Bolnišnična higiena in preprečevanje okužb prvi del

bolnisnicne-okuzbe.jpg

BO= bolnišnična okužba

ZN = zdravstvena nega

ZD = zdravstveni delavci

MS = medicinska sestra

MO = mikroorganizmi

1. VLOGA MEDICINSKE SESTRE V PREPREČEVANJU BOLNIŠNIČNIH OKUŽB? ::

Preprečevanje in obvladovanje BO je eden od pomembnih elementov varnega delovanja bolnišnice.

Sodelujoči na področju obvladovanja okužb:
– NAKOBO — nacionalna komisija za bolezni okužb
– KOBO — komisija za obvladovanje okužb
– ZOBO — zdravnik za obvladovanje okužb
– SOBO — sestra za obvladovanje okužb
– KOMSSI — kolegij okužb med. sester in sester ?
– SPOBO — služba za preprečevanje in obvladovanje BO

Še drugi: klinični epidemiolog, infektolog, pediater, internist, kirurg, MS, sanitarni inžinir, laborant, farmacevt, …

Področje preprečevanja in obvladovanja okužb v ZN in oskrbi

• Komisija za obvladovanje okužb – sprejema usmeritve s področja obvladovanja okužb, navodila, plane dela.
Člani: strokovni direktor, glavna MS, zdravniki, predstavniki iz lekarne, mikrobiolog, epidemiolog.
Naloge: *epidemiološko spremljanje BO
* Pisna pravila, doktrina izvajanja vseh diagnoz, terapevtskih, negovalnih ostopkov
* Navodila za čiščenje, dekontaminacijo, dezinfekcijo in ravnanje z odpadki
* Pravila programa za zaščito ZD in sodelavcev pred okužbo
* Program usposabljanja zaposlenih za preventivo pred okužbami

• Pomočnica glavne MS za higiensko epidemiološko področje, ki je za nivo bolnišnice, večje organizacijske enote.

• SOBO na posameznih Klinikah in Kliničnih oddelkih.

• KOLHIG pa v bolnišnicah, zdravstvenih in socialnih ustanovah.

VLOGA MS:

– izobraževanje, poučenost
– izobraževanje sodelavcev
– nadzor in navodila glede:
* Sprejema bolnikov
* čiščenja bolnikove okolice
* zaščite osebja z uporabo zaščitnih sredstev
* higienski problemi v zdravstveni negi
* higiena rok in uporaba rokavic
* odvzem in prenašanje kužnega materiala
* ravnanje z inštrumenti in aparati
* ravnanje z bolnišničnim perilom
* prevoz in delitev hrane
* izvajanje čiščenja, dezinfekcije in sterilizacije

STROKOVNJAKI:
* bakteriološka preverjanja rok, predmetov
* nadzor nad izvajanjem izolacij in drugih zaščitnih ukrepov
* ukrepanje v epidemiološko neugodnih situacijah
* nadzor in evidenca BO
* sodelovanje in poročanje v KOBO
* raziskovalno delo s področja bolnišnične higiene
* sodelovanje z mikrobiologi, epidemiologom

2. OSNOVNA NAČELA PREPREČEVANJA PRENOSA OKUŽB? ::

Bolniki v bolnišnici so bolj izpostavljeni MO. Posebno pomembno je, da ne pride do prenosa MO od enega bolnika na drugega. Najpomembnejša za zmanjšanje prenosa MO je HIGIENA ROK.

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=zmT5f8FOquw[/youtube]

Zelo učinkovit način za zmanjšanje okužb je tudi sterilizacija predmetov in zdravil, ki pridejo v krvni obtok in sterilna telesna območja.

Tako preprečimo kolonizacijo in okužbo. Vse postopke je potrebno delati po standardih saj s tem lahko zmanjšamo št. Okužb. Tam kjer je potrebno moramo delati po aseptični metodi dela.

POZORNI MORAMO BITI NA UMIVANJE IN RAZKUŽEVANJE ROK, TER NA PRAVILNO UPORABO ROKAVIC.

Terminološki izrazi
ASEPSA ali brezkužnost je idealno stanje, in sicer gre za odsotnost katerih koli oblik mikroorganizmov v določenem stanju in določenem času.
ČISTA TEHNIKA zajema postopke, ki zmanjšajo število in preprečijo širjenje bakterij: umivanje in razkuževanje rok, uporaba zaščitnih rokavic, čiščenje površin.
S STERILNO TEHNIKO (kirurško asepso) preprečujemo okužbo sterilnih inštrumentov in površin. Sterilizacija uniči vse vegetativne in sporogene oblike mikroorganizmov. Sterilno tehniko uporabljamo med operacijo in invazivnimi posegi ter pri ravnanju s sterilnimi inštrumenti in materiali.

NAJPOMEMBNEJŠI UKREPI PRI PREPREČEVANJU Bolnišničnih okužb:

* higiena rok
* dodatno izobraževanje in motivacija zdravstvenega osebja
* izboljševanje negovalnih tehnik
* racionalnejša uporaba antibiotikov

* smiselno, ciljano razkuževanje
* izolacija inficiranih in koloniziranih bolnikov
* ciljane mikrobiološke preizkave
* reden nadzor osebja

* ustrezna zasedenost delovnih mest
* evidenca bolnišničnih okužb

3. OSEBNA HIGIENA IN HIGIENA ROK! ::

Človeška koža je naseljena z mikroorganizmi. Seveda se bakterije nahajajo tudi na rokah. Poleg običajno naseljenih bakterij pri delu na roke zanesemo MO iz okolice in z bolnika.
Na koži rok razlikujemo:

Stalno mikrobno floro, ki je po gram pozitivne bakterije, občasno pa je lahko del stalne flore tudi acetinobakter. MO stalne flore se na koži razmnožujejo. Stalne mikrobne flore ne moremo odstraniti z umivanjem, z razkuževanjem pa jo odstranimo le delno.

Prehodno mikrobno floro, ki se na koži ne razmnožuje in se na njej zadrži le krajši čas ter jo lahko odstranimo z razkuževanjem.

UMIVANJE ROK:

Zakaj? Da bi odstranili umazanijo in del prehodne flore

Potrebujemo: umivalnik, vodo, milo, papirnate brisačke

Kako? Po shemi in standardu (smo se učili)

Kdaj? Ob prihodu na delovno mesto, pred in po uporabi stranišča, pred pripravo hrane, po hranjenju, vedno ob onesnaženju rok, pred odhodom domov.
RAZKUŽEVANJE ROK:

Zakaj? Da bi zaščitili bolnika in ZD, ker odstranimo prehodno floro in del stalne.

Potrebujemo: Alkoholno razkužilo

Kako? Po shemi najmanj 30 s oz. dokler se razkužilo ne posuši. Nikoli ne brišemo razkužila z rok!

Kdaj? Pred in po stiku z bolnikom, pred aseptičnimi in invazivnimi postopki, pred delom z zelo občutljivimi bolniki, pred uporabo rokavic in po njej, pred in po prevezi rane oz. negovalnimi intervencijami, po stiku z bolnikovimi izločki, onesnaženimi delovnimi površinami in predmeti.

TVEGANJE RAZKUŽEVANJA ROK:

-uničujemo kožo in stalno floro

-kontaktni čas

-količina alkohola

-tehnika


STANDARD UMIVANJA IN RAZKUŽEVANJA ROK:

• Urejenost rok
-kratko pristriženi nohti
-brez nakita
• Tehnika umivanja in razkuževanje

KDO IZVAJA POUČEVANJE ROK:

V okviru programov izobraževanja v zdr. negi in oskrbi:
– prof. zdr. vzgoje v zdr. šolah
– MS- higieniki na posameznih oddelkih
– koordinatorji za higieno, to so sanitarni inženirji na uvajalnih seminarjih
– pedagoške MS v okviru drugih izobraževanj
– mentorji na novo zaposlenim

KOGA POUČUJEMO O OSNOVAH HIGIENE V BOLNIŠNICI

– zdravnike
– izvajalce zdr. nege
– bolnike in obiskovalce
– tehnične sodelavce – delavce v oskrbi bolnika, čistilke, kurirje, delavce v sterilizaciji in kuhinji
– administrativne delavce

KDAJ POUČUJEMO O HIGIENI ROK:

– v času šolanja ( v zdr. šolah in medicinski fakulteti )
– ob nastopu dela ( uvajalni seminar s praktičnimi vajami )
– dnevno na oddelku ( glede na tveganje za prenos okužb )

ZAKAJ SE IZVAJANJE HIGIENE ROK V ZDR. USTANOVAH PREMALO UPOŠTEVA?

– ker je prevelika obremenjenost z delom predvsem na intenzivnih enotah
– ker je pomanjkljivo znanje o tveganju prenosa okužbe
– ker je neustrezno ali nepriljubljeno sredstvo za razkuževanje
– ker je slaba nedostopnost razkužil za roke
– ker funkcionalna izobraževanja o aktualnih preventivnih ukrepih niso motivacijsko podprta
– ker je podpora in vzpodbuda vodilnih premajhna

– premalo nadzora

– karakterne značilnosti posameznika—nezaupanje v sredstva-v vsebine

OSEBNA HIGIENA:

Zdravstveni delavci moramo še posebno upoštevati osnovna načela osebne higiene, saj se moramo zavedati, da smo lahko vir okužbe za bolnika.

Pod osebno higieno razumemo:
• higieno celega telesa, to je higiena obraza, lasišča, ustne votline in zob, higieno nosne sluznice, higiena zgornjega dela telesa, rok in nog, nohtov, anogenitalno higieno

• higieno oblačil in zaščitne obleke ter obutve

• higiena prehrane

• urejen ritem spanja, dela in počitka

• kontrola zdravstvenega stanja in cepljenja

• higiena osebnega pribora za vzdrževanje osebne higiene

• čista garderobno omarico

MOTIVACIJA ZA IZBOLJŠANJE TEHNIKE HIGIENE ROK:

– teoretičnemu uvodu vedno sledi praktična vaja
– uporaba UV svetilke (septobox) za preverjanje tehnike nanašanja razkužila za roke

NAVODILA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB:

– higiena rok
– aspiracija po standardih
– priprava kože
– aseptično uvedeni žilni katetri
– aseptično uvajanje urinskih katetrov

– izolacije
– varno ravnanje s krvjo

4. UPORABA VAROVALNIH SREDSTEV! ::

Varovalna sredstva uporabljamo pri delu z imunsko oslabljenimi bolniki, aseptičnimi posegi, kužni pacienti, diagnostični, terapevtski in negovalni postopki, pri možnosti poškodb, pri delu s kužnim in nevarnim materialom.

V zdravstvu se pri uporabi osebnih zaščitnih sredstev prepletata 2 namena:

Zaščita bolnika
Zaščita zdravstvenega delavca pred možno okužbo z infektivnimi in drugimi škodljivimi agensi

Med osebna zaščitna sredstva spadajo:

– sterilne kirurške ali preiskovalne rokavice, ki pa niso vedno nepropustne, zato je zelo pomembno tudi razkuževanje.

– zaščitna maska, ki naj ščiti bolnika pred mikrobno floro in kapljičnim prenosom z zdravstvenega delavca ali obratno; njena učinkovitost za zmanjšanje št. Okužb pri bolnikih ni jasna. Kadar masko uporabljamo, mora pokrivati nos in usta. Ne nosimo je okrog vratu. Moramo jo menjati. Nosimo jo pri aerogenem prenosu posebno pri bolniku s TBC.

– Zaščitno pokrivalo, ki mora pokrivati vse lase; njegova učinkovitost za zmanjšanje št. Okužb ni dokazana

– Sterilno zaščitno oblačilo pri aseptičnih posegih

– Zaščitno obuvalo pri možnostih okužbe s krvjo

Pri uporabi zaščitnih sredstev moramo oceniti tudi stopnjo nevarnosti:

– Kakšno je tveganje za nastanek poškodbe oz. obolenja

– Ali je mogoče navarnost odstraniti s tehničnimi sredstvi

– Kolikšno stopnjo zaščite pomenijo različni ukrepi oz. zaščitna sredstva

Telesni izločki, za katere veljajo splošni previdnostni ukrepi, ker obstaja možnost prenosa okužb:

– kri
– vaginalni izločki
– semenska tekočina
– cerebrospinalna tekočina
– sinovialna tekočina
– plevralna tekočina
– peritonealna tekočina
– perikardialna tekočina
– amnijska tekočina

Set z varovalno opremo:

– maska
– kapa v obliki berete
– zaščitni plašč iz vodoodpornega materiala
– očala za enkratno uporabo

5. DEKONTAMINACIJA, RAZKUŽEVANJE ::

Organizacija dela v oskrbi:
Namen je izboljšati in zmanjšati tveganja na podlagi higienskih, ekoloških in ekonomskih kriterijev in razbremeniti medicinsko sestro za delo ob bolniku.

Centralna organizacija oskrbovanih služb:

• za higieno prostorov in opreme
• za prenos materialov za diagnostiko
• gospodinjska dela
• za spremljanje bolnikov na preiskave
• centralno organizirana služba
• sterilizacije, zmanjšanje substerilizacij

– centralna priprava citostatikov, antibiotikov ( lekarna ? )

PREPREČEVANJE KONTAMINACIJE OKOLJA

• skrbimo za čistočo neposredne okolice
• upoštevamo standard vzdrževanja, čiščenja, razkuževanja
• kontroliramo čistočo

Dekontaminacijo izvedemo ob razlitju kužnin, pred čiščenjem krg. inštrumentov, …
Kužnino oz. kontaminiran pripomoček polijemo z razkužilom ali namočimo v razkužilu, primerne koncentracije za čas, ki ga navaja proizvajalec. Po učinkovanju predmet dobro izperemo, mehansko očistimo in osušimo.

ČIŠČENJE:

Odstranjujemo vidne nečistoče, organske in anorganske, ostanke na površinah in predmetih.

Poznamo tudi ultrazvočni čistilec, ki odstranjuje organske obloge ( čistilna raztopina, UZ valovanje, čas )

RAZKUŽEVANJE

Razkuževanje je postopek, kjer se uničijo MO in njihove spore s pomočjo fizikalnih in kemičnih postopkov. Razkužujemo čiste predmete, površine, upoštevamo navodila proizvajalca glede koncentracije, časa razkuževanja.

Vrste razkuževanja:
• FIZIKALNI (suha toplota na 180 stopinj C 30 – 60 min, vodna para na 134 stopinj C 5 min.)

• FIZIKALNO-KEMIJSKI ( etilenoksid, formaldehid, perocetna kislina, plazma.)
Vrsta in postopek sterilizacije
Najpogosteje se izvaja parna sterilizacija, sterilizacija v avtoklavih. Sterilizacijski agens je para pod pritiskom. Para mora imeti natančno določeno kakovost. Parna sterilizacija je najbolj zanesljiv način sterilizacije. Edina pomankljivost je ta, da je to posoda pod pritiskom in zahteva posebno znanje za upravljanje.

Plazma sterilizacija
– zelo dragi sterilizatorji, z veliko prednostmi in jih uporabljamo pri sterilizaciji termolabilnih inštrumentov, ki ne prenesejo visokih temperatur.

Vrste razkužil za različne uporabe:

• razkužila za roke
• za bolnikovo kožo
• za površine
• za dekontaminacijo inštrumentov
• razkužila za toplotno občutljive predmete

STERILNOST pomeni odsotnost vseh živih mikroorganizmov, tudi bakterijskih spor.

Zdravstveni zavodi imajo organizirane centralne sterilizacije.

Prostorska razporeditev sterilizacijske dejavnosti (nečisti, čisti in sterilni del).

6. IZOLACIJSKE DOKTRINE!

Vir okužbe je lahko bolnik, osebje, izjemoma obiskovalci, ki lahko prebolevajo akutno bolezen oz. so v inkubacijski dobi za okužbo. Oseba je lahko kolonizirana s patogenimi MO brez znakov okužbe ali je kronični nosilec infekcijskega povzročitelja. Vir okužbe je lahko bolnikova lastna flora, okužena hrana, kontaminirana zdravila, inštrumenti, pripomočki in predmeti v bolnikovi okolici.

Standardni ukrepi pri izvajanju izolacije:

– higiena rok
– uporabljanje standardnih osebnih zaščitnih sredstev
– odstranjevanje okuženih pripomočkov za enkratno uporabo, čiščenje in razkuževanje okuženih pripomočkov pred ponovno uporabo
– čiščenje in razkuževanje bolnikove okolice
– prenašanje, prevoz, pranje uporabljenega perila, ki je umazano s telesnimi tekočinami
– preprečevanje poškodb z ostrimi predmeti ( vbodi, vrezi )
– uporaba ustnikov, ambujev in drugih sistemov nadihavanja namesto umetnega dihanja usta na usta
– namestitev bolnika z neustreznimi higienskimi navadami in kužnega bolnika v enoposteljno sobo

Ukrepi, povezani z načinom prenosa okužbe!

– Prenašanje preko zraka – bolnika namestimo v enoposteljno sobo z negativnim zračnim pritiskom. Vrata sobe morajo biti zaprta. Bolnike z istimi okužbami lahko namestimo skupaj. To je kohortna izolacija

– Če ima bolnik TBC uporabljamo filtrirane maske enako ob vstopu neimune osebe v sobo bolnika z ošpicami ali noricami.

– Prenašanje s kapljicami – namestimo ga v enoposteljno sobo – kohortna izolacija. Uporabljamo masko ( samo ob tesnem stiku z bolnikom )

– Prenašanje s stikom – kohortna izolacija. Vzdrževati moramo higieno rok, uporabljati zaščitne nesterilne rokavice, nestarilen predpasnik, da ne bi onesnažili obleke ob stiku z bolnikom.
Omejimo gibanje in prenašanje bolnika, bolnik mora imeti osebne predmete za nego.

SPREJEM BOLNIKA

Pot sprejema:
Pot sprejema in namestitve mora biti določena – »klinična pot« bolnika s sumom na kužno obolenje. Osebje mora biti seznanjeno.

Sprejem s sumom na neznano okužbo – aerogeni?
Bolnik nosi masko- večslojno kirurško masko. Zdravniki, MS, ZT nosijo osebna varovalna sredstva. Enoposteljna soba je ? če jo dobi.

Sprejem s sumom na znano okužbo – kapljični prenos, kontaktni. Bolnik nosi masko- večslojno kirurško masko. Zdravniki, MS, ZT nosijo osebna varovalna sredstva. Enoposteljna soba, kohortna izolacija, razdalja med posteljami mora biti 1,5m.
Prenos povzročiteljev bolnišničnih okužb:

Parenteralno: VHB, VHC, HIV
Kontaktno: rota virus, RSV, MRSA, VRE, MOB
Preko zraka:
– kapljični: gripa, meningoko
– aerogeni: bacil TBC, aspergilus
Preko zraka in kontaktno: enterovirus, nora virus

Razkuževanje in čiščenje okolice in pripomočkov po sprejemu bolnika:

– prostor prezračimo za 30 min
– posteljno enoto dekontaminira MS
– čistilka prostor razkuži in očisti
– očisti in razkuži površine
– razkužuje z raztopino čistilnega razkužila za površine
– zavrže material za enkratno uporabo
– material za ponovno uporabo oskrbimo po standardu – navodilo ustanove

Pripomočki v bolniški sobi so namenjeni samo temu bolniku!!

Infuzijsko stojalo
Infuzijska črpalka
Merilec RR
Termometer
Zaščitne rokavice
Namenski zbiralnik
Razkužilo za roke
Vse bolnikove pripomočke prebriše z razkužilnimi robčki MS po uporabi!

Pripomočki v predprostoru:

– Koš na pedalo
– Razkužilo za površine
– Krpice za površine
– Razkužilni robčki
– Zaščitne rokavice
– Razkužilo za roke

Informiranje bolnika in svojcev:

– Bolnik sobe ne zapušča
– Vrata sobe in predprostora morajo biti zaprta
– Na vratih bolniške sobe je napis – kakšna izolacija je ( aerogena, kapljična, kontaktna )
– Obiski dovoljeni po posvetu z zdravnikom

Bolnišnično perilo in posoda:

– Posoda se vrača v kuhinjo in gre v pranje v pomivalni stroj
– Perilo se označi kot kontaminirano in gre v pranje s poudarkom na previdno rokovanje za zaposlene v transportu in pralnici

Razkuževanje in čiščenje:

– MS in ZT razkužuje neposredno bolnikovo okolico 3x dnevno
– Čistilka razkužuje in čisti bolniško sobo. Čistilka je oblečena v osebna varovalna sredstva
– Uporabljen material za enkratno uporabo odložimo v posebno namensko posodo
– Pripomočke za večkratno uporabo razkužimo in ali peremo v termodezinfektorju

Vsi zaposleni morajo upoštevati standardne ukrepe:

– uporabljajo naj zaščitne maske, ki jih morajo pravilno uporabljati

– roke naj zaščitijo z zaščitnimi rokavicami
– delovno obleko naj si zaščitijo z osebnimi varovalnimi sredstvi
– za zaščito oči naj uporabljajo očala in ali ščitnik za obraz

Osebna varovalna oprema:

– Oblačimo jo v čistem delu pred vstopom v bolniško sobota odstranjujemo jo v nečistem delu
– Vso uporabljeno varovalno opremo odložimo v embalažo za infektivne odpadke
– Pomemben je vrstni red odstranjevanja varovalne opreme, da ne pride do kontaminacije ZD z varovalno opremo

Problemi preprečevanja BO z izolacijo:

PREPOZNO PREPOZNAVANJE BOLEZNI oz. postavitev suma bolezni, npr. TBC
TBC: ni sob s podtlakom, drugi prostorski problemi
Problemi z opremo, transportom bolnikov
Potrebna mikrobiološka diagnostika ( dodatni stroški )

7. SPLOŠNI PREVIDNOSTNI UKREPI PRI DELU Z BOLNIKOM! ::

Ukrepi za preprečevanje okužb zdravstvenih delavcev:

1. nadzor zdravstvenega stanja zdravstvenih delavcev z zdr. pregledom ob nastopu dela in obdobnimi zdr. ‘pregledi ter z oceno zdr. ogroženosti na delovnem mestu

2. cepljenje glede na imunizacijski program in zakon o nalezljivih boleznih RS. ZD mora biti zaščiten proti TBC, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B

3. splošni zaščitni ukrepi med ravnanjem s krvjo, telesnimi tekočinami, izločki in iztrebki, ki jim je primešana kri

4. evidentiranje in preprečevanje nezgod ter ukrepanje ob nezgodah

Tveganje za nastanek okužbe je odvisno od različnih dejavnikov in ima več stopenj:

1. veliko tveganje
– globoka poškodba
– neposredni stik s koncentriranim virusom

2. zmerno tveganje
– vbod ali vrez z vidno krvavim ostrim predmetom
– izpostavljenost odprte rane očesne sluznice krvi ali vidno krvavim telesnim tekočinam

3. majhno tveganje
– povrhnja poškodba ( ne krvavi )
– izpostavljenost sluznice (razen oči ) ali zaprte rane krvi ali vidno krvavi telesni tekočini
– okužba večje kožne površine s krvjo, ugriz

4. zanemarljivo tveganje
– okužba manjše površine nepoškodovane kože s krvjo
– poškodba z ostrim predmetom, ki ni vidni krvav

Splošni ukrepi:

-higiena rok
-individualna obravnava bolnika – imunsko oslabljeni, nedonošenčki, kužni
-uporaba osebnih varovalnih sredstev
-ustrezno rokovanje s perilom, odpadki, posodo, …
-higienski režim bolnišnice

8. UPOŠTEVANJE NAČELA ČISTO / NEČISTO V PROSTORU, NA POVRŠINAH IN V ZDR. NEGI PACIENTA

Umazanih predmetov ne odlagamo na čiste površine, umazano perilo direktno odlagamo v ustrezne vreče glede na dogovor, odstranjevanje odpadkov glede na stopnjo kužnosti, ostri predmeti nujno v kontejnerZ za ostre predmete, obvezno razkuževanje rok ko gremo iz nečistega na čisto, obvezno ločevanje čistega in nečistega materiala.

UPOŠTEVATI MORAMO:

– standardne higienske ukrepe
– higiena rok – umivanje, razkuževanje
– osebna higiena
– ustrezno ravnanje s perilom, odpadki, posodo
– čiščenje, razkuževanje prostora
– zdr. nega po standardih

9. SPLOŠNA HIGIENA PROSTOROV IN OPREME IN SANITARNI HIGIENSKI NADZOR ::

Morajo biti ločeni prostori na čiste in nečiste, ločene čiste in nečiste poti, izvedena mora biti higiena vseh površin v prostoru, zgradbi, neposredni okolici.

– vzdrževanje čiste opreme in pripomočkov
– urejenost sanitarnih prostorov
– oprema umivalnih mest za vzdrževanje higiene rok
– vzdrževanje vodovodne inštalacije ( pipe, odtoki )
– vzdrževanje zračnikov, klimatskih naprav
– zagotavljanje čistega zraka v bivalnih prostorih
– higiena v pripravljanju in razvažanju hrane
– čista transportna sredstva
– možnost zagotavljanja os. Higiene bolnikov in osebja
– oskrba s čistim bolniškim perilom, delovnih oblek
– prevoz uporabljenega perila
– ločevanje, zbiranje in ustrezno odstranjevanje odpadkov
– redno izvajanje dezinfekcije

DELOVNO PODROČJE SANITARNEGA INŽINIRJA – HIGIENIKA

Nenehno mora preučevati spremembe in škodljive učinke v bolnišnicah in okolju, da bi lahko pravočasno preprečil in odstranil vse vzroke, ki bi sicer vplivali na zdravje ljudi in ogrozili njihovo preživetje.

Sanitarni inženir sodeluje pri pripravi navodil na področju preprečevanja bolnišničnih infekcij in zdravstvene nege.

Delovno področje inženirja zajema:

– nadzor nad izvajanem čiščenja in dezinfekcije v celotni bolnišnici
– čiščenje lahko opravljajo v ustanovi zaposleni ali pa zunanji izvajalci. Pomembno je da vedo zakaj, kako, kdaj, na kakšen način, s kakšnimi sredstvi in v kakšnem zaporedju se bodo lotili določenega opravila
– skupaj z farmacevtom pripravita enotno listo razkužil in izdelata navodila za njihovo uporabo
– dogovori za izvajanje dezinsekcije in deratizacije po dogovoru z Zavodom za zdravstveno varstvo
– ciljanja bakteriološka preverjanja rok zaposlenih, predmetov in površin
– sistematično in ciljano opravljanje bakteriološkega preverjanja v operacijskih blokih in sobah za intenzivno nego in zdravljenje
– uvajanje novih metod dela na področju higiene
– izobraževanje zaposlenih na področju bolnišnične higiene
– nadzor nad odpadki s higienskega vidika
– ukrepanje v epidemiološko neugodnih situacijah
– nadzor in evidenca BO
– poročanja komisiji za preprečevanje BO o svojem delu
– raziskovalno delo s področja BH
– sodelovanje s kliničnim mikrobiologom epidemiologom in infektologom

Torej na kratko nadzor nad osebjem, nad predmeti prostori materiali, kontrola vodovoda, površin, zraka brisov – mikrobiološke kontrole

10. RAVNANJE S PERILOM, PRIPOMOČKI, INŠTRUMENTI ::

Ravnanje s perilom:

Za bolnikovo dobro počutje v bolnišnici je pomembna dobra preskrba s perilom. Vsak bolnik ima pravico do neoporečnega perila, saj mnogi preživijo v postelji veliko časa.

Na uporabljenem perilu so najpogostejše po Gramu negativne bakterije in koagulaza – negativni stafilokoki, bakterije iz rodu Bacillus ter bakterije z bolnikove kože.

Zbiranje uporabnega perila:

– uporabljenega perila se dotaknemo samo enkrat
– umazano perilo zbiramo in sortiramo na mestu uporabe ( ob bolniških posteljah )
– izogniti se moramo dvigovanju prahu in klic iz perila po prostoru
– pazimo da med perilom, ki gre v pranje, ni pripomočkov za nego, bolnikovih osebnih predmetov, inštrumentov, in materiala za enkratno uporabo
– upoštevamo shemo zbiranja perila v barvne vreče iz blaga, in sicer na vrsto pranja.
– vreče za zbiranja perila morajo biti nepropustne za mikrobe.

Ločimo več vrst vreč:
-polietilenske – PE
– iz blaga

-Mokro perilo v vreči iz blaga še dodatno vložimo v PE vrečo
– Do 2/3 napolnjene vreče dobro zavežemo in odložimo takoj na zbiralne vozičke v oddelčnem nečistem prostoru
– Prostor za zbiranje perila naj bo suh in ne prevroč. Perilo naj se v njem zadržuje čim krajši čas

Prevoz :
– Umazanega perila ne smemo tlačiti in premetavati
– Mokre vreče prelagamo z rokavicami
– Vozičke je treba po vsakem prevozu uporabljenega perila očistiti in razkužiti

Nečisti del pralnice:

– Strogo mora biti ločen od čistega
– Na prehodu iz nečistega v čisti del odložimo zaščitno obleko in si umijemo in razkužimo roke
– Perilo sortiramo v zaščitni obleki in obutvi z debelejšimi gumijastimi rokavicami
– Dnevno čistimo in dezinficiramo tla, stene in zunanje površine strojev
– Pogosto si umivamo in razkužujemo roke
– Perila čez noč ne puščamo na pralni stezi
– Po pranju pustimo pralno stezo zaradi dezinfekcije stroja prazno

Pri pranju perila so pomembni: temperatura, čas pranja, mehanska obdelava perila, kemična sredstva ( praški in dodatki )

Razkuževanje perila:
– s prekuhavanjem ( 90°c )
– kemično: pranje z dodatki kemijskih sredstev po standardu

Vrste pralnih strojev:
– bobenski
– pralna steza s prekati

Bakteriološke kontrole perila:

Izvajamo v pralnici s kontaminiranimi krpicami, ki jih damo med perilo. Pomembno je tudi preverjanje izpiralne vode

Okuženo perilo:

Okuženo perilo ja lahko kontaminirano z izločki in krvjo bolnika, ki so okuženi s HIV, hepatitisom B, ali C, TBC, salmonelo ter bolnikom ki ima garje ali uši. Okuženo perilo zbiramo v rumeno vrečko. Tako perilo peremo posebej v bobnastem stroju.

Čiščenje pripomočkov:

Čiščenje je osnovni način higienskega vzdrževanja pripomočkov in predhodni postopek razkuževanja in sterilizacije.

IMAMO:

Ročno čiščenje:

Je primerno za predmete, ki ne prenesejo pranja v avtomatskih pomivalnih strojih. Potrebujemo blag detergent. Mehko krtačko in primerno korito s tekočo vodo.

Osebna zaščita: zaščitni predpasnik, zaščitne rokavice in za oči.

Postopek : predmete speremo z mlačno vodo, da odstranimo grobo umazanijo in organske primesi, operemo v topli vodi in jih nato speremo pod tekočo toplo ali vročo vodo.

Strojno čiščenje: ( hkrati očistijo in termično razkužijo predmete )

o Pranja na 45°C
o Za pomivanje inštrumentov, pripomočkov za nego spiramo: pri 45 ° C
Peremo med: 65 – 80° C in razkužujemo: pri 95° C
o Za pomivanje nočnih posod in urinskih steklenic perejo 3 min in izpirajp 1 min pri 80° C
o UZ čistilci so za manjše predmete pri 40° C

Vrste razkužil:

– Aldehidi —– za nočne posode, lavorje, aspiratorje postelje
– Peroksigene spojine —– za pripomočke za ventilacijo
– Klorove spojine —– za razkuževanje vode v posodi za aspiracijo
– Alkohol —– za manjše predmete ( termometri, elektrode, … )

SUŠENJE IN SHRANJEVANJE PRIPOMOČKOV

Predmete sušimo v sušilnih omarah, v pomivalnih strojih in kompresah s stisnjenim zrakom. Najboljše je sušenje z ročnim ( sterilnim ) zrakom v zanj namenjenih komorah.
Pri sestavljanju, pakiranju in uporabi moramo paziti, da materiala ne kontaminiramo.
Pripomočke shranjujemo v čistem in suhem prostoru.

Čiščenje inštrumentov

Dekontaminacija – potrebno jo je opraviti takoj po uporabi kirurških inštrumentov, kadar ji sledi še ročno čiščenje. S tem postopkom želimo zmanjšati nevarnost infekcije za osebje, ki prenaša in čisti inštrumente.
Odprte oz. raztavljene inštrumente vlagamo v posode s čistilno razkužilno raztopino s sobno temp. posoda mora biti pokrita.

Vrste čiščenja:

– Ročno – enako kot pri postopku čiščenja predmetov

– Strojno čiščenje v termodezinfektorju – termodenzinfektor je stroj, ki hkrati tudi dekontaminira in čisti. V ta stroj nalagamo odprte in raztavljene inštrumente zložene na mrežah. Mreže ne smejo biti prenapolnjene ker učinek čiščenja nebo popolen.

– Ultrazvočno čiščenje – to pa poteka v ultra zvočni kopeli, kjer visoko frekvenčni zvočni valovi povzročajo mehanične vibracije, ki hitro odstranijo nečistočo z inštumentov. Na površini inštrumentov. Nastanejo vakumska območja, ki vsrkavajo delčke nečistoč tudi iz spojev in nazobčenih površin inštrumentov.

Odprte inštrumente nameščene v rešetkastih mrežah, potopimo v kopel s temp. 40- 45° C, za 3 – 5 min. po končanem postopku inštrumente dobro izperemo pod tekočo vodo in temeljito osušimo.

BASTA =)

En odziv na “Bolnišnična higiena in preprečevanje okužb prvi del”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja