ESBL in bolnišnične okužbe

BOLNIŠNIČNE INFEKCIJE so okužbe, ki so v neposrednji vzorčni zvezi z izpostavljenostjo pri postopkih diagnostike, zdravljenja, zdr. nege, rehabilitacije ali drugih postopkov v zdr. dejavnosti (Skubic, 1999).

ESBL pozitivne bakterije so lahko prisotne v prebavilih bolnika, ne da bi to zdravstveni delavci vedeli. Zato je izvajanje standardnih ukrepov pri vsem našem delu bistveno za obvladovanje teh mikroorganizmov (MZZ, 2010).

Medicinska sestra ima pri vsakdanjem delu največ kontakta z bolnikom s tem pa se izpostavlja morebitni okužbi ali paprenosu okužbe na ostale paciente v sobi ali oddelku (Črnila, Habjanič in Novak, 2010).

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA POJAV BAKTERIJ, KI IZLOČAJO ESBL

  • Dolgotrajno bolnišnično zdravljenje
  • Prisotnost vstavljenih katetrov (urinski, arterijski/CVK);
  • Umetno predihavanje;
  • Nedoslednost ZD pri razkuževanju rok;
  • Prenatrpanost bolniških sob in pomanjkanje zdravstvenega osebja.

  • Reševanje problema s področja ZN

ESBL pozitivne bakterije naseljujejo črevesje in navadno ne povzročajo znakov in simptomov okužbe. Prenesejo se preko rok zdravstvenih delavcev in/ali bolnikov ali preko kontaminiranih predmetov in površin. Za preprečevanje širjenja teh mikroorganizmov je bistvenega pomena dosledna higiena rok z razkuževanjem kot tudi drugi standardni ukrepi in ukrepi kontaktne izolacije.

IZOLACIJA

– enoposteljna soba pri osebah, ki so inkontinentne in/ali nekooperativne

– soba z lastnim straniščem / lastno sobno stranišče

– lahko kohortna izolacija

– NE namestitev v isto sobo z bolniki s povečanim tveganjem

HIGIENA ROK Z RAZKUŽEVANJEM – ZDR. DELAVCI

– pred vsakim stikom z bolnikom

– pred čistimi / aseptičnimi postopki

– po vsakem stiku z bolnikom

– po stiku z bolnikovo okolico, pripomočki in predmeti

– po odstranitvi zaščitnih rokavic

– po izhodu iz sobe

 

HIGIENA ROK Z RAZKUŽEVANJEM – BOLNIK

– po uporabi stranišča

– po zapustitvi bolniške sobe

 

HIGIENA ROK Z RAZKUŽEVANJEM – OBISKOVALCI

– po stiku z bolnikom

– po zapustitvi bolniške sobe

 

UPORABA ZAŠČITNIH ROKAVIC

– pri neposrednem stiku z bolnikom in njegovimi izločki

 

OSEBNA ZAŠČITNA OPREMA

– predpasnik/plašč pri vseh stikih z bolnikom ali njegovo okolico, ko obstaja  nevarnost kontaminacije oblačil ZD

– maska, pri možnosti tvorbe z ESBL kontaminiranega aerosola

 

PRIPOMOČKI

– uporabimo samo pri koloniziranem bolniku

– uporabimo pripomočke za enkratno uporabo, kjer je to možno

– če to ni mogoče – po uporabi razkuževanje v termodezinfektorju ali sterilizacija (če je izvedljiva). Pripomoček takoj po uporabi odložimo v zaprto posodo in pripravimo za nadaljnjo obdelavo.

– bolnikove dokumentacije ne prinašamo v bolniško sobo

[wp_ad_camp_1]

POVRŠINE

– redno razkuževanje neposredne bolnikove okolice

– čiščenje po navodilih

ODPADKI

-vse odpadke, ki so kontaminirani z ESBL pozitivno kužnino (npr. blato, urin) razvrščamo med odpadke iz zdravstva (108104)

POSODA IN PRIBOR

– običajno ravnanje

 

OBVEŠČANJE

– oznaka bolnika v informacijskem sistemu bolnišnice

– navedba šifre U88 s pripisom ESBL med odpustnimi diagnozami

– obvestimo oddelke, kamor napotimo / premestimo bolnika

3    Kritično mnenje študenta

Kot sem opažala je na oddelku dobro poskrbljeno glede preprečevanja bolnišničnih okužb. Medicinsko osebje je dobro poučeno, pri pacientih pa nisem čisto povsem prepričana. Zdi se mi primerno, da bi bolnike z MRSA in ESBL zdravstveno vzgojno izobraževali. Pogrešala sem kakšne brošurce oz. pisna navodila v zvezi z preprečevanjem okužb za bolnike in svojce. Opazila pa sem rumene tablice na vratih sob bolnikov, na katerih piše, da so notri obiski omejeni zaradi okužbe in tablico, da naj si obiskovalec razkužuje roke.

LITERATURA:

  • Ministerstvo za zdravje. Priporočila za preprečevanje širjenja ESBL pozitivnih bakterij karbapenemaza pozitivnih bakterij. Verzija 1, 2010.
  • Črnila T., Habjanič A., Novak D. Vloga MS pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Obzor Zdr N 2002; 36: 105–8.
  • Skubic M. Priprava programov razkuževanja za preprečevanje infekcij v zdr. dejavnosti. Obzor Zdr N 1999; 33: 101-6

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja