Vaje3 iz anatomije

1271. Vrat maternice se imenuje

a. colon rectum

b. collum ovarii.

c. cervix uteri.

1272. Del vratu maternice, ki štrli v nožnico imenujemo

a. portio vaginalis cervicis.

b. fornix anterior.

c. fornix posterior

1273. Maternica je zgrajena iz sledečih treh slojev.

a. sluznice (endometrij), mišična plast (myometrij) in serozne ovojnice (perimetrij)

b. sredice (substantio medulare) in skorje (substantio corticalis).

c. vezivnega endometrija, mišičnega perimetrija in sredice.

1274. Maternična sluznica je zgrajena iz 2 plasti

a. globoka plast (pars basilaris) in povrhnja plast (pars functionale).

b. pavrhnja plast (pars sertosa) in globoka plast (tunica fibrosa).

c. notranja plast (stratum internum) in zunanja plast (stratum externum).

1275. V sluznici maternice ženske v fertilnem obdobju se dogajajo.

a. cikline spremembe, ki sestavljajo menstrualni ciklus.

b. spremembe , ki predstavljajo ovulacijo.

c. spremembe, ki so potrebne za nidacijo oplojenega jajčeca.

1276. Faze menstrualnega ciklusa so

a. faza deskvamacije, faza regeneracije, faza proliferacije in faza sekrecije.

b. faza hemoragije (menstruacije), faza koagulacije, faza nidacije in faza hipertrofije.

c. faza ovulacije, faza nidacije in faza splovitve neoplojenega jajčeca.

1277. V fazi deskvamacije deskvamacije ima ženska

a. menzes (menstruacijo).

b. spontani splav (abortus spontaneus).

c. kopulacijo.

1278. V fazi regeneracije se maternična sluznica

a. odebeli in začne izločati maternično sluz.

b. lušči in izloča s krvjo (menses).

c. obnavlja iz bazalnega sloja.

1279. V fazi sekrecije

a. se maternična sluznica izloča (menses).

b. maternična sluznica izloča sluz.

c. celice maternične sluznice se bujno razmnožujejo in rastejo.

1280. Faza proliferacije je

a. faza obnavljanja maternične sluznice iz bazalne plasti.

b. faza bohotenja maternične sluznice.

c. faza luščenja maternične sluznice.

1281.Mišični sloj maternice (myometrium) je zgrajen iz

a. prečnoprogastih spiralno potekajočih mišičnih vlaken.

b. spiralno potekajočih gladkih mišičnih vlaken.

c. plasti gladkih in plasti prečnoprogastih mišičnih vlaken.

1282. Zunanjo plast maternice (tunica serosa) tvori

a. parietalni peritonej

b. visceralni peritonej.

c. omentum maius.

1283. Na mestu, kjer peritonej prehaja s sečnega mehurja na maternico je jama

a. excavatio vesicouterina.

b. excavatio rectouterina (cavum Douglasi).

c. excavatio pelvinea.

1284. Od stranskih robov maternice do stranske stene male medenice poteka duplikatura

a. parietalnega peritoneja, ki ji pravimo ligamentum rotundum uteri.

b. visceralnega peritoneja, ki ji pravimo plica lata ali ligamentum latum uteri.

c. omentuma, ki ji pravimo perimetrij.

1285. V plici lati (lig. latum) uteri potekajo

a. žile, mezgovnice in živci do maternice, jajčnikov in jajcevoda.

b. žile, mezgovnice in živci do sečnega mehurja in danke.

c. okrogle maternične vezi, ki učvrščuje maternico v svojem položaju.

1286. Maternica leži

a. v veliki medenici, nad črto mjnico

b. v mali medenici, pod črto mejnico.

a. na prehodu iz male v veliko medenico.

1287. Maternica v medenici ne leži ravno, temveč v medenični osi v položaju

a. anteverzije in antefleksije (sprednji nagib in sprednji upogib)

b. retrofleksije in anteverzije (pripogib nazaj in nagib naprej).

c. pronacije in supinacije

1288. Maternico v njeni normalni legi ohranjajo

a. lig. teres (rutundum), lig. latum, sacrouterinum, vesicouterinim in rectouterinum.

b. mišice medenične prepone .

c. sosednji organi.

1289. Ligamentum teres (rotundum uteri) poteka

a. od maternice do lateralne stene male medenice.

b. od maternice skozi dimeljski kanal do simfize.

c. od maternice do jajčnikov.

1290. Nožnica (vagina) je

a. približno 5 cm dolg cevast organ.

b. približno 20 cm dolg cevast organ.

c. približno 10 cm dolg cevast organ.

1291. Vagina (nožnica ) leži

a. zg. 2/3 v mali medenici, prehaja skozi medenično dno in se odpira v preddvor vaginae.

b. zg, 1/3 v veliki medenici in spodnji 2/3 v mali medenici.

c. pod malo medenico in se odpira med labia maiora.

!292. Vagina je

a. sploščena in ima svojo sprednjo in zadnjo steno (paries anterior et posterior).

b. sploščena in ima levo in desno stransko steno (paries lateralis dextra et sinistra)

c. je valjaste oblike.

1293. Zgornji del vagine oklepa porcijo materničnega vratu in z nim tvori vdolbino, imenovano

a. fornix vaginae.

b. vestibulum vaginae.

c. rugae vaginales.

1294. Stena nožnice je elastična in je zgrajena iz

a. sluznice, vzdolžne, spiralne in krožne plasti gladkega mišičja in adventzicije.

b. serozne plasti, prečnoprogastega mišičja elastičnega veziva.

c. himena, rugae vaginales in forniksa.

1295. Hymen – deviška kožica je

a. koža, ki zapire vhod v vagino.

b. sluznična duplikatura, ki zapira vhod v nožnico (introitus vaginae).

c. serozna mrena, ki zapira vestibulum vaginae.

1296. Rugae vaginales se izravnajo po

a. prvem spolnem donosu.

b. po prvem porodu.

c. po več spolnih odnosih.

1297. Hymen (deviška kožica) se pretrga ob

a. prvem porodu.

b. prvi menstruaciji.

c. prvem koitusu.

1298. Zunanje žensko spolovilo imenujemo

a. mons pubis (venerin hribček)

b. nožnica (vagina).

c. vulva.

1299. Mons pubis – mons veneris (venerin hribček) je

a. predel nad simfizo, zgrajen iz maščevja prekrit s poraščeno kožo.

b. predel pod simfizo, ločen v 2 dela z rima pudendi.

c. clitoris (ščegetavček).

1300. Veliki sramni ustni (labia maiora) sta

a. kožni gubi, podloženi z maščevjem in vezivom in poraščeni z dlakami.

b. sluznični gubi rožnate barve, ki vsebujeta številne žleze.

c. mišični gubi poraščeni z dlakami.

1301. Mali sramni ustni sta

a. kožni gubi rožnate barve, ki obdajata nožnični preddvor.

b. sta kožni gubi porasli z dlakami, ki obdajata odprtino – rima pudendalis.

c. sta sluznični gubi, ki oklepata forniks vagine.

1302. Nožnični preddvor (vestibulum vaginae) se nahaja

a. med velikima sramnima ustnama in oklepa clitoris.

b. med malima sramnima ustnama.

c. ob forniksu vagine, ki ga oklepata.

1303. V nožničnem preddvoru se nahaja

a. ostium uretrae internum in forniks vagine.

b. ostium uretrae externum in introitus vaginae.

c. fornix anterior et posterior vaginae.

1304. V sluznici preddvora (vestibulum vaginae) so številne

a. žleze lojnice in dve žlezi znojnici.

b. preddvorne žleze (gl. vestibulares) in dve veliki preddvorni žlezi (gl. Bartolini).

c. številne žleze znojnice (gl. sudorifferae) in dve veliki lojnici (gl. sebaceae).

1305. Ščegetavček (clitoris ) je zgrajen podobno kot

a. male sramne ustne (labia minora).

b. velike sramne usne (labia maiora).

c. penis.

1306. Ščegetavček je zgrajen podobno kot moški spolni ud iz erektilnega tkiva:

a. Ima 2 corp. cavernosuma, združena v telo, ki preide v glavico (glans clitoris).

b. Ima 3 kavernozna telesa ( 2 corpora cavernosa clitoridis in corpus cavernosum uretrae).

c. Zgrajen je iz močno oživčene kože z mnogimi žilami.

1307. Presredek (perineum) je predel med analno in urogenitalno odprtino.

a. Pri moškem je širok, pri ženski pa ozek.

b. Pri ženski je širok, pri moškem ozek.

c. Pri obeh spolih je približno enak.

1308. Pri moškem presredek (perineum) sega

a. od anusa do korena penisa

b. od.anusa do korena modnika.

c. od zunanjega ustja uretre do anusa.

1309. Pri ženski presredek (perineum) sega

a. od anusa do vagine.

b. od anusa do klitorisa.

c. od anusa do mons pubisa.

1310. V globini presredka so

a. številne vezivne ovojnice, ki zapitajo medenično dno.

b. številne mišice, ki tvorijo medenično prepono.

c. številne mišice, ki prehajajop na stegno (adduktorji stergna).

1311. Sečila – organa uropoetica tvorijo

a. ledvice, ledvični meh, sečevod, sečni mehur in sečnica.

b. ledvice, ledvična lina sečni mehurin penis.

c. ledfvice, ductus deferens, sečni mehur, podmehurnica in glans penis.

1312. Ledvice so parni organ, ki leže

a. retroperitonealno ob križnici.

b. retroperitonealno ob hrbtenici v višini 12 prsnega vretenca.

c. preperitonealno, v višini 2. ledvenega vretenca.

1313. Ledvice imenujemo tudi

a. ren ali nefron.

b. ren ali nefros.

c. lien ali nevron.

1314. Desna ledvica zaradi jeter leži praviloma malo

a. nižje.

b. višje.

c. nekoliko bolj v stran.

1315. Ledvica ima obliko

a. leče, sploščene z leve na desno

b. mandarine.

c. fižola in je sploščena dorzoventralno.

1316. Ledvica je

a. dolga 11-12 cm, široka 6.8 cm in debela ca 4 cm.

b. dolga približno 5 – 6 cm, široka 11 cm in debela 6 cm.

c. dolga približno 20 cm., široka 11- 12 cm in debela ca 7 cm.

1317. Sprednja in zadnja ploskev ledvice sta

a. konkavna (ubočena).

b. konveksna (izbočena).

c. ravna in nekoliko nagubana.

1318. Ledvica ima

a. notranji, ubočeni (konkavni) in zunanji, izbočeni (konveksni) rob.

b. notranji izbočeni (konveksni) in zunanji ubočeni (konkavni) rob.

c. notranji in zunanji konveksni (izbočeni) rob.

1319. Na notranjem robu ledvice se nahaja ledvična lina (hylus renis), kjer vstopajo

a. arterije in živci.

b. ledvična vena in mezgovnice

c. sečevod in ledvični meh.

1320. Ledvična lina se odpira v ozko špranjo (sinus renis), ki vsebuje

a. ledvični meh (pelvis renis), ledvične čašice (calices renis), ledvične žile in maščevje.

b. ledvično arterijo, sečevod in bezgavke.

c. nadledvično žlezo – glandula suprarenalis, ledvično arterijo in piramide.

1321. Ledvico ovija

a. debela vezivna ovojnica (tunica albuginea).

b. tanka, čvrsta vezivna ovojnica (capsula renis).

c. parietalni peritonej.

1322. Na frontalnem prerezu vidimo, da ima ledvica

a. temnejšo progasto skorjo (cortex) in svetlejšo, zrnato sredico (medulla renis).

b. svetlejšo, zrnato skorjo in temnejšo, progasto sredico.

c. temno gladko skorjo in svetlo, zrnato sredico.

1323. Osnovna funkcionalna enota ledvice

a. nfron

b. nevron

c. piramida.

1324. Skorjo, ki je debela ca 1 cm seatavljajo

a. piramide, ki so zgrajene pretežno iz ledvičnih (malpigijevih) telesc.

b. malpigijeva telesca in zavite cevčice (tubuli retorti).

c. henlijeve pentlje, ki tvorijo bradavice (papillae renis).

1325. Nefron je funkcionalna enota ledvice, ki ga tvorijo

a. malpigijevo telesce – corpusculum renis in ledvično odvodilce – tubulus renis.

b. glomerulus (kapilarni klopčič), in odvodna arteriola (vas efferens).

c. dovodna arteriola (vas afferens), capsula glomeruli in odvodna arteriola vas efferens.

1326. Iz kapsule glomerula izhaja

a. odvodna žilica (vas efferens).

b. ledvično izvodilce (tubulus renalis).

c. piramida, ki jo tvorijo ravna izvodilca.

1237. Ledvično izvodilce ima sledeče odseke:

a. proksimalno zvito cevčico, henlejevo pentljo, distalno zvito cevčico in zbiralce.

b. kapsulo glomerula, ravno izvodilce in distalno zvito izvodilce.

c. piramide in ledvične čašice, ki tvorijo ledvični meh.

