni prostor.
1067. Med pajčevnico in žilnico (mehko možgansko ovojnico) je
a. subduralno prostor.
b. epiduralni prostor.
c. subarahnoidalni prostor.
1068. V subarahnoidalnem prostoru se nahaja
a. limfa
b. liquor cerebrospinale.
c. rahlo vezivo in maščevje.
1069. Lumbalna cisterna je del
a. epiduralnega prostora, ki sega od 2 ledvenega do 1 križničnega vretenca.
b. del subarahnoidalnega prostora, ki sega od 2. ledvenega, do 2.križničnega vretenca.
c. del subduralnega prostora, ki sega od 2 ledvenega do 5 križničnega vretenca.
1070. Vegetativno živčevje vpliva na delovanje
a. gladkega mišičja, žlez ter srčne mišice.
b. prečno progastega in srčnega mišičja.
c. gladkega mišičja in žlkez.
1071. Predganglijski nevroni simpatičnega živčnega sistema izhajajo iz
a. sprednjih rogov torakalnega in lum balnega dela hrbtenjače
b. zadnjih rogov torakalnega in lumbalnega dela hrbtenjače.
c. stranskih rogov torakalnega in ledvenega dela hrbtenače.
1072. Telesa simpatičnih živčnih celic se nahajajo v
a. sprednjih rogovih sive substance hrbtenjače.
b. stranskih rogovih sive substance hrbtenjače.
c. zadnjih rogovih sive substance hrbtenjače.
1073. Neuriti predganglijskih simpatičnih živčnih celic so
a. mielinizirani in izstopajo iz hrbtenjače skupaj z motoričnimi neuroni.
b. nemielinizirani in izstopajo iz hrbtenjače skupaj s senzibilnimi nevroni.
c. imajo samo Schwanovo ovojnico in izstopajo iz hrbtenjače samostojno.
1074. Simpatična živčna vlakna
a. se kmalu po izstopu iz hrbtenice ločiji in tečejo samostojno do simpatičnig ganglijev.
b. skupaj z motoričnimi vstopajo v ganglije in se ločijo ob izstopu iz ganglijev.
c. spremljajo motorična vlakna vse do mesta inervacije.
1075. Simpatični gangliji se nahajajo na obeh straneh hrbtenice in sestavljajo
a. verigo 60 parov paravertebrelnih ganglijev imenovano Corpus sympathicus
b. verigo 22 parov paravertebralnih ganglijev, imenovano troncus sympathicus.
c. verigo 30 parov parasimpatičnih ganglijev, imenovan truncus parasympathicus.
1076. Iz paravertebralnih simpatičnih gaglijev izstopajo
a. nemielinizirana postganglionarna vlakna, katerih del se pridruži motoričnim vlaknom.
b. mielinizirana postganglionarna vlakna, ki tvorijo posebne živce, ki potekajo v mišičje.
c. mielinizirana vlakna ki se združiji s senzibilnim nitjem perifernih živcev.
1077. Del postganglionarnih simpatičnih živčnih vlaken, ki inervira drobovne organe
a. poteka do njih samostojno.
b. skupaj z motoričnimi vlakni.
c. skupaj s senzibilnimi vlakni.
1078. Del postganglion. simpatičnega nitja ne konča v paravertebralnih ganglijih, temveč
a. gre skozi njih v parne ganglije ob trebušni aorti in njenih vejah.
b. gre skozi njih v neparne ganglije ob trebušni aorti in njenih vejah.
c. ne vstopa v ganglije.
1079. Predganglionarno nitje, ki se končuje v neparnih ganglijih imenujemo
a. nervi paraaortales.
b. nervi praeganglionares.
c. nervi splanchnici (n. splanchnicus maior et minor).
1080. Prevertebralni gangliji s pred in poganglijskim nitjem tvorijo
a. pleteže
b. ganglije.
c. parasimpatične živčne niti.
1081. Najpomembnejši simpatični pleteži so
a. plexus cardiacus in plexus coeliacus (plexus solaris).
b. plexus thoracicus in plexus pelvineus.
c. plexus pulmonalis in plexus paravertebralis.
1082. Plexus solaris (plexus coeliacus) je skupina simpatičnih ganglijev in simpatičnega nitja
a. okoli začetneda dela trebošne aorte.
b. okoli prsne aorte.
c. okoli srca.
1083. Plexus solaris (plexus coeliacus) je dobil svoje ime zaradi
a. vpliva sončne svetlobe na njegovo delovanje.
b. zaradi višje temperature okoli njega.
c. zaradi žarkastega razporeda, ki spominja na sončne žarke.
1084. Iz solarnega pleteža izvirajo manjši pleteži, kot so
a. plexus pulmonalis, plexus aorticus, plexus cardiacus in drugi manjši pleteži.
b. plexus lienalis, plexus renalis, plexus suprarenalis in drugi manjši pleteži.
c. plexus gastricus, plexus mesentericus, plexus duodenalis in drugi manjši pleteži.
1085. Parasimpatični živčni sistem izvira iz
a. medule oblongate in križničnega delahrbtenjače.
b. talamusa in vratnega dela hrbtenjače.
c. hipotalamusa in torakalnega dela hrbtenjače.
1086. Možgansko (kranialno) parasimpatično nitje
a. spremlja nekatere možganske živce.
b. poteka do svojig ganglijev samostojno.
c. spremlja možgansko ožilje.
1087. Parasimpatično nitje vsebujejo sledeči možganski živci:
a. n. olfactorius, n. opticus. N.trigeminus, n. accesorius.
b. n. oculomotorius, n. facialis, n glosupharyngicus in n. vagus.
c. n. abducens, n trochlearis, n. statoacusticus.
1088. Parasimpatično nitje n oculomotoriusa (3. možg. živca)
a. oživčuje preme očesne mišice.
b. oživčuje poševne očesne mišice.
c. oživčuje m. sfincter pupillae in m. ciliaris.
1089. Parasimpatično nitje n. facialisa oživčuje
a. podjezično in podčeljustno slinavko ter solzno žlezo.
b. ščitnico in obščitnične žleze.
c. kožo lica in mimične mišice.
1090. Parasimpatično nitje n. glossofaringikusa oživčuje
a. obušesno slinavko.
b. ustno sluznico.
c. grlo.
1091. Večina nitja n. vagusa je
a. nitje simpatičnega živčevje, zato je vagus sinonim za simpatični živčni sistem.
b. nitje parasimpatičnega živčevja, zato je n. vagus sinonim za parasimpaticus.
c. nitje motoričnega živčevja, ki inervira progasto mišičje notranjih organov.
1092. N. vagus oživčuje
a. dihalne mišice, mišice grla in požiralnika ter hilusne bezgavke.
b. večino organov prsne in trbušne votline.
c. sečila, spolovila in distalno tretjino debelega črevesa.
1093. Križnični (sakralni)del parasimpatikusa oživčuje
a. sluznice tankega in debelega črevesa, jetra in trbušno slinavko.
b. gladko mišičje celotnega prebavnega trakta.
c. sečila, spolovila in distalno tretjino debelega črevesa.
1094. Očesno jabolko (zrklo) se imenije
a. sclera.
b. bulbus oculi
c. cornea.
1095. Zrklo je zgrajeno iz treh ovojnic.
a. zunanje (tunica fibrosa), srednje (tunica vasculosa) in notranje (retina).
b. zunanja plast (sclera) srednja plast (tunica muscularis) in notranja plast (iris).
c. zunanja plast (ciliarnik), srednja plast (retina) in notranja plast (šarenica).
1096. Zunanja očesna ovojnica (tunica fibrosa oculi) se deli v
a. 2 dela: sprednji prozorni del – zenico in zadnji neprozorni del beločnico.
b. 3 dele: sprednji prozorni – lečo , neprozorni – šarenico in beločnico.
c. 2 dela: sprednji prozorni – roženico in zadnji neprozorni – beločnico.
1097. Neprozorni del zunanje očesne ovojnice je bele barve in se imenuje
a. šarenica ali iris.
b. roženica ali cornea.
c. beločnica ali sclera.
1098. Sprednji prozorni del zunanje očesne ovojnice se imenuje
a. zenica ali pupilla.
b. roženica ali cornea.
c. leča ali lens.
1099. Zunanja očesna ovojnica je zgrajena iz
a. snopov kolagenskih vezivnih vlaken prepletenih v različnih smereh.
b. elastičnih vezivnih vlaken razporejeih v zdolžno in prečno.
c. vezivne hrustančevine.
1100. V globini je beločnica (sclera) pigmentirana in se imenuje
a. lamina fusca.
b. lamina cribrifirmis.
c. lamina perpendicularis.
701. Distalni epifizi fibule pravimo
1. maleolus medialis (notranji gleženj)
2. glavica fibule (capitulum fibulae).
3. zunanji gleženj (maleolus lateralis).
702. Nartnice imenujemo tudi
1. ossa tarsi.
2. ossa metatarsi.
3. ossa digitorum.
703. Nartnic je
1. 8 in so razporejene v proksimalni in distalni niz.
2. 9 in so razporejene v lateralno, vmesno in medialno skupino
3. 7 in so razporejene v medialno in lateralno skupino.
704. V medialno skupino nartnic sodijo:
1. skočnica (talus), čolnič (os naviculare) klini (ossa cuneiformia).
2. skočnica (talus), petnica (calcaneus) in kocka (os cuboideum)
3. petnica (calcaneus) in klini(ossa cuneiformia).
705. V lateralno skupino nartnic sodijo:
1. skočnica (talus), petnica (calcaneus) in čolnič (os naviculare).
2. petnica (calcaneus) in kocka (os cuboideum)
3. čolnič (os naviculare), kocka (os cuboideum) in klini (ossa cuneiformia).
706. Skočnica (talus) je
1. kratka kost, ki ima telo (corpus tali), vrat (collum tali) in glavo (caput tali).
2. dolga kost, ki mima telo (corpus tali), diafizo (diaphysis tali) in vrat (collum tali).
3. ploščata kost, ki ima glavo (caput tali), in telo (corpus tali).
707. Na telesu skočnice (talusa) je
1. udolbena sklepna čašica (fosa articularis tali) za stik z distalno epifizo tibije.
2. valj (trochlea tali) z valjasto sklepno površino za skočni sklep.
3. sklepna čašica za stik s tibijo.
708. Valj skočnice (trochlea tali) je vložen v sklepno vilico, ki jo tvori
1. glavica fibule in notranji gleženj (maleolus medialis).
2. zunanji maleolus, sklepna gladčina spodnjega dela tibije z notranjim maleolom.
3. mečnična zareza (incisura fibularis) na golenici in notranji gleženj (maleolus medialis).
709. Na spodnjem delu telesa skočnice (corpus tali) so tr sklepne površine za
1. sklep s čolničkom (os naviculare), s kocko (os cuboideum) in klini (ossa cuneiformia).
2. sklep s eptnico (calcaneus).
3. sklepe s stopalnicami (ossa metatarsi).
710. Na glavi skočnice (caput tali) je sklepna površina za
1. čolnič (os naviculare pedis)
2. kocko (os cuboideum).
3. kline (ossa cuneiformia).
711. Petnica (calcaneus) leži
1. pod skočnico
2. za skočnico.
3. pred skočnico.
712. Petnica (calcaneus) ima na zgornji strani sklepne površine sza stik
1. s tibijo
2. s tibijo in fibulo.
3. s skočnico.
713. Zadaj ima petnica
1. grčico (tuberculum tali).
2. grčo (tuber calcanei)
3. čvršč (condylus tarsi).
714. Na tuber calcanei (grčo petnice) se prirašča kita
1. zadnje golenske mišice.
2. zadnje mečnične mišice
3. troglave mečne mišice.
715. Stopalnice (ossa metatarsi) so
1. kratke kosti, ki imajo glavo in bazo in tvorijo ogrodje narta.
2. dolge kosti, ki imajo telo (diafizo), glavico (capitulum) in bazo (basis)
3. kratke kosti, ki tvotijo ogrodje prstov,
716. Stopalnic je
1. štirinajst.
2. pet.
3. sedem.
717. Najdebelejša med stopalnicami je
1. peta stopalnica, ki ima na bazi grčevimo.
2. tretja stopalnica, ki prenaša polovico pritiska na stopalo.
3. prva stopalnica, ki prenaša polovico pritiska na stopalo.
718. Baze stopalnic tvorijo sklepe z
1. nartnicami.
2. glavicami srednjih prstnic.
3. proksimalnimi prstnicami.
719. Čeljustni sklep tvorita
1. glavica spodnje čeljustnice in sklepna jamica senčnice.
2. glavica spod nje čeljustnice in sklepna jamica zgornje čeljustnice.
3. glavica spodnje čeljustnice in sklepna jamica zagozdnice.
720. Čeljustni sklep ovija
1. čvrsta napeta sklepna ovojnica.
2. ohlapnasklepna ovojnica.
3. tanka sklepna ovojnica
721. V čeljustnem sklepu je možno
1. le odpiranje in zapiranje ust.
2. pomikanje ust levo in desno, odpiranje in zapiranje ust, pomikanje naprej in nazaj.
3. odpiranje, zapiranje, pomikanje naprej in nazaj, levo in desno ter kroženje.
722. Ključnično p’ (NAPAKE!!!)
‘na gladčina kolčičnega dela ključnice.
1. sklepna jamica lopatice in lateralni okrajek ključnice.
2. lopatični kljun in lateralni okrajek ključnice.
724. Ključnično lopatični sklep je
1. sferični sklep, v katerem so možni vsi gibi, kot v ramenu, le da v manjši meri.
2. enoosni sklep, v katerem je možno le dviganje in spuščanje ramena.
3. drsni sklep v katerem so možni le zelo omejeni gibi.
725. Ramenski sklep je
1. kroglasti (sferični) sklep z mnogimi osmi.
2. jajčasti sklep, v katerem so možni vsi gibi razen rotacije.
3. Je sedlasti sklep, v katerem so možni vsi gibi razen kroženja (cirkumdukcije).
726. Ramenski sklep tvorita
1. sklepna površina ključnice in kolčice lopatice in glavica nadlahtnice
2. sklepna čašica lopatice in glavica nadlahtnice,
3. podgrebenskaa jama lopatice, sklepna gladčina klučnice in glava nadlahtnice.
727. Sklepna ovojnica ramenskega sklepa je
1. čvrsta in napeta, da preprečuje izpahe.
2. čvrsta, a ohlapna, da omogoča obsežno gibljivost.
3. tanka in ohlapna zato je gibljivost omejena.
728. V ramenskem sklepu so možni
1. abdukcija, addukcija antefleksija in retrofleksija.
2. anteverzija, retroverzija, antefleksija, retrofleksija in rotacija
3. anteverzija, retroverzija antefleksija, retrofleksija, rotacija in cirkumdukcija.
729. Komolčni sklep tvorijo
1. valj in glavica nadlahtnice in sklepna jamica podlahtnice in jamica glavice koželjnice.
2. glavica (capitulum humeri), zareza (incisura radii)na podlahtnici in glavica radiusa.
3. valj in glavica nadlahtnice in sklepna jamica glavice koželjnice.
730. Komolčni sklep je
1. jajčasti sklep zs številnimi osmi.
2. šarnirni (enoosni sklep)z gibljivostjo le v eni ravnini.
3. sferični sklep s številnimi osmi in gibljivostjo v vseh smereh.
731. Zgornji radioulnarni sklep tvori
1. obod glavice koželjnice in zareza na koželjnici ter krožna vez (lig: anulare radii).
2. incisura olecrani in jamica glavice radiusa (foveola capuituli radii)
3. glavica nadlahtnice in zareza koželjnice na podlahtnici.
732. Zgornji radioulnarni sklep je
1. kroglast sklep, ki omogoča samo kroženje.
2. čepast sklep, ki omogoča rotacijo okrog vzdolžne osi.
3. valjast sklep, ki omogoča fleksijo in ekstenzijo.
733. Spodnji radioulnarni sklep tvorijo
1. valj glavice podlahtnice in distalna sklepna površina koželjnice.
