Še malce le teh =)
1141. Na prehodu z očesa na zgornjo in spodnjo veko veznica tvori
1. zgornji in spodnji veznični žep (fornix coniunctivae superior et inferior).
2. tarsus zgornje in spodnje veke.
3. zgornje in spodnje trepalnice.
1142. Očesne mišice
1. pomikajo oko v najprimernejši položaj.
2. služijo za akomodacijo.
3. širijo in ožijo šarenico.
1143. Vsako oko ima
1. 4 preme in 2 poševni očesni mišici.
2. 2 premi in 4 poševne očesne mišice.
3. 2 premi in 2 poševni očesni mišici.
1144. Veke (palpebra superior et in ferior) so zgrajene iz
1. kože, krožne očesne mišice, vezivne ploščice (tarsus) in veznice (coniunctiva)
2. vezivne ovojnice, hrustančne ploščice (tarsus) mišice dvigalke obrvi in seroze.
c. kože, maščevja, hrustančne ploščice (tarsus) in solznih žlez.
1145. Uho je organ za
1. sluh in mišični tonus.
2. sluh in ravnotežje.
3. za sluh in zaznavanje položaja v prostoru.
1146. Uho delimo na
1. zunanje, srednje in notranje uho.
b. zunanje in notranje uho.
c. zunanje uho, bobnično votlino in ušesno troblo.
1147. Zunanje uhu sestavljajo
a. uhelj (auricula), bobnična votlina (cavum timpani) in bradavičar (pr. Mastoideus).
b. uhelj zunanji sluhovod in notrani sluhovod.
c. uhelj zunanji sluhovod in bobnič.
1148. Uhelj se imenuje latinsko
a. auris
b. meatus acusticus exrernus.
c. auruicula.
1149. Zunanji sluhovod se latinsko imenuje
a. cavum auris.
b. porus acusticus externus.
c. meatus acusticus externus.
1150. Zunannj sluhovod je zgrajen
a. v zunanji tretini iz kože, v srednji tretini iz kosti in v notrani tretjini iz hrustanca
b. v zunanji tretjini iz hrustanca, v notranjih dveh tretinah pa iz kosti in prekrit s kožo.
c. v celoti je zgrajen iz hrustanca, prekritega s luznico
1151. Zunanji sluhovod je prekrit
a. s sluznico, bogato z žlezami, ki izločajo ušesno sluz.
b. s serozno mreno, ki izloča ušesni loj.
c. s kožo, ki vsebuje žleze, ki izločajo ušesno maslo (cerumen).
1152. Zunanji sluhovod je
a. kanal, zavit v obliki črke s, ki vodi zvočne valove do bobniča.
b. raven kanal, ki prevaja zvočno valovanje ušesnih koščic.
c. je dolg s-asto zavit kanal, ki povezuje zunanje uho z žrelom.
1153. Bobnič se latinsko imenuje
a. membrana tympani.
b. membrana interossea.
c. lamina quadrigemina.
1154. Bobnič (membrana tympani) je zgrajen
a. iz rahlega veziva, zunaj prekritega s sluznico, znotraj pa s serozno mreno.
b. iz čvrstega veziva, zunaj prekritega s kožo, znotraj pa s sluznico.
c. iz mrežastega vezivnega tkiva, ki ga z obeh strani prekriva sluznica.
1155. Srednje uho se latinsko imenuje
a. meatus acusticus internus.
b. auris media.
c. tuba auditiva.
1156. Srednje uho (auris media) je zgrajeno
a. iz 3 med seboj povezanih votlin: bobnične, bradavičarjeve in ušesne troblje.
b. iz 2 med seboj povezanih votlin: bobnične votline in ušesne troblje.
c. iz 3 med seboj povezanih votlin: mešička, vrečice in votline bradavičarja.
1157. Bobnična votlina (cavum tympani) je votlina s 6 stenami ki zgoraj meji na
a. duro mater in možgane
b. na krilce zagozdnice.
c. na bradavičar.
1158. Bobnična votlina (cavum tympani) je spredaj
a. preko notranjega sluhovoda povezana z grlom.
b. preko ušesne toblje povezana z maksilarnim sinusom.
c. preko ušesne troblje povezana z nasoopharynx-om.
1159. Povezava srednjega ušesa z nosnim delom žrela je pomembna
a. zaradi izenačevanja pritiska v srednem ušesu z zunanjim pritiskom.
b. zaradi prenosa zvoka iz žrela v srednje uho preko ušesne troblje.
c. za iztekanje sluzi iz srednjega ušesa.
1160. V srednjem ušesu se nahaja niz 3 koščic, ki
a. predstavljajo oporo za bobnič.
b. Skrbijo, da je srednje uho vedno razprto.
c. prenašajo zvočno valovanje z bobniča na notranje uho.
1161. Ušesne koščice se imenujejo
a. malleus, incus in stapes.
b. maleolus lateralis, talus in tarsus.
c. cochlea, canalis semicircularis in antrum mastoideum.
1162. Ušesne koščice so med seboj povezane.
a. s pravimi sklepi.
b. s sinostozami .
c. s sinhondrozami.
1163. Napetost verige koščic v srednjem ušesu vzdržujeta dve majhni mišici:
a. m. maleolaris in m.tensor fasciae latae.
b. m. tensor umbi in m levator palpebrae.
c. m. tensor tympani in m. stapedius.
1164. Notranje uho se nahaja v koščenem labirintu, ki ga tvorijo:
a. polž (cochlea), 3 polkrožni kanali (canales semicirculares) in preddvor (vestibulum).
b. črv (vermis), 3 mešički in ovalno okence.
c. piramida, preddvor in celulae mastoideae.
1165. Notranje uhu imenujemo latinsko
a. auris externa.
b. auris interna.
c. tuba auditiva Eustachii.
1166. V koščenem labirintu se nahaja
a. sluznični labirint.
b. membranozni labirint.
c. hrustančni labirint.
1167. Membranozni labirint od zunaj obdaja
a. endolimfa.
b. humor aquosus.
c. perilimfa.
1168. Membranozni labirint izpolnjuje
a. endolimfa.
b. liquor cerebrospinalis.
c. perilimfa.
1169. Na bazalni membrani membranoznega polža se nahajajo
a. paličice
b. čepki.
c. receptorji za sluh.
1170. Cortijev organ so
a. receptorji za barve.
b. receptorji za sluh.
c. organ za ravnotežje.
1171. Ravnotežni organ leži
a. v bradavičarjevi votlini.
b. v polžu.
c. v preddvoru in polkrožnih kanaličih
1172. Receptorne celice za sluh imajo cilije, ki so občutljive na
a. zračno valovanje.
b. tresljaje slušnih koščic.
c. premikanje endolimfe.
1173. Živčne niti, ki izvirajo iz receptorjev za sluh in ravnotežje se združujejo v
a. nervus facialis.
b. nervus statoacusticus.
c. nervus hypoglossus.
1174. Organum olfactus je
a. čutilo za voh.
b. čutilo za okus.
c. čutilo za otip.
1175. Čutne celice – receptorji za voh se nahajajo v
a. celi nosni sluznici.(tunica mucosa nasi)
b. v spodnem, večjem delu nosne sluznice (pars respiratoria).
c. v zgornjem, manjšem delu nosne sluznice (pars olfactoria).
1176. Receptorji za voh so kemoreceptorji, ki zaznavajo snovi raztopljene v
a. vodi.
b. zraku,
c. v vodi, zraku in čvrstih substancah.
1177. Čutilo za okus – okušalo latinsko imenujemo.
a. organum olfactus
b. organum sensum.
c. organum gustus.
1178. Receptorji za okus sodijo med
a. kemoreceptorje
b. elektromagnetne receptorje
c. termoreceptorje.
1179. Receptorji za okus se v največji meri nahajajo
a. na zgornji površini jezika v okušalnih brstičih (papilah))
b. v sluznici dlesni.
c. v sluznici grla in žrela.
1180. Posamezna okušalna telesca – coliculi gustatorii se nahajajo tudi v
a. v sluznici trdega neba in epifaringsa.
b. v sluznici mehkega neba in mezofaringsa.
c. v sluznici dlesni in ustnega preddvora.
1181. Poznamo več vrst okušalnih brstičev – papil:
a. papilla vateri, paillae vermiformes.
b. papillae valatae, foliatae, fungiformes.
c. papilla olfactoriae, papillae linguales, papillae pharyngicae.
1182. Živčne niti iz otočkastih in listastih papil se združujejo
a. n. glosopharyngicus (9. možganski živec).
b. hypoglossus.(12. možganski živec).
c. n. facialis.(7 možganski živec).
1183. Živčne niti receptorjev iz gobastih papil se združujejo v
a. n. facialis (chorda tympyni – 7. možganski živec).
b. n. glosopharyngicus (9. možganski živec).
c. n. accesorius (11. možganski živec).
1184. Modo je parna
a. endokrina žleza.
b. eksokrina žleza
c. eksokrina in endokrina žleza.
1185. Modo je ovalne oblike in pri odrasle meri v dolžino
a. 2 cm.
b. 5 cm .
c. 10 cm.
1186. Na zgornjem polu moda je
a. priraščen obmodek.
b. priraščena vesicula seminalis (semanjak).
c. priraščena Cowperjeva žleza (glandula bulbouretralis)
1187. Na zadnjem robu testisa je
a. epididymis kjer vstopajo žile in živci in izstopa ductus deferens.
b. hylus testis, kjer vstopajo žile in živci in izstopajo odvodni kanaliči.
c. funiculus spermaticus, v katerem so žile, živci in odvodni kanaliči.
1188. Modo obdaja
a. tanka serozna opna (tunica serosa).
b. čvrsta vezivna ovojnica (tunica albuginea).
c. sluznica (tunica mucosa).
1189. Od tunike albuginee navznoter potekajo vezivne pregrade (septula testis).ki deke testis
a. na ca 60 režnjičev (lobuli testis).
b. na 20 – 25 režnjičev.
c. Na 10 režnjičev.
1190. V vsakem režnjiču se nahaja po
a. 1 za las debela močno zvijugana semenska cevčica (tubulus seminiferus).
b. 10 za las debelih, močno zvijuganih semenskih cevčic (tubuli seminiferi).
c. 100 za las debelih, zvijuganih cevčic (tubuli seminiferi).
1191. Semenske cevčice so
a. vesikularne žleze, ki izločajo moški spolni hormon (testosteron).
b. so grozdaste eksokrine žleze, ki izločajo gonadotropni hormon.
c. so tubularne žleze v katerih nastajajo semenčice (spermatozoidi).
1192. Med semenskimi cevčicami se nahaja vezivno tkivo v katerem so
a. leydigove celice, ki izločajo moški spolni hormon – testosteron.
b. kupferjeve celice, ki izločajo semensko tekočino.
c. so sartolijeve celice, ki izločajo gonadotropni hormon.
1193. Modo leži v
a. modniku (scrotum)
b. semenskem povesmu (funiculus spermaticus).
c. dimeljskem kanalu (canalis ingunalis).
1194. Modnik (scrotum) je zgrajen iz
a. kože, povrhnje ovojnice (fascia superfitialis) in tunicae vaginalis testis.
b. vezivne ovojnice in gladkega mišičja.
c. kože, ki je slabo pigmentitana in vezivne ovojnice (tunica albuginea).
1195. V koži modnika so številne
a. endokrine žleze.
b. apokrine žleze.
c. tubularne žleze.
1196. Modo se pri embriju razvija
a. pod vranico
b. pod ledvico..
c. pod jetri.
1197. Descensus testis je
a. drsenje moda od mesta, kjer je zasnovano, v modnik.
b. spolno dozorevanje testisa.
c. začetek funkcije testisa.
1198. Če descensus testiss ni popolen
a. testis ne izloča zrelih spermatozoidov.
b. testis ne izloča spolnih hormonov.
c. na mestu testisa nastane kila.
1199. Če se testis ne spusti v modnih, to imenujemo
a. descensus testis.
b. retentio testis.
c. degradatio testis.
1200. Med pomožne moške spolne žleze spadajo:
a. nadledvična žleza, apokrine žleze in mlečna žleza.
b. češarika , hipofiza in nadledvična žleza.
c. obsečnica (prostata), semenjah (vesicula seminalis) in glandula bulbouretralis.
1201. Prostata se imenuje tudi
a. podmehurnica ali obsečnica.
b. podledvičnica.
c. mešičnica.
1202. Prostata je žleza, velikosti in oblike
a. kostanja.
b. mandarine.
c. lešnika.
1203.. Baza prostate je prislonjena ob
a. sečni mehur.
b. simfizo.
c. danko.
1204. Sprednja stran prostate meji na
a. simfizo.
b. na sečni mehur.
c. na danko.
1205. Zadnja stran prostate meji na
a. simfizo.
b. danko.
c. uterus.
1206. Prostata je zgrajena iz
a. 30 do 50 žlez, vezivnega tkiva in gladkega mišičja.
b. 100 do 200 žlez, čvrstega veziva in prečnoprogastih mišičnih vlaken.
c. 10 do 20 žlez, sluznice in čvrste vezivne ovojnice.
1207. Semenjak – vesicula seminalis je
a. neparna žleza, ki leži ob danki.
b. parna žleza, ki leži lateralno od ampule semenovoda.
c. parna žleza, kileži pod prostato.
1208. Izloček semenjaka se izliva v
a. prostato.
b. uretro.
c. semenovod pred vstopom v prostato.
1209. Obmodek – epididymis je zgrajen iz
a. ozke zvijugane cevčice (ductus epididymidis), ki nastane z zlitjem 8 – 10 cevk.
b. 8 –10 dolgih cevk , ki se združijo v 1 kratko cevko.
c. 20 – 25 zvijuganih cevčic (ductuli seminiferi).
1210. Semenovod – ductus deferens se začne
a. v repu obmodka.
b. v modu.
c. v prostatičnem delu uretre.
1211. Semenovod je cevka dolžine
a. 10 – 20 cm..
b. 20 – 30 cm.
c. 50 – 60 cm.
1212. Po vstopu v prostato ductus deferens preide v
a. vesica seminalis.
b. ductus eiaculatorius (brizgalnik), ki se odpira v uretro.
c. sečni mehur, iz njega pa v uretro.
1213. Semenovod je zgrajen iz
a. vzdolžno nagubane sluznice, mišične plasti in adventicije.
b. notranjega seroznega sloja, močnega sloja veziva in čvrste ovojnice.
c. intime znotra, v sredini stratum muskulare mukoze, zunaj pa seroza.
1214. Ductus eiaculatorius se odpira v prostatični del sečnice na hribčku, imenovanem
a. colliculus seminalis
b. funiculus spermaticus.
c. papilla spermatica.
1215. Funiculus spermaticus – semensko povesmo tvorijo
a. semenovod, arteria in vena testicularis, mezgovnice in živci ter m. cremaster.
b. sečevod, corpus cavernosum uretrae, arteriae et venae penis.
c. epididymis, ductus epididymidis in scrotum.
1216. Moška uretra je dolga
a. ca 4 – 5 cm.
b. ca 20 – 30 cm.
c. ca 16 – 20 cm.
1217. Moška uretra začne z notranjim ustjem (orefitium internum) in poteka skozi
a. medenično prepono, prostato in skozi corpus cavernosum uretrae.
b. dimeljski kanal in semensko povesmo v penis in navzven.
c. medenično prepono, scrotum in penis navz ven.
1218. Moška uretra se odpira navzven skozi orifitium externum na
a. glans penis.
b. preputiumu.
c. frenulumu (vezici).
1219. Moška sečnica se deli na
a. pars intramurale, pars prostatica in pars spongiosa (pars penilis).
b. pars vesicale, pars pubica, pars cavernosa.
c. pars interna, pars musculare, pars externa.
1220. Del uretre, ki poteka skozi medenično prepono imenujemo
a. pars pelvinea uretrae.
b. pars diphragmatica uretrae
c. pars penilis uretrae.
1221. Pars intramurale uretrae obdaja
a. sfincter ani internus.
b. sfincter ani externus.
c. sfincter uretrae internus.
1222. Moški spolni ud – penis gradijo
a. 2 brecili sp. uda (corp. cavernosa penis) in brecilo sečnice (corp.cavernosum uretrae).
b. 2 mišični telesi (corpora musculares penis in uretra).
c. 3 brecila (corpora cavernosa penis in glavica sp. uda (glans penis).
1223. Brecili penisa sta medseboj ločeni s
a. septum penis.
b. fascio penis.
c. corona penis.
1224. Ob simfizi se brecili penisa razhajata in tvorita
a. crura penis, ki se priraščajo na spodnji rob dimeljnice.
b. septa penis, ki se priraščajo na simfizo.
c. bulbus penis, ki se prirašča na zgornji rob dimeljnice.
1225. Brecilo sečnice (corpus cavernosum uretrae)
a. se začenja kot čebuljček (bulbus penis) inkonča kot glavica spolnega uda (glans penis).
b. se začne kot krak (crus penis) in se konča z vezico (frenulum penis).
c. se začne kot vez (ligamentum penis) in konča kot vrat (collum glandis penis).
1226. Brecilno tkivo je je spužvasto tkivo z mnogimi luknjicami (kavernami), zgrajeno
a. iz rahlega vezivnega tkiva in prečnoprogastega mišičja.
b. iz veziva in gladkih mišičnih vlaken.
c. iz gladkih mišičnih vlaken in števil nih žil.
1227. Vsako brecilo obdaja
a. čvrsta vezivna ovojnica (tunica albuginea).
b. rahla vezivna ovojnica (fascia corporis cavernosi).
c. tanka kožica (preputium).
1228. Glavica (glans penis) ima obliko kapice, ki ima rob, imenovan
a. corona glandis penis.
b. frenulum glandis penis.
c. preputium.
1229. Spolni ud pokriva koža, ki se konča z duplikatiro, ki pokriva glavico in se imenuje
a. preputium.
b. frenulum.
c. glans penis.
1230. Ženska spolovila sestavljajo
a. maternica , nožnica iu vulva.
b. jajčnika, jajcevoda, maternica, nožnica in zunanje spolovilo.
c. nožnica, maternica,clitoris in mons pubis.
1231. Jajčnik (ovarij) je parna ženska spolna žleza, ki izloča
a. spolne hormone in ženske spolne celice.
b. rasne hormone in menstrualno kri.
c. gonadotropne hormone in povzroča izplavljanje maternične sluznice.
1232. Jajčnih je parna ženska spolna žleza , ki se nahaja
a. v veliki medenici, tik nad lineo terminalis.
b. na dnu male medenice, neposredno ob vratu maternice.
c. na lateralni strani male medenice.
1233. Jajčnik je pripet na zadnjo stran duplikature potrebušnice, ki se imenuje
a. ligamentum rotundum uteri (okrogla maternična vez).
b. ligamentum latum (široka vez).
c. ligamentum suspensorium ovarii.
1234. Oporek – mesoovarium je duplikatura trebušne mrene , ki se imenuje
a. ligamentum latum (široka vez).
b. ligamentum rotundum uteri (okrogla maternična vez).
c. capsula fibrosa ovarii (vezivna ovojnica jajčnika).
1235. Jajčnik (ovarij) je parni organ oblike in velikosti
a. mandarine.
b. sploščenega jabolka .
c. sploščene slive.
1236. Jajčnik (ovarij) je čvrste elastične konsistence, ki ga obdaja
a. sluznica (tunica mucosa ovariii).
b. tanka vezivna mrena (tunica adventitia ovarii).
c. čvrsta vezivna ovojnica (tunica albuginea ovarii).
1237. Na prerezu jajčnika razlikujemo
a. skorjo (substantio corticalis) in sredico (substantio medularis).
b. vezivni sloj (stratum fibrosum) in sloj gladkega mišičja (stratum musculare)
c. sluznico ovarija (tunica mucosa), sredico (mesenhim) in adventicijo.
1238. Skorja jajčnika (cortex ovarii) je zgrajena iz
a. vezivnega tkiva in številnih mešičkov različne stopnje zrelosti.
b. maščobnega tkiva s številnimi rumenimi telesci (corpora lutea).
c. gladkih mišičnih vlaken s številnimi žilami in živci.
1239. Primarni folikli (foliculi ovarici primordiales) imajo po
a. eno jajčno celico obdano z eno plastjo kubičnih epitelijskih celic.
b. eno jajčno celico, obdano z večplastnim kubičnim epitelijem.
c. več jajčnih celic, obdanih z enoskladnim ploščatim epitelijem.
1240. Sekundarni folikel (foliculus ovaricus secundarius) ima
a. jajčno celico obdano z večskladnim ploščatim epitelijem.
b. jajčno celico obdano z večskladnim kumičnim epitelijem.
c. jajčno celico obdano z enoskladnim ploščatim epitelijem in lokvorjem.
1241. V Graafovem foliklu (foliculus ovaricus vesiculosus) je gameta obdana
a. z likvorjem in večskladnim kubičnim epitelijem.
b. z limfo in visokoprizmatičnim enoslojnim epitelijem.
c. s plazmo in večslojnim ploščatim epitelijem.
1242. V teku zorenja se folikel pomika proti
a. sredini ovarija.
b. površini ovarija.
c. jajcevodu.
1243. Zreli (Graafov) folikel štrli
a. nad površino jajčnika in ga pokriva stanjšana vezivna ovojnica (tunica albuginea).
b. v lumen jajcevoda in ga pokriva sluznica jajcevoda.
c. v lumen jajčnika in je obdan z vezivom.
1244. V sredini menstrualnega ciklusa folikel poči in jajčece se izplavi
a. naravnost v uterus, kjer se oplodi.
b. v jajcevod, kjer se ugnezdi.
c. v trebušno votlino, kjer ga ujamejo fimbrije jajcevoda in usmerijo v jajcevod.
1245. Razpok Graafovega folikljain izplavitev jajčeca imenujemo
a. kopulacija.
b. nidacija.
c. ovulacvija.
1246. Ovulacija se pri zdravi fertilni ženski dogaja
a. vsakih 28 dni izmenično, enkrat v enem, drugič v drugem jajčniku.
b. vsakih 14 dni hkreti v obeh jajčnikih.
c. vsakih 28 dni v obeh jajčnikih.
1247. Epitelij, ki ostane po ovulaciji v jajčniku se začne množiti in tvori
a. corpus liberum.
b. corpus luteum.
c. corpus calosum.
1248. Corpus luteum (rumeno telesce) izloča
a. ženske spolne hormone za zaščito nosečnosti.
b. ženske spolne celice (gamete).
c. sluz za prehrano in transport jajčeca.
1249. Ob rojstvo je v obeh jajčnikih deklice
a. več deset primarnih foliklov.
b. vež sto tisoč primarnih foliklov
c. več miljonov primarnih foliklov.
1250.Od celotnega števila v celotnem fertilnem obdobju ženske dozori le
a. 10 do 20 foliklov.
b. 2000 do 3000 foliklov
c. 300 do 400 foliklov.
1251. Sredica jajčnika je zgrajena iz elastičnih in kolagenih vlaken ter
a. atretičnih foliklov.
b. žil, živcev in mezgovnic.
c. kapilar in limfocitov.
1252. Poleg izločanja zrelih jajčnih celic, jajčnik izloča ženske spolne hormone, ki stimulirajo
a. razvoj primarnih spolnih znamenj.
b. razvoj sekundarnih spolnih znamenj in ciklične sprembe maternične sluznice.
c. spolno dozorevanje.
1253. Jajcevod – tuba uterina je cevast organ, ki služi
a. oploditvi in transportu jajčeca do maternice.
b. potovanju spermatozoidov do jajčnika.
c. nidaciji oplojene jajčne celice in razvoju ploda.
1254. Jajcevod poteka od maternice do jajčnika po
a. okrogli maternični vezi (lig. rotundum uteri)
b. zgornjem robu široke vezi (lig. latum).
c. jajčnikovi vezi (lig. ovarii proprium)
1255. Jajcevod je sestavljen iz 3 delov
a. maternični del (pars uterina), ozki del istmus in lijakasti del (infundibulum).
b. maternični del (pars uterina), trebušni del (pars abdominale) in vmesni del.
c. glave (caput tubae uterinae), telesa (corpus tub. uterinae) in repa (cauda tub. uterinae).
1256. Infundibulum ovarii ima številne resice, imenovane
a. plicae ovarii.
b. chordae ovarii.
c. fimbriae ovarii.
1257. Jajcevod je zgrajen iz 3 slojev
a. vezivnega, seroznega in mišičnega.
b. limfatičnega, vezivnega in prečnopogastega mišičja.
c. sluznice, gladkega mišičja in seroze.
1258. Sluznica jajcevoda je
a. vzdolžno nagubana.
b. krožno nagubana.
c. spiralno nagubana.
1259. Sluznico jajcevoda pokriva
a. enoslojni kubični epitelij.
b. visokoprizmatični migetalčni epitelij.
c. večskladni ploščati epitelij.
1260. V sluznici jajcevoda so tudi številne žleze, katerih izloček je pomemben za
a. uravnavanje cikličnih sprememb sluznice.
b. transport in prehrano spolnih celic.
c. regeneracijo sluznice.
1261. Mišična plast jajcevoda je zgrajen iz
a. vzdolžnih in krožnih prečnoprogastih mišičnih vlaken.
b. cirkularnih in longitudinalnih gladkih mišičnih vlaken.
c. vzdolžno in spiralno razporejenih gladkih mišičnih vlaken.
1262. Serozno plast jajcevoda tvori
a. omentum
b. parietalni peritoneum.
c. visceralni peritoneum.
1263. Fimbrije jajcevoda so
a. resice jajcevoda, ki ujamejo jajčece in ga vodijo v jajcevod.
b. migetalke epitelija jajcevoda, ki z nihanjem v smeri matenice vodijo jajčece vanjo.
c. vzdolžne gube sluznice jajcevoda.
1264. Maternica – uterus je
a. parni ženski spolni organ, ki služi za izločanje in oploditev ženske spolne celice.
b. neparni ženski spolni organ za vzdrževanje rednega menstrualnega ciklusa.
c. ženski spolni organ.za nidacijo oplojenega jajčeca, razvoj ploda in njegov porod.
1265. Maternico v grobem delimo v
a. telo (corpus uteri), marernično ožino (isthmus uteri) in vrat (cervix uteri).
b. msternični svod (fundus uteri) trebuh maternice (venter uteri) in bazo (basis uteri).
c. tubarni kot (cornu tubaria uteri) maternično votlino (cavum uteri) in vrat (potrtio).
1266. Fundus uteri je
a. telo maternice
b. maternični svod.
c. maternična votlina.
1267. V notranjem delu tubarnega kota (cornu tubaria uteri) najdemo
a. abdominalno ustje jajcevoda (ostium abdominale tubae uterinae).
b. maternično votlino (cavum uteri).
c. maternično ustje jajcevoda (ostiuma uterinum tubae uterinar).
1268. Maternica (uterus) je
a. hruškaste oblike.
b. oblike in velikosti sploščene slive.
c. oblike in velikosti mandarine.
1269. Velikost maternice
a. dolžina 15 – 20 cm, širina 10 – 15 cm, debelina 8 – 10 cm.
b. dolžina 7 – 9 cm, širina 6 – 7 cm, debelina 3 – 4 cm.
c. dolžina 3 – 4 cm, širina 2 cm, debelina 1 cm.
1270. Corpus uteri je
a. telo maternice.
b. svod maternice.
c. maternična votlina.