1328. Ledvični meh – pelvis renalis nastane z združitvijo

a. piramid.

b. ledvičnih čašic (calices renis).

c. bradavic (papillae renis).

1329. Ledvica je obdana s

a. slojem maščevja (caps. Adiposa renis), ki ga ovija vezivna ovojnica (fascia renis).

b. debela plast vezivnega tkiva (tunica albuginea ).

c. velika ledvena mišica (m. psoas maior).

1330. Sečevod (ureter) je parni cevast organ, ki povezuje

a. ledvični meh in sečni mehur.

b. ledvične čašice in ledvični meh.

c. ledvične bradavice in uretro.

1331. Sečevod (ureter) je zgrajen iz

a. 2 plasti: mišične (tunica muscularis) in vezivne plasti (tunica fibrosa).

b. 3 plasti: sluznice, mišičjne in vezivne (tunica adventitia).

c. 4 plasti: sluznice, mišičja , vezivne plasti in adventicije.

1332. Sluznica ureterja je

a. nagubana v različnih smereh.

b. cirkularno nagubana.

c. vzdolžno nagubana.

1333. Mišična plast ureterja je zgrajena

a. iz prečnoprogastih mišičnih vlakeb.

b. iz gladkih mišičnih vlaken.

c. v zgornjem delu iz gladkih, v spodnjem pa iz prečnoprogastih mišičnih vlaken.

1334. Sečevod je cevast organ

a. dolg 10 – 15 cm.in širok 1 – 2 mm

b. 60 – 70 cm. in širok 15 – 20 mm.

c. 35 – 40 cm. in širok ca 5 mm.

1335. Sluznico sečevoda pokriva

a. enoredni clindrični migetalčni epitelij.

b. prehodni epitelij.

c. večskladni ploščati epitelij.

1336. Sečni mehur (vesica urinaria) je zbiralnik seča, ki normalno drži

a. 100 – 150 ml in se lahko poveča vse do 500 ml.

b. 1000 – 1500 ml in se lahko poveča vse do 5000 ml.

c. 300 – 350 ml, a se lahko poveča vse do 2000 ml.

1337. Sečni mehur je zgrajen iz

a. 5 plasti: sluznice, mišičja, seroze, limfatičnega tkiva in epidermisa.

b. 3 plasti: sluznice, mišičja in vezivne ovojnice.

c. 3 plasti: krožno, vzdolžno in spiralno razporejenih mišičnih vlaken.

1338. Notranjost sečnega mehurja pokriva sluznica

a. z visoko prizmatičnim migetalčnim epitelijem.

b. z večskladnim ploščatim epitelijem.

c. s prehodnim epitelijem.

1339. Mišična plast je zgrajena iz

a. 2 slojev prečnoprogastega mišičja.

b. 3 slojev gladkega mišičja .

c. 1 sloja gladkega mišičja.

1340. Vezivni sloj se deli v

a. 2 dela: tunica serosa, ki pokrivaprosto površino in del, ki veže mehur v okolju.

b. 3 dele: tunica serosa, tunica adventitia in tunica fibrosa.

c. 3 dele: del ki pokerva podmehurnico, del ki pokerva sečnico, del ki pokriva fundus.

1341. Tunica serosa vesicae urinariae je del

a. visceralnega peritoneja.

b. parietalnega peritoneja.

c. omentuma.

1342. Uretra je

a. sečevod.

b. ledvični meh.

c. sečno izvodilo.

1343. Uretra je cevast organ, dolg

a. pri ženski ca 4 cm, pri moškem ca 15 – 16 cm.

b. pri ženski ca 15 cm, pri moškem ca 10 cm.

c. pri ženski in moškem ca 35 – 40 cm.

1344. Sluznico uretre pokriva

a. v celoti prehodni epitelij.

b. na začetku prehodni, na sredini večskl. cilindrični, na koncu večskl. ploščati epitelij.

c. v celotnem poteku večskladni ploščati epitelij.

1345. Koža – integumentum comune je zgrajena iz

a. vrhnjice, usnjice in podkožja.

b. vrhnjice, epitelija in poroženevajoče plasti.

c. poroženevajočega epitelija, fibrocitov in melanocitov.

1346. Vrhnjica je zgrajena iz večskladnega ploščatega epitelija, ki se deli v 2 plasti

a. globoko , zarodno plast in poroženevajočo plast.

b. globoko pigmentno plast in povrhno zarodno plast.

c. globoko prekrvljeno plast in povrhno , neprekrvljeno plast.