2. valj glavice podlahtnice in podlahtnična zareza koželjnice.
3. glavica ulna in sklepna površina zapestnic.
734. Spodnji radioulnarni sklep je
1. jajčast sklep, ki omogoča fleksijo, ekstenzijo, abdukcijo in addukcijo.
2. čepast sklep, ki imogoča rotacijo radiusa okrog vzdolžne osi ulne.
3. sedlast sklep, ki omogoča vse gibe, razen rotacije.
735. Radiokarpalni sklep je
1. jajčast sklep, ki omogoča vse gibe, kot kroglast sklep, razen rotacije.
2. sedlast sklep, ki omogoča vse gibe, razen rotacije
3. valjast sklep, ki omogoča samo volarno in dorzalno fleksijo.
736. Interfalangealni sklepi so
1. jajčasti sklepi, ki omogočajo vse gibe.
2. valjasti sklepi, ki omogočajo ekstenzijo in fleksijo.
3. sedlasti sklepi, ki omogočajo vse gibe, kot kroglasti, le v manjši meri.
737. Sklepi med zapestnicami so
1. enoosni sklepi, ki omogočajo gibanje samo v eni smeri.
2. večosni – sedlasti sklepi, ki omogočajo gibanje v vseh smereh.
3. brezosni sklepi, v katerih je možno le minimalno drsenje.
738. Metakarpofalangealni sklepi so
1. enoosni sklepi, razen prvega, ki je sedlast (večosni) sklep.
2. sedlasti sklepi, razen prvega, ki je valjast.
3. kroglasti sklepi, razen prvega, ki je ravni.
739. Kolčni sklep je
1. sferični sklep, v katerem so možni vsi gibi, kot v ramenskem le, da v večjem obsegu.
2. sferični sklep, v katerem somožni vsi gibi, kot v ramenskem, le da v manjšem obsegu.
3. dvoosni sklep, v katerem so možne fleksija, ekstenzija, abdukcija in addukcija.
740. Kolenski sklep je
1. enoosni sklep, v katerem sta možni fleksija in ekstenzija.
2. dvoosni sklep v katerem so možne fleksija, ekstenzija, abdukcija in addukcija.
3. ovoidni sklep, v katerem so možni vsi gibi, razen rotacije.
741. Proksimalni in distalni tibiofibularni sklep sta
1. sedlasta sklepa z možnostjo vseh gibov, razen fleksije in ekstenzije.
2. jajčasta sklepa z možnostjo vseh gibov, razen rotacije
3. ravna sklepa z minimalno gibljivostjo.
742. Zgornji skočni sklep je
1. sedlast sklep, v katerem izvajamo vse gibe.
2. valjast sklep, v katerem izvajamo plantarno in dorzalno fleksijo.
3. kroglast sklep, v katerem izvajamo vse gibe, kot v zapestju.
743. Skeletna mišica je zgrajena iz mišičnih vlaken (celic) ki tvorijo
1. kito (tetivo)
2. primarne mišične snopiče (faciculi).
3. mišične ovojnice.
744. Primarni mišični snopič obdaja rahla vezivna ovojnica, imenovana
1. endomysium
2. perimysium.
3. fasciaa musculi.
745. Primarni mišični snopiči (fasciculi primarii) se združujejo v
1. mišico (musculus)
2. mišično ovojnico (fascia musculi).
3. sekundarne mišične snopiče (fasciculi secundarii).
746. Sekundarne mišične snopiče obdaja vezivna ovojnica, imenovana
1. zunanja mišična ovojnica (perimysium).
2. skupna mišična ovojnica (Fascia muscularis comunis).
3. kitna ovojnica (vagina tendinis).
747. Sekundarni mišični snopiči se združujejo
1. v kito (tendo)
2. v mišične vitre.
3. v mišico (musculus).
748. Mišico ovija rahlo vezivo, imenovano
1. paramysium
2. endomysium.
3. fascia musculorum comunis.
749. Vsako posamezno mišico obdaja čvrsta vezivna ovojnica, imenovana
1. skupna mišična ovojnoca (fascia musculorum comunis).
2. lastna mišična ovojnica (fascia musculi propria).
3. zunanja mišična ovojnica (perimysium externum).
750. Vsaka mišica ima
1. glavo (caput), vrat (collum) in trup (corpus).
2. glavo (caput), telo (corpus) in konec (extremitas).
3. glavo (caput), trebuh (venter) in rep (cauda).
751. Vsaka mišica ima
1. izvor (origo), in prijemališče (insertio).
2. proksimalni in distalni okrajek (epiphysis proximalis et distalis).
3. proksimalno in distalno kito (tendo proximalis et distalis).
752. Vsaka mišica ima
1. nepremično točko (punctum fixum) in premično točko (punctum mobile).
2. dve nepremični točki.
3. dve ali več premičnih točka.
753. Rep mišice (cauda) prehaja v
1. kitno ovojnico (vagina tendinis).
2. v kito (tendo).
3. v sinovialni mešiček (bursa sinovialis).
754. Kita (tendo) je zgrajena iz
1. mišičnih vlaken.
2. elastičnega veziva.
3. čvrstega veziva.
755. Kite ploščatih mišic imenulemo
1. aponevrosa (aponeurosis).
2. epidermis.
3. apophysis.
756. Kitna ovojnica (vagina tendinis) je
1. sinovialni mešiček, preko katererga drsi kita.
2. sinovialna ovojnica po pateri drsi mišica.
3. drsni kanal, po katerem drsi kita.
757. Kitna ovojnica je zgrajena iz
1. notranje (sinovialne) in zunanje (vezivne) plasti.
2. zunanje (sinovialne) in notranje (mišične) plasti.
3. zunanje (vezivne), srednje (mišične) in notranje (sluznične) plasti.
758. Bursa sinovialis je
1. sinovialna vrečka, ki ščiti mišico ki poteka ob kosti.
2. siunovialna mrena, ki ščiti sklepe, preko katerih drsijo mišice.
3. sinovialna blazinica, ki leži na mestih, kjer kita ali mišica poteka čez trdo podlago.
759. Mišice glave delimo v
1. mišice obračalke glave, mišice upogibalke in dvigalke glave
2. izrazne (mimične) mišice in mišice upogibalke glave.
3. žvekalne mišice in mimične (izrazne) mišice).
760. Med mišice žvekalke spadajo
1. krožna ustna mišica, mišica dvigalka spuščalka ustnih kotov.
2. senčnična mišica (m temporalis), žvekalka (m. maseter) in perutasti mišici (m pterigoidei).
3. lična mišica ter medialna in latertalna perutasta mišuica.
761. Žvekalka (m. masseter)
1. izvira na ličnem mostičku in se pripenja na vogal spodnje čeljustnice.
2. izvira v senčnični jami in se pripenja na telo spodnje čeljustnice.
3. izvira na ličnici in se pripenja na mišičnem odrastku spodnje čeljustnice.
762. Senčnična mišica (m temporalis)
1. izvira na trnastem nastavku senčnice in se pripenja na kot spodnje čeljustnice.
2. izvira na bradavičarju senčnice in se pripenja na telo spodnje čeljustnice.
3. izvira v kotanji senčnice in se pripenja na koronoidni odrastek spodnje čeljustnice.
763. Sredinska perutasta mišica (m pterigoideus medialis)
1. izhaja iz perutastega odrastka zagozdnice in se pripenja pod glavico spodnje čeljustnice.
2. izvira na trnastem odrastku senčnice in se pripenja na kot spodnje čeljustnice.
3. izvira na bradavičarju in se pripenja na sklepni odrastek spodnje čeljustnice.
764. Stranska perutasta mišica (m pterigoideus lateralis)
1. izvira na bradavičarju in se pripenja na spodnječeljustni kot.
2. izvira na perutastem izrastku zagozdnice, pripenja pa se na vezivno ploščico čelj. sklepa.
3. izvira na ličničnem odrastku senčnice, pripenja pa se na kot spodnje čeljustnice.
765. Mišičje tvori
1. 60 % telesne teže.
2. 20 % telesne teže.
3. 40 % telesne teže.
766. Mišice, ki delujejo v isti smeri in izvejajo isto funkcijo imenujemo
1. protagonisti.
2. antagonisti.
3. sinergisti.
767. Mišice, ki delujejo v nasprotnem smislu imenujemo
1. antagonisti
2. protagonisti.
3. sinergisti.
768. Mišice, ki upogibajo posamezne dele telesa imenujemo
1. rotatorji (mm rotatores).
2. fleksorji (mm. flexores).
3. ekstenzorji (mm. extensores).
769. Mišice, ki obračajo posamezne dele telesa imenujemo
1. pronatorji (mm pronatores)
2. mišice vrtalke (mm circulatores).
3. mišice obračalke (mm. rotatores).
770. Mišice ki dvigajo kak del telesa imenujemo
1. mišice dvigalke (mm. elevatores).
2. mišic e oddmikalke (mm. abductores).
3. mišice dvigalke (mm. depresores).
771. Mišice ki obračajo podlaht in dlan navzgor (supinirajo), imenujemo
1. musculi levatores.
2. musculi supinatores.
3. musculi pronatores.
772. Mišice ki odmikajo posmazne dele telesa imenujemo
1. odmikalke – abduktorji (mm. abductores).
2. odmikalke – adduktorji (mm adductores.
3. odmikalke – ekstenzorji (mm extensores)
773. Mišico, ki kak del telesa postavlja nasproti drugemu imenujemo
1. nasprotnica (antagonist).
2. protivnice (m oponens).
3. odimikalka (m. abducens).
774. Mimične (izrazne) mišicese so
1. majhne okroglemišice, ki se pripenjajo na kosti splanhnokraniuma
2. majhne ploščate mišice ki se končajo v globokih plasteh kože.
3. ploščate in okrogle mišice, ki vse izvirajo iz obraznih kosti, pripenjajo pa se na kožo.
775. Med najpomembnejše mimične mišice med drugimi spadajo:
1. krožna očesna mišica, senčnična mišica, lična mišica, podjezična mišica.
2. krožna očesna mišica , krožna ustna mišica, lična mišica, dvigalka ustnega kota.
3. krožna očesna, krožna ustna, lična in bradno podjezična mišica.
776. Med izrazne mišice sudijo tudi:
1. trobilka (m. buccinator), mala in velika ličnična mišica, bradno podjezična mišica.
2. dvigalka in povešalka ustnega kota, dvigalka zgornje ustnice, smejalna mišica,
3. povešalka in dvigalka ustnega kota, krožna ustna mišica, podjezično-ščitnična mišica.
777. Med mimične mišice med drugimi sodijo:
1. zgornja, sprednja in zadnja obušesna mišica, senčnična in perutasta mišica.
2. povešalka in dvigalka ustnega kota, kota, dvigalka zgornje ustnice in smejalna mišica.
3. bradna mišica, trobilka, žvekalka in stranska perutasta mišica.
778. Med mimične mišice poleg ostalih sodijo tudi:
1. lobanjska mišica, očesna krožna mišica, senčnična mišica in žvekalka.
2. zgornja, sprednja in zadnja uheljna mišica, platizma in podjezično bradna mišica
3. smejalna mišica, dvigalka in povešalka ustnega kota in bradna mišica.
779. Med mišice žvekalke sodijo:
1. žvekalka, trobilka, krožna ustna mišica.
2. žvekalka, senčnična mišica, sredinska in stranska perutasta mišica.
3. krožna ustna mišica, trobilka in dvigalka zgornje ustnice.
780. Mišica žvekalka – m. maseter
1. izvira v senčnični kotanji in se pripenja na koničasti (koronoidni) odrastek spod. čeljustnice.
2. izvora iz ličničnega mostička in se pripenja na vogal spodnje čeljustnice.
3. izvira na perutastem odrastku zagozdnice in se pripenja na glavico spodnje čeljustnice.
781. Mišica žvekalka
1. dviga spodnjo čeljust.
2. pomika spodno čeljust levo in desno.
3. dviga zgornjo čeljust.
782. Senčnična mišica
1. izvira na ličničnem loku in se pripenja na vogal spodnje čeljustnice.
2. izvira na bradavičarju senčnice in se pripenja na vogal spodnje čeljustnice.
3. izvira v senčnični kotanji in se pripenja na koronoidni odrastek spodnje čeljustnice.
783. Senčnična mišica
1. poteza spodnjo čeljust navzgor in navzad.
2. poteza zgornjo čeljust navzgor in naprej.
3. poteza spodnjo čeljust v svojo stran.
784. Stranska in sredinska perutasta mišica
1. izvirata iz zagozdnice.
2. izvirata iz senčnice.
3. izvirata iz zgornje čeljustnice.
785. Perutasti mišici se pripenjata
1. medialna pod glavico spodnje čeljustnice, lateralna pa na disk čeljustnerga sklepa.
2. medialna na kot spodnje čeljustnice, lateralna pa na telo spodnje čeljustnice.
3. medialna na ličnični lok, lateralna pa na ličnico.
786. Perutasti mišici
1. potezata spodnjo čeljust nazaj.
2. dvigata zgornjo čeljust.
3. potezata spodnjo čeljust naprel.
787. Perutasti mišici sodita med
1. mimične (izrazne) mišice.
2. žvekalke.
3. obračalke glave.
788. Senčnična mišica se imenuje tudi
1. musculus maseter.
2. musculus orbicularis oris.
3. musculus temporalis.
789. Vratne mišice delimo v
1. sprednjo in stransko skupino.
2. sprednjo in zadajšnjo skupuno.
3. sprednjo, stransko in zadajšnjo skupino.
790. V sprednjo skupino spadajo:
1. 3 suprahyoidne, 3 infrahyoidne in 4 prevertebralne mišice.
2. 4 suprahyoidne, 4 infrahyoidne in 3 praevertebralne mišice
3. 2 suprahyoidni, 2 infrahyoidni in 4 praevertebralne mišice.
791. Med suprahyoidne mišice sodijo:
1. m. digastricus, m. stylohyoideus, m. mylohyoideus, m. geniohyoideus.
2. platisma, m. longus colli, m. sterno-cleido-mastoideus
3. m. sterno-hyoideus, m. omohyoideus, m longus colli.
792. Med infrahyoidne mišice sodijo:
1. m. digastricus, m. mylohyoideus, platisma in m. sternohyoideus.
2. m. sternohyoideus, m omohyoideus, m. thyreohyoideus in m sternothyreoideus.
3. m.longus colli, m. longus capitis, platisma in m. digastricus.
793. V prevertebralno skupino vratnih mišic sodijo:
1. obračalke glave, platizma in dvigalke reber.
2. bradno-prsnični mišici, obračalki glave in dvigalke reber.
3. dolga vratna mišica in dolga mišica glave.
794. V stransko skupino vratnih mišic sodijo:
1. vratna kožna mišica, obračalka glave ter sprednja, srednja in zadajšnja dvigalka reber.
2. dolga vratna mišica in dolga mišica glave.
3. trikotasta, kapucasta in romboidna mišica.
795. Mišice dvigalke reber se imenujejo:
1. m. maseter anterior, medius et posterior.
2. m. scalenus anterior, medius et posterior.
3. m. serratus anterior, medius et posterior.
796. Vratna kožna mišica (platisma)
1. obrača glavo levo in desno.
2. pripogiba glavo naprej.
3. nateza kožo vratu.
797. Obračalka glave se imenuje tudi
1. musculus sterno-cleido-mastoideus.
2. musculus rotator capitis.
3. musculus longus capitis.
798. Vratna kožna mišica se imenuje
1. musculus scalenus.
2. musculus tensor colli.
3. platisma.
799. Hrbtne mišice delimo v
1. zgornjo in spodnjo skupino.
2. povrhnjo in globoko skupino .
3. v levo in desno skupino.
800. V globoko skupino hrbtnih mišic spadajo:
1. m. iliocostalis, m. longissimus in m spinalis.
2. diaphragma abdominalis, m guadratus lumborum, m pronator quadratus
3. m. rectus abdominis, m. guadratus lumborum, m. transversus abdominis.