Bolnišnične okužbe so okužbe, ki nastanejo pri pacientu med bivanjem v bolnišnici ali po odpustu iz bolnišnice, lahko pa tudi pri ambulantnih pacientih, pri katerih je bil izveden invazivni poseg. V preteklosti so bile eden najpogostejših vzrokov smrti (Šumak, 2006).
Poznamo več vrst bolnišničnih okužb : bakterijske, glivične, parazitske in virusne. Najpogostejše bakterijske okužbe povzročijo Staphylococcus aureus, Pseudomonas aeruginosa, Acinetobacter. Najpogostejše virusni povzročitelji so respiratorni virusi, virusi ošpic, virus rdečk, herpesvirusi, adenovirusi, rotavirusi in virusi hepatitisa. Parazitske okužbe so redke. Najpogostejše glivične okužbe pa sta Candida in Aspergillus (Ritlop, 2010).
Bolezen nastane, če okužba povzroči znatne spremembe v delovanju organizma. Ali bo po okužbi prišlo do bolezni, je odvisno od fizioloških lastnosti mikrobov in njihovega števila, po drugi strani pa od obrambnih sposobnosti gostitelja. Dovzetnost za nastanek je odvisna od starosti, spola, zdravstvenega stanja, telesnega in duševnega stanja ter življenjskih pogojev. Odvisnost od dejavnikov tveganja pa so tudi ustanove (prenatrpani oddelek, stare stavbe), neinformiranost zdravstvenega osebja, nepravilno umivanje in razkuževanje rok, neupoštevanje standardov, pomanjkanje kadra,… (Ritlop, 2010). Preberi več o Preprečevanje prenosa okužbe pri pacientih s kognitivnim upadom
