Če ste se kej učil morte tole vse znat :D Prvih 200 vprašanj in možnih odgovorov.
1. Difuzijo vode skozi polprepustno membrano imenujemo:
a. ozmoza
b. olajšan transport
c. olajšana difuzija
d. eksocitoza
2. Katera trditev je pravilna
a. membrana jedra je enako zgrajena kot membrana celice
b. majhne molekule ki potujejo skozi kanale so prevelike da bi potovale skozi jedrno membrano ovale skozi jedrno membrano
c. membrana jedra sploh nima por
3. Glavne sestavine celične mebrane so:
a. fosfolipidi in ogljikovi hidrati
b. proteini in ogljikovi hidrati
c. fosfolipidi, proteini in holesterol
d. ogljikovi hidrati in holesterol
e. glikoproteini in ogljikovi hidrati
4. Nukeolus:
a. je mesto sinteze ribosomne RNA
b. ima še dodatno membrano
c. vsebuje ATP za replikacijo kromosomov
d. je manjši v sekretornih kot v nesekretornih celicah
5. Glikoproteini in glikolipidi celične membrane so:
a. receptorji
b. genetski material
c. “vrata” pri eksocitozi
6. Difuzija je proces:
a. prehajanja snovi skozi celično membrano s pomočjo velikega nosilca
b. prehajanje snovi skozi celično membrano brez energije
c. prehajanje snovi skozi celično membrano s pomočjo mehurčka
d. noben odgovor ni pravilen
7. Do difuzije pride le
a. če je molekula dovolj velika
b. če sta na vsaki strani membrae različni koncentraciji
c. če ni na razpolago drugega prenašalca
8. Difuzija je lahko
a. olajšana z prenašalcem
b. olajšana z prenašalnim mehurčkom
c. olajšana s pomočjo natrijeve in kalijeve črpalke
9. S pomočjo olajšane difuzije prehajajo skozi membrano
a. kisik indušik
b. večje molekule, ki niso topne v lipidih
c. eritrociti, ki hitro nabreknejo
10. Selektivna “vrata”
a. omogočajo prehod skozi membrano le eni vrsti ionov
b. omogočajo prehod večjim ionom
c. se zapirajo in ne prepuščajo ionov, če je njihova koncentracija v celici dovolj velika
11. Z aktivnim prenosom se prenašajo:
a. snovi iz večje koncetracije v manjšo
b. snovi, ki ne morejo difundirati proti koncentracijskemu gradientu
c. snovi, ki morajo hitro preiti sozi celično membrano
12. Primer primarnega aktivnega transporta je
a. kotransport
b. Na K črpalka
c. kontratransport
13. NaK črpalka
a. včrpava v celico Na ione in izčrpava K ione
b. izčrpava iz celice kalcijeve ione in včrpava NaK ione
c. včrpava v celico K ione in izčrpava Na ione
14. Kotransport je oblika
a. prenosa dveh snovi v celico s pasivnim transportom
b. prenosa dveh snovi iiz celice z mehurčkom
c. prenosa dveh snovi v celico z energijo
15. Kontratransport je
a oblike difuzije
b oblika aktivnega prenosa
c oblika pinocitoze
16. Eksocitoza
a je način prenosa snovi iz celice
b je način prenosa snovi v celico
c je način difundiranja snovi iz celice
17. Endocitoza
a je način prenosa snovi iz celice
b je način prenosa snovi v celico
c je način prenosa snovi po celici
18. Z eksocitozo se prenašajo
a hormoni
b elektroliti
c beljakovine
19. Pinocitoza je
a oblika endocitoze
b oblika osmoze
c oblika olajšanega transporta
d oblika eksocitoze
20. Sposobnost fagocitoze imajo
a vse celice
b levkociti
c limfociti
21. V Golgijevem aparatu se:
a sintetizirajo beljakovine
b secernirajo lizosomi
c tvori energijo preko dihalne verige
22. V endoplazmatskem retikulumu se
a secernirajo nekateri hormoni
b sintetizirajo beljakovine
c razgrajujejo lipidi
23. Lizosomi sestavljajo
a celično cirkulacijo
b celična dihala
c celični prebavni sistem
24. V tkivih, kjer je potrebno dosti energije, se nahaj dosti
a jeder
b mitohondrijev
c endoplazmatskega retikukuluma
25. V mitohondrijih nastaja
a kromosomska struktura
b RNA
c energija
26. Cilije najdemo v
a prebavilih in dihalih
b dihalih in rodilih
c rodilih in prebavilih
27. Med brezjedrne celice prištevamo
a eritrocite
b levkocite
c trombocite
28. Genetska koda je
a kariotip celice
b redosled pojavljanja baz
c redosled genov v kromosomu
29. Kromosomi so
a nosilci dedne informacije
b zgoščeni geni pri mitozi
c nosilci genetske kode
30. Mitoza je proces
a delitve dveh celic razen spolnih
b devlitve vseh celic
c delitve le spolnih celic
31. Pri mitozi nastaneta
a dve enaki celici
b dve različni celici
c dve spolni celici
32. Interfaza je
a del profaze
b čas podvojitve DNA
c pričetek meioze
33. Redosled mitoze je sledeči
a profaza-teleoaza-anafaza-metafaza
b metafaza-telofaza-profaza-anafaza
c profaza-metafaza-anafaza-telofaza
d telofaza-anafaza-profaza-metafaza
34. Jedro se v mitozi deli
a enkrat
b dvakrat
c štirikrat
35. V mejotski delitvi se jedro deli
a enkrat
b dvakrat
c trikrat
d štirikrat
36. Pomen meioze je
a gametogenoza
b reparacija tkiva
c oboje
37. Pri meiotski delitvi nasatnejo
a štiri genetsko enako celice
b štiri genetsko različne celice
c po dve genetsko enako celici
38. Nalogi celične mebrane sta 2
a zaščita celice
b selektiven trasnport snovi
c delitev celice
d sinteza maščob
39. Kri je
a tekoče tkivo, sestavljeno iz plazme in celic
b vodna raztopina ki komunicira s celicami
c tekoče tkivo, sestavljeno iz seruma in celic
40. Serum nastane
a če celice v epruveti zaradi teže potonejo na dno
b če pustimo kri v epruveti brez antikoagulansa
c prilijemo antikoagulans in pustimo epruveto stati
41. Serum je
a rumena tekočina s fibrinogenom
b rumena tekočina brez fibrinogena
c tekočina izcejena iz trombocitov
42. Antikoagulans je
a snov, ki pospeši strjevanje krvi
b snov, ki preprečuje nastanek krvnega strdka
c snov, ki pospeši aglutinacijo
43. Med antikoagulanse prištevamo
a acetilholin
b histamin
c citrat
d adrenalin
e heparin
44. Značilnost krvne plazme je, da
a komunicira s celicami
b komunicira z izvenceličnim prostorom
c komunicira z citoplazmo jeder
45. Med plazemske beljakovine prištevamo
a albumin albumin
b histamin
c ceruloplazmin
46. Beljakovine plazme so
a globulini globulini
b ceruloplazmin
c miozin
47. Plazemska beljakovina je
a miozin
b hemoglobin
c fibrinogen fibrinogen
48. Pomen albuminov je
a obramba pred mikroorganizmi
b strjevanje krvi
c vzdrževanje koloidno osmotskega pritiska c. vzdrževanj koloidno osmotskega pritiska
49. Edem ali oteklina je posledica pomanjkanja
a albuminov albuminov
b globulinov
c fibrinogena
50. Plazemske beljakovine so
a albumini vsi trije
b globulini
c fibrinogen
51. Serumske beljakovine so
a albumini
b globulini
c fibrinogen
52. Eritrociti imajo na memebrani polipeptide in oligosaharide, ki delujejo kot
a aglutinini
b aglutinogeni
c hapteni
53. Aglutinacija je zlepljenje eritrocitov z
a neskladnimi aglutini
b neskladnimimi aglutinogeni
c hapteni
54. Zlepljenje neskladnih eritrocitov z aglutinini imenujemo
a koagulacija
b hemoliza
b aglutinacija
55. Oseba, ki ima krvno skupino O
a ima na membrani eritrocita antigene A in B
b ima na membrani eritrocita antigene A
c ima plazmi protitelesa anti A in anti B
d noben odgovor ni pravilen
56. Oseba, ki ima krvno skupino A
a ima na mebrani antigen A
b ima v plazmi protitelesa anti A
c ima v plazmi protitelesa anti B
57. Oseba, ki ima krvno skupino AB
a nima na mebrani nobenega antigena
b ima na mebrani antigena A in B
c ima v plazmi antigene anti A in anti B
d v plazmi nima protiteles
58. Oseba s krvno skupino B
a ima v plazmi antigen B
b ima na mebrani eritricita antigen B
c v plazmi nima protiteles
59. Rh negativna oseba ima
a v krvi vedno anti Rh protitelesa
b lahko ima v krvi anti Rh protitelesa
c nima nikoli anti Rh protitelesa
60. Rh negativna oseba
a na eritritrocitih nima antigenov Rh
b na eritrocitih ima antigene Rh
c ob senzibilizaciji ima lahko na eritrocitih antigene Rh
61. Med nosečnostjo je otrok lahko ogrožen, če je
a pri prvi nosečnosti mati Rh negativna in otrok Rh pozitiven
b mama Rh pozitivna in otrok Rh negativen
c mama Rh negativna in otrok Rh pozitiven
d mama Rh negativna in ponovno noseča z Rh pozitivnim otrokom
62. Hemostaza zajema naslednje fiziološke spremembe
a razgradnjo krvnega strdka
b krč žile
c vazodilatacijo
d nastanek trombocitnega čepa
e koagulacijo
f aglutinacijo
63. Proteini plazme, ki imajo vlogo protiteles so:
a albumini
b globulini
c fibrinogen
64. Iz megakariocitov nastanejo v pljučnih žilah
a eritrocitit
b levkocitit
c monociti
d trombociti
65. Hormon ,ki ima vpliv na dozorevanje eritrocitov je
a eritropoetin
b trombopoetin
c adrenalin
66. Eritropoetin vpliva na zorenje eritrocitov in se sintetizira v
a vranici
b kostnemu mozgu
c ledvicah
d bezgavkah
67. Na dozorevanje tromoboctove vpliva
a eritropoetin
b trombopoetin
c granulocitni rastni faktor
68. Organ v katerem zorijo krvne celice je
a rdeči kostni mozeg
b rumeni kostni mozeg
c oba sta krvotvorna (rumeni za limfocite, rdeči za druge celice)
69. Krvotvorni kostni mozeg je v
a rebrih prsnica, rebra
b petnici
c spodnji čeljusti
d prsnici
70. Nastanek kvrnih celic se imenuje
a aglutinacija
b homoestaza
c hemostaza
d hematopoeza hematopoeza
71. Za rast in razvoj krvnih celic so potrebni
a lokali rastni faktorji
b rastn hormon
c adrenalin
72. Življenjska doba eritrocitov je
a 120 dni
b 120 ur
c 120 minut
73. Oblika eritrocitov je
a elipstasta
b okrogla okrogla
c bikonkavna
74. Posebna oblika eritrocita je potrebna
a za prenos kisika iz pljuč
b za lažji prehod skozi male žile
c za lažjo vezavo kisika
75. Ostareli eritroctit se razgradijo v
a kostnem mozgu
b krvi
c vranici
76. Notranjost eritrocita je izpolnjena
a z mioglobinom
b s hemaglobinom
c z obema
77. Glede na antigene ločimo različne krvne skupine
a Diego
b Midway
c P
d Lewis
e Dubby
f Kiddy
78. Železo je elemeni, ki je potreben
a oksidativno fosforilacijo
b sintezo hemoglobina
c glikolizo
79. Absorpcija železa se vrši v
a želodcu
b tankem črevesju tankem črevesju
c debelem črevesju
80. Železo se v krvi nahaja
a vezano na transferin
b vezano ne hemosiderin
c vezano ne feritin
d sploh ni vezano
81. Transferin je
a beljakovina, na katero je v krvi vezano železo
b netopna oblika železa
c topna oblika železa
82. Vodotopna oblika železa v celicah RESa je
a transferin
b feritin
c hemosiderin
83. Hemosiderin je
a netopna oblika železa v RES
b topna oblika železa v kostnem mozgu
c beljakovina na katero se železo veže v krvi
84. Glavna naloga levkocitov je
a hematopoeza
b obramba
c hemostaza
d prenos kisika
85. Med granulocite prištevamo
a nevtrofilce
b monocite
c trombocite
d eozinofilce
e bazofilce
g limfocite
86. Agranulociti so
a eritrocitit
b limfociti
c eozinofilei
d monociti
e enakrofagi
87. Nevtrofilci so celice ki v krvi
a krožijo
b so prilepljeni ne žilni endotel
c jih normalno sploh ni v krvi
88. Na mobilizacijo granulocitov vpliva hormon
a adrenalin
b rastni hormon hipofize
c inzulin
89. V primeru hudih bakterijkih okužb se pojavijo v krvi mlajši nevtrofilci, ki jih imenujemo
a hipersegmentirani
b paličasti
c hipergranulirani
90. Glavna naloga nevrofilcev je
a nespecifična obramba
b specifična obnramba
c oboje
91. Eozinofilci imajo me po_______zrncih v citoplazmi
a rdečih
b modrih
c vijoličastih
d zrnc sploh nimajo
92. Število eozinofilcev se v kri poveča v primeru
a alergije
b glivičnih okužb
c vitusnih okužb
d bakterijskih okužb
e okužb s paraziti
93. Monociti
a živijo v krvi 2-3dni nakar potujejo v tkiva
b živijo v krvi do 12 let
c se nahajajo le v tkivih in izjemoma potujejo v kri
94. Izvor tkivnih makrofagov so
a monociti
b limfociti
c trombociti
95. Preprečevanje krvavitve se imenuje
a hemostaza
b aglutinacija
c fibrinoliza
96. Proces razgrajevanja krvnega strdka se imenuje
a fibrinoliza
b koagulacija
c aglutinacija
97. Koagulacija je proces
a nastajanja krvnega strdka
b razgrajevanja krvnega strdka
98. V primarni hemostazi sodelujeta
a žila
b trombociti
c faktorji zunanjega sistema
d faktorji notranjega sistema
e plazmin
99. Ob krvavitvi se žila
a skrči
b razširi
c noben odgovor ni pravilen
100. Beljakovina, ki aktivira ekstrinsic in intrinsic sistem se imenuje
a bilirubin
b tromboplastin
c protrombin
101. V sekundarni hemostazi sodelujeta
a žila
b trombociti
c faktorji koagulacije
d fibrinogen
e plazmin
102. Krvni strdek razgrajuje
a fibrin
b plazmin
c tromboplastin
103. Limfociti so celice ki nimajo
a jedra
b zrnc
c citplazme
104. B limfociti so nosilci
a celične imunosti
b humoralne imunosti
c nespecifične imunosti
105. T limfociti so nosilci
a humoralne imunosti
b celične imunosti
c nespecifične imunosti
106. Aktivirani B limfociti so
a plazmatke in sproščajo imonoglobuline
b pomagalke in izločajo interlevkine
c ubijalke in pomagajo pri regulaciji pomagalk T
107. Celice pomagalke
a pomagajo pri napadu na bakterije
b uravnavajo diferenciacijo B limfocitov
c regulirajo aktivnost supresorskih T limfocitov
108. Citotoksični T limofociti so
a se vežejo na mikroorganizme in vanje spuščajo citotoksične snovi
b se vežejo na mikroorganizme in sprošajo receptorje za vazevo nevtrofilcev
c fagocitirajo mikroorganizme
109. Med limfocite T pritevamo
a plazmatike
b ubijalke
c pomagalke
d preprečevalke
110. Fagocitno delovanje nevtrofilcev poteka po sledečem vrstnem redu
a diapedeza-ameboidno gibanje-kemotaksija-fagocitoza
b diapedeza-kemotaksija-ameboidno gibanje-fagocitoza
c kemotaksija-diapedeza-ameboidno givanje-fagocizota
111. Fagocizota je
a prehajanje nevtrofilcev skozi stene žile
b uničevanje bakterij
c ameboidno gibanje proti bakteriji
112. Levkodiapedeza je
a način gibanja proti bakteriji
b prehajanje navtrofilca skozi žilno steno
c privabljanje nevtrofilca k bakteriji
113. Ameboidno se gibljejo – dva odgovora
a eritrociti
b limfociti
c trombociti
d nevtrofilci
114. Protitelesa sproščajo
a limfociti T
b limfociti B
c oboji
d nevtrodelci
115. IgA protitelo
a je odgovorno za alergične reakcije
b prehaja skozi placento
c se nahaja v materinem mleku
116. IgG protitelo
a se nahaja prvo v materinem mleku