1347. Globoka plast vrhnjice – stratum germinativum je zgrajena iz

a. iz kubičnih celic, ki se naglo razmnožujejo.

b. iz fibroblastov in fibrocitov in mnogih kolagenskih in elastičnih vlaken.

c. iz ploščatih poroženevajočih celic, ki se ves čas luščijo.

1348. Povrhnja (poroženevajoča) plast vrhnjice je zgrajena iz

a. ploščatih, poroženevajočih celic (keratocitov), ki se ves čas luščijo.

b. kubičnih celic, ki proti površini prehajajo v ploščate in melanocitov.

c. fibroblastov, fibrocitov in melanocitov.

1349. Usnjica – dermis – krzno je

a. tanjša, kot vrhnjica.

b. debelejša kot vrhnjica.

c. debelejša kot podkožje in vrhnjica.

1350. Usnjica je zgrajena pretežno iz

a. mreže vezivnih (elastičnih in kolagenskih) vlaken

b. pretežno iz mrežastega veziva in maščevja

c. pretežno iz fibroblasov in fibrocitov tre melanocitov.

1351. Usnjica je na površini

a. gladka, tako da se vrhnjica gladko prilega nanjo.

b. valovita, tako, da sega v vrhnjico v obliki papil.

c. hrapava, da se podkožno maščevje bolje fiksira nanjo.

1352. Podkožje – subcutis je globoka plast, zgrajena iz

a. čvrste mreže kolegenskih in elastičnih vlaken

b. mrežastega veziva, v katerem so številne žleze.

c. rahlega veziva in maščevja.

1353. Derivati kože so

a. dlake, nohti, kožne žleze in mlečna žleza.

b. povrhnjica, usnjica, kožne mišice.

c. Lojnice, ustne žleze slinavke, nohti, processus unguiculares.

1354. Supercilia so

a. trepalnice.

b. obrvi.

c. lasje.

1355. Dlaka ima sledeče delče:

a. koren (radix pili), steblo (scapus pili) z vrhom (apex pili).

b. lasni mešiček (folliculus pli), lojnice in znojnice.

c. gladke mišice naježevalka (m. arrector pili), znojne žleze (glandulae sudoriferae).

1356. Bulbus pili je

a. lasna bradavica.

b. lasna čebulica .

c. lasni mešiček.

1357. Nohti so tvorba

a. koriuma (krzna).

b. podkožja (subcutis).

c. vrhnjice (epidremis).

1358. Med kožne žleze sodijo

a. žleze lojnice, limfne žleze in žleze slinavke.

b. žleze lojnice, znojnice, dišavnice in mlečne žleze.

c. žleze ustne sluznice, limfne in endokrine žleze.

1359. Dojka – mamma je parni organ, ki se pri ženski razvije

a. v obdobju spolne zrelosti.

b. v obdobju pubertete.

c. času nosečnosti.

1360. Dojko sestavlja ca

a. 20 žleznih enot (režnjev).

b. 200 žleznih enot (režnjev).

c. 10 žleznih enot.

1361. Vsaka žlezna enota dojke ima svoje izvodilo (ductus lactiferus).

a. ki so krožno razporejeni in izstopajo skozi prsno bradavico.

b. ki se združijo v enotno izvodilo, ki izstopa na vrhu bradavice.

c. ki ločeno izstopajo ob robu areole.

1362. Dojko poleg mlečnih žlez gradi še

a. vezivno tkivo, maščevje, okrog prsne bradavice pa še gladko mišičje.

b. velika in mala prsna mišpica in maščevje.

c. rahlo vezivo, maščevje, bezgavke in prečnoprogasto mišičje.

1363. Okrog prsne bradavice je širok kolobar, ki se imenuje

a. corona mammae.

b. areola mammae.

c. auricula mammae.

1364. Dojka leži na sprednji strani prsnega koša med 3. in 6. rebrom

a. na fasciji velike prsne mišice (m pectoralis maior).

b. na fasciji male prsne mišice (m. pestoralis minor).

c. med obema prsnima mišicama.

1365. Areola je temno pigmentirana in v njej se nahajajo številne

a. mlečn e žleze

b. številne žleze lojnice.

c. številne žleze znojnice.

1366. Endokrine žleze so žleze, ki izločajo svoje izločke

a. neposredmo v organe, katerih delovanje spodbujajo.

b. neposredno v kri.

c. v notranje organe.

1367. Izločki endokrinih žlez so

a. enzimi.

b. hormoni.

c. toksini.

1368. Endokrine žleze

a. imajo izvodila, ki vodijo neposredno v organe na katere delujejo.

b. imajo izvodila direktno v krvne žile.

c. nimajo izvodil.

1369. Hipofiza (hypophysis) – možganski privesek se nahaja v

a. sprednji lobanjski kotanji

b. v jamici zagozdnice, imenovani turško sedlo (sella turcica).

c. v zadnji lobanjski kotanji.

1370. Hipofiza izloča horone, ki spodbujajo

a. rast organizma in delovanje drugih endokrinih žlez.

b. presnovo.

c. razvoj sekundarnih spolnih znamenj.

1371. Hipofiza je povezana

a. s hipotalamusom

b. s talamusom.

c. z malimi možgani.

1372. Češarika – Corpus pineale je največja

a. pri otroku v 7 letu starosti.

b. pri adolescentu.

c. v obdobju spolne zrelosti.

1373. Češarika se po puberteti

a. poveča in začne močneje izločati svoje hormone

b. začne manjšati in izgine.

c. zmanjša in kalcificira.

1374. Ščitnica – glandula thyroidea leži

a. na vratu in spredaj in ob strani obdaja zgornji del sapnika.

b. na vratu in obdaja spodnji del sapnika.

c. pod spodnjo čeljustnico.

1375. Ščitnica ima

a. zgornji in spodnji reženj.

b. levi in desni reženj (lobus dexter et sinister), ki ju veže ozek preček (istmus).

c. istmus in lobus trachealis.

1376. Žlezni parenhim ščitnice sestavljajo

a. številne grozdaste žleze, v katerih je rumenkast gel.

b. številni folikli, napolnjeni s koloidom v katerem se nahajajo hormoni ščitnice.

c. številne tubularne žleze, napolnjene s sluzjo.

1377. Ščitnico obdaja vezivna ovojnic, imenovana

a. tunica serosa glandulae thyroideae

b. fascia colli.

c. capsula fibrosa glandulae thyroideae.

1378. Funkcija hormonov ščitnice je

a. spodbujanje delovanja spolnih žlez.

b. regulacija metabolizma, razvoja in funkcije organov.

c. vpliv na izločanje metabolitov.

1379. Obščitnične žleze (glandulae porathyroideae)

a. sta 2 para žlez ki ležijo ob zadnjem robu levega in desnega režnja ščitnice.

b. so 3 pari žlez, ki ležijo ob sprednjem robu levega in desnega režnaa ščitnice.

c. je 5 parov žlez, ki ležijo ob istmusu ščitnice

1380. Obščitnične žleze so

a. oblike in velikosti leče v premeru 5 – 6 mm.

b. oblike in velikosti fižola, dolžine ca 15 mm

c. oblike in velikosti mandeljna premera ca 30 mm.

1381. Obščitnične žleze izločajo

a. thyroxin, ki vpliva na metabolizem celic.

b. adrenalin, ki vpliva na delovanje simpatičnega živčevja.

c. paratiroidni (parat) hormon, ki regulira metabolizem kalcija.

1382. Nadledvična žleza (glandula suprarenalis) je parna žleza, ki leži

a. ob spodnjem polu vsake ledvice.

b. ob zunanjem robu vsake ledvice.

c. na zgornjem polu vsake ledvice.

1383. Na prerezu nadledvične žleze ločimo

a. skorjo oranžno rumene barve in sredico rdečkasto sive barve.

b. skorjo sive barve in sredico bele barve.

c. skorjo bele barve in siva jedra.

1384. Skorja (cortex) nadledvične žleze ima 3 plasti:

a. zona glomerulosa, fasciculata. reticularis.

b. zona muscularis, zona vascularis, zona folicularis.

c. zona granularis, zona medularis, zona lymphatica.

1385. Sredica nadledvične žleze je zgrajena iz

a. skupkov kromafilnih celic in mnoštva kapilar in simpatičnih ganglijskih celic.

b. mrežastega in čvrstega veziva ter limfnih kapilar.

c. spleta živčnih, vezivnih in gladkih mišičnih vlaken.

1386. Skorja nadledvične žleze izloča

a. adrenalin in noradrenalin.

b. hormone skorje nadledvične žleze – kortikoide (mineralo in glukokortikoide).

c. kortikotropni hormon.

1387. Sredica nadledvične žleze izloča

a. glukagon in kortizon.

b. adrenalin in noradrenalin.

c. kortizon in aldosteron.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja