Uhka je kšna slovnična napača boste že najdl :D Thx Maja
1. Opišite kosti obraznega dela lobanje
Obrazni ali visceralni del lobanje (splanhnokranij) obkroža:
• delno očesno votlino
• v celoti nosno in ustno votlino
Parne obrazne kosti so:
1. ZGORNJA ČELJUSTNICA (MAXILLA)
2. NOSNICA (OS NASALE)
3. SOLZNICA (OS LACRIMALE)
4. NEBNICA (OS PALATINUM)
5. LIČNICA (OS ZYGOMATICUM)
6. SPODNJA NOSNA ŠKOLJČNICA (CONCHA NASALIS INFERIOR)
Neparne obrazne kosti so:
1. SPODNJA ČELJUSTNICA (MANDIBULA)
2. RALO (VOMER)
3. PODJEZIČNA KOST (OS HYOIDEUM)
2. Opišite celične sestavne dele
Pri celici opisujemo:
1. citoplazemsko membrano
Ki je zgrajena iz fosfolipidov in beljakovin. Fospfolipidi so razporejeni v obliki dvojne plasti (zaradi amfifilnosti), nanje so nesimetrično vezane beljakovine, ki služijo za prenos snovi v celico.
2. citoplazma z organeli
Citoplazma vsebuje 70 – 90% vode, v njej so organeli z membrano ali brez nje, ki imajo različne funkcije
• endoplazmatski retikulum
• golgijev aparat
• lizosomi
• peroksisomi
• mitohondriji
• ribosomi
• jedro
3. Opišite anatomski položaj in anatomske ravnine
Anatomski položaj je položaj v katerem stoji telo pokonci, z obrazom in dlanmi obrnjenimi navzpred.
Anatomske ravnine nam pomagajo pri opisovanju lege anatomskih struktur. Ločimo longitudinalne ravnine, ki potekajo vdolžno, ter transferzalne ravnine, ki potekajo prečno na telo.
LONGITUDINALNE RAVNINE
• Sagitalne ravnine
– mediana – sredinska ravnina
poteka navpično po sredini skozi hrbtenico in razdeli telo na levo in desno polovico.
Glede na to ravnino za opisovanje lege organov uporabljamo:
~ dexter (desni)
~ sinister (levi).
– paramediane – obsredinske ravnine
potekajo vzporedno z mediano ravnino in jih je nešteto. Pri opisovanju lege uporabljamo:
~ medialis (bližje sredini)
~ lateralis (bolj ob strani)
• frontalna – čelna ravnina
potka vzporedno s čelom in pravokotno na mediano ravnino. Telo razdeli na sprednji in zadnji del. Uporabljamo izraze:
~ anterior ali ventralis (kar leži spredaj)
~ posterior ali dorsalis (kar leži zadaj)
TRANSVERZALNE RAVNINE
Prerežejo telo počez in jih je nešteto. Telo razdelijo na zaporedne odseke. Uporabljamo izraze:
~ superior ali cranialis (zgoraj)
~ inferior ali cavdalis (spodaj)
4. Opišite topografske dele debelega črevesa ter topografsko razloži zavoje
• Navzgornje debelo črevo (colon ascendens)
Se začne nad ileocekalno zaklopko, poteka navzgor ter pod desnim jeternim režnjem zavije desno (jeterni zavoj).
• Prečno debelo črevo (colon transverzum)
Teče od desnega zavoja prečno do vranice, kjer zavije navzdol (levi – vranični zavoj, ki leži nekoliko višje od desnega).
• Navzdolnje debelo črevo (colon descendens)
Poteka od levega zavoja navzdol do leve črevnične jame.. pri vhodu v veliko medenico zavije proti sredini.
• Esasto debelo črevo (colon sigmoideum)
Vobliki črke S poteka od vhoda v veliko medenico do tretjega križničnega vretenca (C3), kjer se nadaljuje v danko.
5. Opišite topografski položaj želodca
Želodec (ventericuls) leži v levem hipohondriju, delno v levem epigastriju in umbilikalni regiji, pod kupolo trebušne prepone. Prazen organ ima polmesečasto obliko, poln pa obliko črke J.
Želodčno ustje (kardija) – v višini T11
Vratar (pylorus) – v višini L1, desno od sredinske ravnine
6. Opišite topografski položaj desne ledvice
Ledvice so parni organ, ki ležijo za potrebušnico ob hrbtenici, v višini teles T12 in L1 ter L2. Desna ledvica, zaradi jeter, leži nekoliko nižje kot leva.
7. Opišite topografski položaj leve ledvice
Ledvice (ren) so parni organ in ležijo za potrebušnico ob hrbtenici, v višini teles T12, L1 in L2. Leva ledvica leži nekoliko višje kot desna.
8. Opišite topografski položaj jeter
Jetra (hepar) ležijo v desnem zgornjem delu trebušne votline, pod desno kupolo trebušne prepone, v desni hipohondrični regiji in segajo prek epigastrične v levo hipohondrično regijo.
9. Opišite potrebušnico in organe, ki ležijo intra in ekstraperitonelano
Potrebušnica je serozna mrena, pri kateri opisujemo dva lista. Zunanji list (peritoneum parietale) obdaja spodnjo površino trebušne prepone in notranjo stran trebušne in medenične votline.
Notraji list (peritoneum viscerale) pokriva nekatere organe v teh votlinah in jih pritrjuje na steno. Med obema listoma je votlina (cavum peritoneale), ki je pri moških zaprta, pri ženska pa je v stiku z zunanjim svetom prek jajcevodov, maternice in vagine. Peritonealna votlina je razdeljena v dva prostora, večji del, ki sega od trebušne prepone do medenične votline in manjšo pečno mošnjo (bursa omentalis), ki leži za želodcem.
Intraperitonealni organi so v celoti pokriti s potrebušnico in so razmeroma gibljivi:
– tanko črevo
– jetra (razen area nuda)
– vranica
– jajčniki
Extraperitonalni organi niso pokriti s potrebušnico in so razmeroma negibljivi:
– ledvica
– mehur
– sečevod
– trebušna slinavka
– asc. kolon
– desc. kolon
– danka
Nekateri organi so samo deloma pokriti s potrebušnico:
– želodec
– kolon (pokrit sigmoidni, transverzalni in esasti del)
– duodenum (pokrit samo bulbus)
10. Opišite potek nastanka in odtok urina in opredelite anatomske strukture, ki pri tem sodelujejo.
Urin nastaja v ledvici s filtriranjem krvi, v njenem delu, ki se imenuje nefron. Od tu se po ledvičnih kanalčkih, ki se odpirajo v vrhovih ledvičnih piramid (papilla renalis), zbira v malih ledvičnih čašicah (calices renales minores), ki se združujejo v večje čašice (calices renales minores) in te naprej v ledvični meh (pelvis renalis). Od tu po sečevodu teče v mehur, od tam pa po sečnici ven iz telesa.
www.zabavno.eu
Sodelujejo:
– ledvica (ren)
– sečevod (ureter)
– sečni mehur (vesica urinaria)
– sečnica (urethra)
10. Opišite potek prebavne cevi od ust do zadnjika
– usta (cavum oris)
– žrelo (pharinx)
– požralnik (esophagus)
– želodec (ventrikulus)
– dvanajstnik (duodenum)
– zgornje tanko črevo (jejunum)
– spodnje tanko črevo (ileum)
– debelo črevo (intestinum crassum)
– danka (rectum)
– analni kanal (canalis analis)
V prebavi sodelujejo tudi jetra (hepar) in trebušna slinavka (lien).
11. Opišite potek dihalne poti od nosu do pljučnega mešička
– nosna votlina (cavum nasi)
– obnosne votline (sinus paranasales)
– grlo (larynx)
– sapnik (trachea)
– pljuča (pulmo)
– leva in desna sapnica (bronchus principales sin et dex)
– desno tri, levo dve lobarni veji
– desno 10, levo 9 segmentalnih vej
– bronhioli
– respiratorni bronhioli in alveolarna izvodilca (ductuli)
– pljučni mešički (alveoli pulmonales)
12. Naštejte možganske živce z njihovimi funkcijami
N. OLFACTORIUS – VOHALNI ŽIVEC
Somatski senzorični živec, ki vodi iz vohalnega območja nosne sluznice v vohalni del velikih možganov.
N. OPTICUS – VIDNI ŽIVEC
Somatski senzorični živec, ki vodi iz očesa v kortikalni center za vid v zatilnem režnju.
N. OKULOMOTORIUS – OKULOMOTORNI ŽIVEC
Somatski motorični
Parasimpatično, vegetativno.
Somatski motorični živec, ki oživčuje m. levator palpebre, mm. rectus superior, inferor in medialis, m. obliquus inferior (zunanje očesne mišice)
Parasimpatično vegetativno nitje za notranje očesne mišice: m. sphincter pupilae (oženje zenice) in m. ciliaris (prilagajanje leče).
N. TRACHLEARIS – TROHLEJSKI ŽIVEC
Somatski motorični živec, ki oživčuje m. obliquus superior.
N. TRIGEMINUS – TRIVEJNI ŽIVEC
Somatski motorični
Somatski senzorični
Motorični del oživčuje žvečilne mišice, zato ta del imenujemo žvekalni živec (n. masticatorius)
Senzorični del se razveji na tri veje:
– n. ophthalmicus – oživčuje kožo obraza nad očesno režo ter očesno veznico, beločnico, roženico, žilnico in šarenico.
– n. maxillaris – oživčuje področje kože med očesno in ustno režo, sluznico ustne in nosne votline in zgornje zobe.
– n. mandibularis – oživčuje kožo zunanjega sluhovoda ter predel kože pod ustno režo, sluznico ustne votline in spodnje zobe.
N. ABDUCENS – ABDUCENTNI ŽIVEC
Somatsko motorični živec, ki oživčuje m. rectus lateralis.
N. FACIALIS – OBRAZNI ŽIVEC
Somatski motorični
Somatski senzorični
Parasimpatično vegetativno nitje
Motorični del oživčuje mimične mišice in platizmo.
Senzorični del – n. intermedius – okušalni del sprednjih dveh tretin jezika.
Parasimpatično vegetativno nitje pa oživčuje podjezično in podčeljustno slinavko (chorda tympani).
N. STATOACUSTICUS – RAVNOTEŽNI IN SLUŠNI ŽIVEC
Senzorični živec za sluh in ravnotežje.
N. GLOSSOPHARINGEUS – JEZIČNO – ŽRELNI ŽIVEC
Somatski motorični
Somatski senzorični
Parasimpatično vegetativno nitje
Senzorični del okušalno oživčuje koren jezika, senzorično pa koren jezika in goltno ožino, žrelo in začetni del požiralnika.
Motorično oživčuje mišice žrela
Parasimpatično vegetativno živčevje oživčuje obušesno slinavko in baroreceptorje.
VAGUS – KLATEŽ
Somatski motorični
Somatski senzorični
Parasimpatično vegetativno nitje
Večji del je parasimpatičnega nitja, je najdaljši možganski živec.
Somatski del – n. laryngeus recurrens vse mišice grla in sluznico pod glasilkama
– n. laryngus superior sluznica grla od vhoda v grlo do glasilk
Vegetativni del:
Prsna votlina:
– sluznica dihal
– žleze dihal
– gladko mišičje dihal
– požiralnik
– srčna mišica
Trebušna votlina:
– želodec
– tanko črevo
– 2/3 debelega črevesa
– jetra
– trebušno slanavko
– vranico
– ledvici
– nadledvični žlezi
N. ACCESORIUS
Somatski motorični
Živec oživčuje m. sternocleidomastoideus in m. trapezius
N. HYPOGLOSSUS – JEZIČNI ŽIVEC
Somatski motorični živec, ki oživčuje zunanje in notranje mišice jezika.
14. Skozi katere anatomske dele očesa potuje svetloba
Sistem, ki omogoča pravilen dostop svetlobe do mrežnice je dioptrični aparat zrkla. Sestavljajo ga:
– roženica (cornea)
– očesna leča (lens)
– prekatna tekočina
– steklovina
15. Opišite potek krvi v velikem krvnem obtoku
Kri iz venskega sistema v telesu vstopa po veni cavi inferior in v cavi superior v desni predvor. Od tu skozi trikuspidalno zaklopko teče v desni prekat. Po pljučnem deblu vstopa kri v pljučni obtok in se od tam vrača v levi preddvor. Skozi mitralno zaklopko teče v levi prekat. Od tu pa po aorti v arterielni telesni obtok.
16. Opišite potek krvi v celotnem krvnem obtoku
Venozna kri iz venskega sistema v telesu vstopa po veni cavi inferior in v. cavi superior v desni predvor. Od tu skozi trikuspidalno zaklopko teče v desni prekat. Po pljučnem deblu vstopa kri v pljučni obtok in se od tam, obogatena s kisikom, vrača v levi preddvor po pljučnih venah.. Skozi mitralno zaklopko teče v levi prekat. Od tam pa po aorti v arterielni krvni obtok.
17. Opišite razlike med posameznimi vretenci
Vratna vretenca (vertebrae cervicales)
Imajo stransko odprtino za živce in žile (foramen transverzum)
V1 – atlas
– nima telesa
– ima dva loka (arcus anterior et posterior)
– ima dva stranska masivna dela (massae laterales)
– ima sklepni ploskvi (fovea articularis superior et inferior), za stik z zatilnico in okretačem
V2 – axis
– ima zob (dens)
V7 – vertebra prominens
– ima dolg trn
– ima ozko stransko odprtino (foramen transferzum)
Prsna vretenca (vertebrae thoracicae)
– Imajo ob straneh sklepne površine za sklep z glavico rebra (fovea costalis superior et inferior) – fasete
– T1 ima eno faseto in pol
– T2 – T9 imajo po dve polovici fasete
– T10 ima eno poovico
– T11 in T12 imajo po eno faseto
– T1 – T10 imajo sklepno površino na stranskih odrastkih za stik z grčico rebra
– Trni (procesus spinosus) so dolgi in obrnjeni navzdol
Ledvena vretenca (vertebrae lumbales)
– imajo velika telesa
– imajo dolge stranske odrastke (processus costarius)
– trni (procesus spinosus) imajo obliko pravokotne pokončne plošče
L5
– telo klinaste oblike
– z bazo križnice tvori kot (promotorium), ki je značilen za pokončno držo človeka
–
Križnica (vertebrae sacrales)
– zraščenih pet vretenc
– na vsaki strani obsežna sklepna ploskev (facies auricularis), za stik s kolčnico
– križnična reža (hiatus sacralis), kjer se odpira hrbtenični kanal
– križnične line, kjer izstopajo sakralni živci (foramna sacralia)
18. Opišite kostno sestavo medenice
Medenica (pelvis) je sestavljena iz dveh kolčnic (os coxae), ki sta spredaj zraščeni s sramno zrastjo (simphysis pubica) in križnica (os sacrum), ki je vstavljena med njiju.
Kolčnico sestravljajo tri kosti:
– črevnica (os ilii)
– sednica (os ischii)
– dimeljnica (os pubis)
19. Opišite topografski položaj ličnice
Tvori koščeni most med obraznim in možganskim delom lobanje. Ima obliko trikotnika, ki se z enim vogalom stika z zgornjo čeljustnico (processus maxillaris), z drugim s čelnico (processus frontalis), tretji vogal pa je razpotegnjen v processus temporalis, ki sestavlja z ustreznim odsekom senčnice lični mostiček.
20. Opišite kostno sestavo stopala
Kost stopala delimo na:
• 7 nartnic (ossa tarsi)
– 5 medialna vrsta : skočnica (talus), čolnič (os naviculare) in klini (ossa cuneiformia)
– 2 lateralna vrsta: petnica (os calcaneum) in kocka (os cuboideum)
• 5 stopalnic (ossa metatarsi)
• prstnice (ossa digitorum) – palec dve, ostali prsti po tri
21. Opišite kostno sestavo roke
Kost roke delimo na:
• 8 zapestnic (osssa carpi)
– 4 proksimalna vrsta: čolnič (os naviculare), lunica (os lunatum), trivogelnica (os triquetrum), grašek (os pisiforme)
– 4 distalna vrsta: velika mnogovogelnica (os trapezium), mala mnogovogelnica (os trapezoideum), glavatica (os capitatum), kaveljnica (os hamatum)
• 5 dlančnic (ossa metacarpi)
• prstnice (ossa digitorium) – palec dve, ostali prsti po tri
22. Opišite topografski položaj diafragme in prehode v njej
Diafragma s svojo lego ločuje prsni koš od trebušne votline. Ima obliko odprtega dežnika, vbočena je proti prsnemu košu. Centralno je mišica vezivna, od nje potekajo mišični snopi, ki delijo prepono na tri dele: reberni del, ki je naraščen na rebra; prsnični del, ki je naraščen na ksifoid prsnice; ledveni del, ki ga sestravljajo trije snopi in se naraščajo na ledveni del hrbtenice. Medialna kraka ledvenega dela se križata in tvorita osmico. Skozi zgornji del osmice prehajajo požiralnik, vagus in levi frenični živec, skozi spodnji del pa aorta in prsni mezgovod. V centralne mišičnem delu je prehod, skozi katerega prehajata vena cava in desni frenični živec.
V vezivnem delu je odprtina, skozi katero prehajata vena cava in desni frenični živec, skozi zgornji del osmice, ki jo tvorijo snopi
23. Sestava, funkcija in oživčenje štiriglave stegenske mišice
Štiriglava stegenska mišica (m. quadriceps femoris) je zgrajena iz štirih glav:
• m. rectus femoris – je edini del štiriglave stegenske mišice, ki poteka prek kolčnega sklepa. Izvira s črevnice, se združi z ostalimi deli in se prek pogačice pripenja na grčavino golenice. Je fleksor kolčnega sklepa, kadar pa je kolčni sklep extendiran, pa je tudi extenzor kolenskega sklepa
• vastus medius
• vastus medialis
• vastus lateralis – izvirajo iz z debla stegnenice in se združijo z m. rectus femoris So extenzorji kolenskega sklepa.
Štiriglavo stegensko mišico oživčuje n. femoralis.
24. Opišite srčne zaklopke
Med preddvoroma in prekatoma so atrioventikularne zaklopke, ki preprečujejo retrogradni tok krvi. Na levi strani je bikuspidalna ali mitralna zaklopka, ki ima dve loputki, na desni strani pa trikuspidalna zaklopka s tremi loputkami. Žilni zaklopki ali semilunarni valvuli imata po tri žepke in ločita desni prekat od pljučnega debla in levi prekat od ascendentne aorte.
25. Opišite razlike dimeljskega kanala pri moškem in ženski
Pri moškem skozi dimeljski kanal poteka semensko povesmo, pri ženski okrogla vez (ligamenum teres uteri).
26. Skozi katere anatomske dele potuje zvočni val do polža
Zvok se ujame v uhelj (auricula), ki je del zunanjega ušesa (auris externa).
Potuje po zunanjem sluhovodu (meatus acusticus externus) do bobniča (membrana tympani), skozi bobničevo votlino (cavum tympani) do treh slušnih koščic v srednjem ušesu (auris media), kladivca (malleus), nakovalca (incus) in stremenca (stapes), ki prevajajo zvočne valove iz bobniča v notranje uho (auris interna), ki je zgrajeno iz koščenega in kožnatega labirinta. Polž se nahaja na kožnatem delu. Na bazalni membrani kožnatega polža leže receptorji za sluh – Cortijev organ.
27. Opišite strukture parametrijev
Parametrium imenujemo vse strukture ob maternici:
– perimetrium
– žile
– mezgovnice
– živci
28. Opišite ligamentarni aparat ženskih spolovil
– lig. latum uteri – je duplikatura potrebušnice, ki poteka iz stranskih robov maternice do lateralne stene male medenice. Nanjo je pritrjen tudi jajčnik.
– lig. ovarii proprium – veže maternični pol jajčnika na tubarni kot maternice.
– lig. suspensorium ovarii – veže tubarni pol jajčnika na lateralno steno male medenice
– lig. teres uteri – je vezivni snop, ki poteka iz tubarnega kota maternice skozi dimeljski kanal, se prirašča na nadsramje in drži maternico v antefleksiji.
– lig. sacrouterinum – vezi, ki vežejo maternico s križnico
– lig. rectouterinum – vezi, ki vežejo maternico z danko
– lig. vesicouterinum – vezi, ki vežejo maternico s sečnim mehurjem
29. Opišite anatomsko pot spermijev
Tapru so na glavo obrnen pol pa z glavo rinejo vn iz penisa pa spet z glavo u jajčece =)
Spermiji v spermalni tekočini potujejo skozi obmodek po cevki semenovodov, ki sta dolgi 30 cm. Na tej poti se jim pridruži tudi tekočina ostalih žlez…
30. Opišite ekstenzorje na podlahti
Ekstenzorji podlahti izhajajo iz lateralnega dela epicondila nadlahtnice.
To so:
– dolga in kratka koželjnična iztezalka (m. extensor carpi radialis brevis et longus), ki se pripenjata na palčevo stran hrbtišča roke in sta ekstenzorja zapestnega sklepa
– podlahtnična iztezalka roke (m. extensor carpi ulanaris), ki se pripenja na mezinčevo stran hrbtne strani roke in je ekstenzor zapestnega sklepa.
– iztezalka prstov (m. extensor digitorum), ki se pripenja na prstnice in je ekstenzor prstov in posredno zapestnega sklepa.
Dobre slike.