b prehaja skozi placento
c so prvi na mestu okužbe
117. IgM protitelo
a je pentamer
b sodeluje pri alergičh reakcijah
c je prvi na mestu okužbe
d ga izločajo senzibilarni naravni ubijalci
e prehaja skozi placento
118. IgE protitelo
a je vedno prisoten v mleku
b se veže na celice, da prično sproščati histamin
c aktivira komplement
119. Med načine delovanja celične imunosti štejemo
a precipitacija
b aktivacija makrofagov
c nevtralizacija
d stimulacija citotoksičnih T limfocitov
120. Med način delovanja humoralne imunosti štejemo
a aglutinacijo
b precipitacijo
c aktivacijo makrofagov
d stimulacija T limfocitov
e nevtralizacijo
f fagocitozo
121. Podaljšek nevrona, ki se konča kot sinapsa je
a dendrit
b nevrit
c akson
122. Schwannove celice izločajo
a acetilholin
b mielin
c aktin
123. Sinapse centralnega živčevja so praviloma
a električne
b kemijske
c oboje
124. Poleg acetilholina je prenašalec impulzov na sinapsah CŽS lahko še
a inzulin
b adrenalin
c eritropoetin
125. Poleg acetilholina je prenašalec impulzov na sinapsah CŽS lahko še
a inzulin
b dopamin
c ATP
126. Poleg acetilholina je prenašalec impulzov na sinapsah CŽS lahko še
a releasing faktor
b histamin
c rastni faktor
127. Hitri impulzi potujejo v CŽS preko
a debelih nemieliziranih vlaken s hitrostjo 120m/sek
b debelih mieliziranih vlaken s hitrostjo 120m/sek
c obojih vlaken
128. Monosinaptični refleksni lok sestavljajo
a receptor-aferentni nevron-sinapsa-eferentni nevron-mišica
b mišica-aferentni nevron-sinapsa-eferentni nevron-receptor
c receptor-eferentni nevron-sinapsa-aferentni nevron-mišica
129. Polisinaptični refleks se razlikuje od monosinaptičnega
a v večjem števlu vmesnih nevronov
b v večjem številu receptorjev
c v večjem številu impulzov, ki potujejo do mišice
130. Center za obnašanje je
a retikularna formacija
b Brokino področje
c Talamus
131. Med funkcije malih možganov prištevamo
a koordinacija gibov
b koordinacija govora
c regulacija nehotnih gibov
132. Med funkcije malih možganov prištevamo
a motorika slušnih mišic
b motorika očesnih mišic
c motorika obraznih mišic
133. Primarna področja v centralnem živčevju so
a direktno povezana s čutili ali mišicami
b so odgovorna za stvarjanje določenega smisla dražljaja ali giba
c v njih nastajajo releasing hormoni
134. Sekundarna področja v centralnem živčevju so
a direktno povezana s čutili ali mišicami
b center za inteligenco
c odgovorna za stvarjanje določenega smisla dražljaja ali giba
135. Asociacijsko področje za oblikovanje besed je
a limbično področje
b Wernickovo področje
c Brokino področje
136. Asociacijsko področje za razumevanje jezika je
a Wernickovo področje
b limbično področje
c Brokino področje
137. Center za motivacijo in učenje se nahaja v
a limbičnem področju
b Wernickovem področju
c Brokinem področju
138. Kadar je poškodovano Wernickovo področje
a bolnik ne razume govora
b spušča najasne glasove
c ne razume prebranega
139. Center za regulacijo budnosi in spanja je
a talamus
b retukularna formacija
c bazalni gangliji
140. Center za obvladovanje posebnih motoričnih zavestnih gibov se nahaja v
a bazalnih ganlgijih
b asociacijskem področju
c malih možganih
141. Center za inteligenco
a je bolje razvit v dominantni hemisferi
b je enako razvit v obeh hemisferah
c je bolje razvit v desni hemisferi
142. Ob uničenju centra za inteligenco v dominantni hemisferi
a oseba ne razume ničesar
b oseba ne zna interpretirati glasbe
c ne more več logično misliti
143. Kadar je uničen center za inteligenco v nedominantni hemisferi
a bolnik ni sposoben računati
b bolnik ni sposoben razumeti glasbe
c bolnik ni sposoben rezati s škarjami
144. Kadar je pošodovano Brokino področje
a ljudje ne znajo interretirati videnega
b ljudje ne znajo izgovarjati besed
c ljudje na znajo brati
145. Ob poškodbi Wernickovega področja
a bolnik ne zna brati
b bolnik ne more misliti
c bolnik ne vidi
146. Vidna afazija pomeni
a da je bolnik slep zaradi poškodovane vidne skorje
b da bolnik vidi, pa en razume
c da bolnik ne razume prebranega
147. Slušna afazija pomeni
a da bolnik zaradi poškodbe ušesa ne sliši
b da bolnik sliši, a ne razume izgovorjenega
c da ima bolnik poškodovan slušni živec
148. Če je poškodovano Brokino področje
a bolnik vse razume
b bolnik ne razume izgovorjenega
c bolnik ne sliši in sprošča zato neartikulirane glasove
149. Center za urjenje spomina se nahaja v
a primarni motornični skorji
b temporalnem lobusu
c hipotalamusu
150. Signal za aktivacijo centra za lakoto je
a znižana koncentracija glukoze v krvi
b pogled na hrano
c aktivacija inzulina, ki aktivira celice centra
151. Možgansko aktivnost nadzorujejo signali iz
a retikularne formacije
b hipotalamusa
c ganglijev simpatičnega živca
152. Možganske valove registriramo s pomočjo
a elektrokardiografa
b elektromiografa
c elektroencefalografa
153. V mirovanju in miselni neaktivnosti registriramo
a beta valove
b alfa valove
c theta valove
154. Pri otrocih registriramo
a alfa valove
b theta valove
c delta valove
155. Pri globokem spanju in možganski travmi se pojavijo
a alfa valovi
b delta valovi
c beta valovi
156. Ob živčni napetosti registriramo z EEG
a theta valove
b delta valove
c beta valove
157. Za povečamo aktivacijo kožganske skorje je odgovoren hormon
a noradrenalin
b serotonin
c dopamin
158. Spanje je
a stanje nezavesti z katerega se lahko zbudimo
b stanje nezavesti z katerega se lahko zbudimo po točno določenem času
c stanje podzavesti kjer je delovanje možganov upočasnjeno
159. V REM spanju so možgani
a neaktivni
b izredno aktivni
c aktiven je hipotalamus
160. Pomen REM spanja je
a relaksacija od stresa
b sprostitev možganske dejavnosti
c podzavestno podoživljanje dogodkov prejšnih dni
161. V REM spanju
a se premikajo oči, imamo nočno moro in plitvo dihamo
b se premikajo oči, imamo krče, dihanje je nepravilno
c se premikajo oči, srčna frekvenca je hitra, spimo pa zelo mirno
162. V času ne REM spanja so sanje
a aktivne s halucinacijami
b abstraktne
c kombinacija
163. V času REM spanja so sanje
a smiselne
b abstraktne
c v obliki zgodbic s halucinacijami
164. Holinergična vlakna izločajo
a adrenalin
b acetilholin
c noradrenalin
165. Adrenergična vlakna izločajo
a acetilholin
b noradrenalin
c muskarin
166. Strukturna in funkcionalna enota živčevja je
a Schwanova celica
b Nevron
c Microglija
167. V katerem delu možganov se nahaja primarna motorična skorja
a parietalnem
b okcipitalnem
c frontalnem
168. Senzorični živec se imenuje
a aferentni
b eferentni
c vegetativni
169. Motorični živec je
a aferentni
b eferentni
c vegetativni
170. Muskarinske receptorje najdemo v
a lojnicah
b slinavkah
c mišicah
171. Nikotinske receptorje vzdraži
a adrenalin
b noradrenalin
c acetilholin
172. Učinke vegetativnih živecv na oko je ta, da
a simpaticus širi zenico, parasimpaticus oži
b simpaticus oži zenico, parasimpaticus širi
c simpaticus širi zenico, parasimpaticus pa nima novenega vpliva
173. Vegetativni živci vplivajo na delovanje srca tako, da
a simpaticus zmanjša aktivnost srca, parasimpatics pa poveča
b simpaticus zveča aktivnost srca, parasimpatics pa zmanjša
c parasimpatucus zmanjša srčno frekvenco, simpaticus pa je brez vpliva
174. Polisinaptični refleksi so
a obrambni
b napadalni
c statični
175. Delovanje hormonov je
a specifično
b nespecifično
c odvisno od vrste hormona
176. Potovanje hormoniov do ciljnih celic je lahko
a po krvi
b po svetlini črevesja
c po jedru
d z difuzijo
e aktivno
177. Med steroidne hormone prištevamo
a estrogene
b tiroksin
c aldosteron
d inzulin
178. Med steroidne hormone prištevamo
a parathormon
b progesteron
c kortizol
d antidiuretični hormon
179. Biogeni amini so
a kateholamini
b tiroksin
c inzulin
d testosteron
180. Peptidni hormoni so
a kateholamini
b tiroksin
c oksitocin
d rastni hormon
181. Regulacija hormonov se vrši po principu
a pozitivne povratne sprege
b negativne povratne sprege
182. V nevrohipofizi nastaja hormon
a oksitocin
b kortizol
c rastni hormon
183. Med hormone nevrohipofize prištevamo
a tiroksin
b ACTH
c proaktin
d antidiuretični hormon
184. Ciljni organ delovanja antidiuretičnega hormona so
a jetra
b ledvice
c črevesje
185. Glavno delovanje antodiuretičnega hormona je
a pojačano izločanje urina
b koncentriranje urina
c absorpicija urina
186. Hormon oksitocin
a povzroča krčenje maternice
b se sprošča v drugi polovici menstrualnega ciklusa
c ima vpliv na izločanje mleka
187. V adenohipofizi se sintetizirajo
a rastni hormon
b antidiuretični hormon
c oksitocin
d prolaktin
188. Med hormone adenohipofize prištevamo
a ACTH
b FSH
c Tirozin
d ADH
189. Na izločanje TSH vpliva
a ACTH
b Prolaktin
c TRH
190. Hierarhična lestvica stimulacije hormona ščtnice poteka
a tiroksin-TSH-TRH
b TRH-TSH-tiroksin
c TSH-tiroskin-TRH
191. Rastni hormon 2
a vpliva na sintezo beljakovin
b zveča koncentracijo glukoze v celicah
c ima vpliv na rast kosti
d poveča koncentracijo mastnih kislin v krvi
192. Hormon ACTH ima stimulativni vpliv na sintezo
a glukokortikoidov
b adrenalina
c aldosetrona
193. Delovanje prolaktina je
a stvarjanje mleka v nosečnosti
b trajno stvarjanje mleka
c preprečevanje stvarjanja mleka po porodu
194. Na izločanje luteinizirajočega hormona (LH) ima vpliv
a TRH
b gonadotropni releasing hormon
c prolactin inhibirajoči hormon
195. Izločanje hormonov iz hipofize regulirajo
a releasing hormoni
b releasing in inhibirajoči hormoni
c inhibirajoči hormoni
196. V ščitnici se sintetizira
a TRH
b tiroksin
c parathormon
d kalcitonin
197. Med delovanje hormonov ščitnice prištevamo
a tiroksin ima vpliv na razvoj možganov
b tiroksin zmanjša frekvenco srca in minutni volumen
c pospešujejo glukoneogenezo
d ob pomanjkanju tiroksina nastane tetanični križ
198. Inzulin
a se sintetizia v beta celicah trebušne slinavke
b se sintetizia v alfa celicah trebušne slinavke
c se sintetizia v delta celicah trebušne slinavke
199. Koncentracija glokoza v krvi je točno regulirana in sicer je
a 5,5-7,2 mmol/L
b 4,4-6,1 mmol/L
c 3,5-4,2 mmol/L
200. Med delovanji inzulina prištevamo
a pospešuje glikogenezo v mišicah in jetrih
b pospešuje glukoneogenezo v maščobnih celicah
c pospešuje dvig glukoze v krvi z mobilizacijo maščob iz maščobnih celic
d z rastnim hormonom pospešuje prenos beljakovin v celico