Še zadnjih 210 vprašanj iz celotne snovi. Enjoy pri reševanju =)
201. Delovanji inzulina sta
a pospešuje sintezo mastnih kislin v jetrnih celicah
b pospešuje sintezo mastnih kislin v maščobnih celicah
c pospešuje razgradnjo mastnih kislin v jetrnih celicah
d pri pomanjkanju inzulina pride do razgradnje maščob
202. Inzulin
a deluje na ribosome in tako na shranjevanje beljakovin v celici
b pospešuje nastanek ketonskih teles
c ima vpliv na olajšan prenos glukoze v celico
d mobilizira glukozo iz jeter
203. glukagon 2
a je hormon ščitnice
b pospešuje glukoneogenezo
c pospešuje tvorbo glikogena v mišicah
d na njegovo izločanje ima vpliv znižana koncentracija krvnega sladkorja
204. Med mineralokortikoide prištevamo
a kortizol
b aldosteron
c kortikoseron
d glukagon
205. Aldosteron je hormon ki
a spada med mineralokortikoide
b spada med glukokortikoide
c spada med hormone adenohipofize
206. Aldosteron
a regulira koncentracijo K ionov v izvencelični tekočini
b regulira koncentracijo K ionov v celici
c regulira koncentracijo K ionov v plazmi
207. Aldosteron
a pospešuje prenos K ionov skozi distalne tubule v izvencelično tekočino
b pospešuje absorpcijo K ionov skozi črevesje v kri
c pospešuje izločanje K ionov skozi zbirne kanale
208. Med glukokortikoide prištevamo naslednja hormona
a kortizol
b kortizon
c ACTH
d aldosteron
209. Glukokortikoidi
a pospešujejo glukoneogenezo
b pospešujejo glikogenolizo
c pospešujejo glikogenezo
210. Glukokortikoidi
a povečajo kaabolizem beljakovin
b povečajo sintezo beljakovin
c povečajo koncentracijo aminokislin v citoplazmi
211. Glukokortikoidi
a mobilizirajo mastne kisline v celico
b mobilizirajo mastne kisline iz masti
c mobilizirajo mastne kisline v jetra
212. Pri zdravljenju z glukokortikoidi se lahko razvije
a diabetes insipidus
b diabetes mellitus
c steroidni diabetes
213. Korizol deluje protivnetno in sicer
a stabilizira lizosomne mebrane
b pospešuje izločanje prebavnih encimov
c aktivira povzročitelje vnetja
214. Regulacija izločanja kortizola poteka na osi
a CRF-TSH-kortizol
b CRF-ACTH-kortizol
c CRF-TSH-kortizol
215. V sredici nadledvične žleze se sintetizira
a tiroksin in inzulin
b adrenalin in noradrenalin
c kortizol in aldosteron
216. Plazemska koncetracija kalcija je točno regulirana in je
a 1,6-2,3 mmol/L
b 2,5-3 mmol/L
c 2,3-2,5 mmol/L
217. V plazmi se kalcij nahaja lahko v sledeči obliki
a vezan na imunoglobuline
b vezan na holestrol
c ioniziran
218. Za večino funkcij v telesu je odgovoren kalcij
a veza na albumine
b vezan s citratom
c v ionizirani obliki
219. Antagonist parathormona je
a somatostanin
b kalcitonin
c antiparathormon
d vitamin D
220. Parathormon
a zviša koncentracijo kalcija v izvencelični tekočini
b zniža koncentracijo kalcija v izvencelični tekočini
c nima novenega vpliva na nivo kalcija v izvencelični tekočini
221. Ciljne celice za delovanje parathormona so
a v kost
b v hrustancu
c v krvi
d v ledvici
222. Parathormon
a zavira delovanje osteoklastov
b pospešuje izločanje kalcija preko ledvic
c pospešuje sintezo kalcija v mišicah
223. Parathormon
a zavira delovanje osteoklastov
b povzroča reapsorbcijo kalcija
c pospešuje izločanje kalcija skozi prebavila
224. Parathormon
a pospešuje delovanje osteoklastov
b pospešuje delovanje osetoblastov
c pospešuje rast hrustaničnih celic
225. Testosteron je hormon, ki
a nastaja v modih in vpliva na razvoj moških spolnih znakov
b nastaja v prostati in ima vpliv na določene spolne znake
c nastaja v hipofizi in ima vpliv na nastajanje semenčic
226. V jajčnikih nastajata
a FSH
b LH
c progesteron
d estrogen
e prolaktin
227. Menstrualni ciklus je posledica
a delovanja FSH in LH
b delovanja FSH in LHRH
c delovanje LH in progesterona
228. Povečano izločanje FSH v prvi fazi menstruacije povzroči
a izločanje progesterona
b izločanje estrogena
c izločanje obeh
229. V rumenem telescu nastaja
a estrogen
b progesteron
c LH
230. Vpliv estrogenov je
a prolifenacija mukoze maternice
b preprečevanje strjevanja krvi
c zorenje mlečnih žlez
231. Posledica delovanja estrogenov je
a nabiranje masti v dojkah
b pojačana krvavitev ob menstruaciji
c zorenje spremijev pri mladih moških
232. Progesetron je hormon, ki
a vpliva na rast metarničnih mišic
b pospešuje izločanje mleka
c preprečuje izločanje elektrolitov
233. Receptorja za dotik sta
a Ruffinijev rogan
b Merkelove plošče
c Meissnerjevo telsce
d Mišično vreteno
234. Receptorja za dotik sta
a svobodni živčni končič
b čutilo okoli, korena dlak
c Ruffinijev organ
d Golgijev organ
235. Mišično vreteno
a pošilja podatke o dolžini mišice
b pošilja podatke o napetosti mišice
236. Golgijev tezivni organ pošilja
a podatke o dolžini mišice
b podatke o napetosti mišice
237. Receptor za bolečino je
a Meissnerjeva vlakna
b Svobodni živčni končiči
c Ruffinijeva vlakna
238. Receptorja, ki se ne adaptirata sta
a Meissnerjevo telesce
b Čutilo okoli korena dlake
c Ruffinijev organ
d Receptorji za bolečino
239. Receptorja, ki se adaptirata sta
a Ruffinijev organ
b Receptor za bolečino
c Meissnerjevo telesce
d Čutilo okoli korena dlake
240. Primarna motorična skorja je organizirana tako da DVA
a prstom rok pripada večje področje kot prstom nog
b prstom nog pripada večje področje kot prstom rok
c vsi deli so enako zastopani
d delom telesa, ki so odgovroni za fine gibe pripada večje področje
kot delom kjer se izvajajo manj fini gibi
241. Receptorski del očesa se imenuje
a beločnica
b zenica
c leča
d mrežnica
e žilnica
242. Receptorji za barvno gledanje so
a čepki
b bipolarne celice
c paličice
d Cortijev organ
243. Receptorji za črno belo gledanje so
a čepki
b paličice
c bipolarne celice
d celice leče
244. Akomodacija pomeni
a uravnavanje pretoka svetlobe v očesu
b prilagoditev očesa na gkedanje blizu-daleč
c globinsko gledanje
245. Pretok svetlobe v očesu uravnava
a šarenica
b leča
c zenica
d roženica
246. Akomodacija je posledica
a relaksacije in kontrakcije ciliarnih mišic
b relaksacije in kontrakcije leče
c relaksacije in kontrakcije mrežnice
247. Mioza je posledica
a zoženja zenice zaradi premočne svetlobe
b kombinacije počasnih in hitrih gibov očesnih mišic pri gledanju
v močno svetlobo
c globinskega gledanja
248. Midriaza je posledica
a aktivacije čepkov in paličic, da pride v možgane čimbolj jasna slika
b razširjenja zenice ob preslabi svetlobi
c zoženja šarenice zaradi draženja svetlobe
249. Pogoj za trihomatski vid je – trije odg.
a vzdraženje treh vrst palčk
b vzdraženje treh vrst čepkov
c dovolj močna svetloba
d svetloba različnih valovnih dolžin
e dovolj palčk v slepi pegi
250. Čutilo za sluh je
a polž
b Cortijev organ
c Polkrožni kanali
d Slušne koščice
251. Cortijev organ sestavljajo
a dlačicie in živčne celice
b dlačice in kamenčki
c dlačice in tekočina
252. Slišni živec se aktivira tako da
a se stereocilije gibljejo na bazilarni membrani
b istočasno nihajo bazilarna mebrana in čutnice
c niha samo perilimfa
253. Cortijev organ vsebuje receptorje za
a sluh
b ravnotežje
c vid
254. Receptprje Cortijevega organa vzdražijo
a tresljaji bazilarne membrane
b linaearni pospeški zvoka
c tresenje mikrocilij
255. Ravnotežni organ sestavljajo sledeče 3 enote
a urticuklus
b mrežnica
c polkrožni kanali
d slušne koščice
e saculus
f Cortijev organ
256. Urticulus in sacalus sta odgovorna
a za gibanje glave
b lego glave
c lego telesa
d vsi odgovori so pravilni
257. Naloga polkrožnih kanalov je, da nas seznajajo z
a gibanjem glave
b gibanjem telesa
c obojega
258. Polkrožni kanali se pri gibanju glave
a aktivirajo istočasno
b vedno le eden
c dva, ki ležita pravokotno drug na drugem
259. Polkrožni kanali vsebujejo receptorje za
a tip
b sluh
c ravnotežje
260. Shranjena hrana v želodcu se imenuje
a hilus
b himus
c hilomikron
261. Želodči dejavnik pri praznjenju želodče vsebine je
a gastrin
b holicistokinin
c inzulin
262. Praznjenje hrane iz želodca zavirata
a gastrin
b holicistokinin
c kisli sok
d mastna hrana
263. Značilni kretni tankega črevesja sta
a segmentne
b haustracije
c propulzivne
d persitaltika
264. Peristaltika
a je mešanje hrane v tankem črevesju
b potiska hrano po črevesju proti anusu
c se pojavi le nekajkrat dnevno, da potisne hrano v danko
265. Med gibe debelega črevesja prištevamo
a haustracija
b segmente
266. Masovne kretnje
a se pojavijo le nekajkrat dnevno in potiskajo hrano proti anusu
b so potrebne za mešanje hrane in absorpcijo vode
c se pojavljajo le v tankem črevesju
267. Ptialin je encim, ki razgrajuje
a beljakovine
b ogljikove hidrate
c maščobe
268. Ptialin najdemo
a v tankem črevsju
b v slini
c v žolču
269. De se lahko vitamin B12 absorbira se mora vezati z
a zunanjim faktorjem
b notranjim faktorjem
c črevesnim faktorjem
270. Encim, ki v želodus prične cepitit beljakovine je
a solna kislina
b pepsin
c notranji faktor
271. Solno kislino izločajo sledeče celice
a vzporedne
b glavne
c pariealne
d visceralne
272. Pepsin izločajo sledeče celice
a nediferencirane
b glavne
c stranske
273. Faza izločanja malih količin želodčnega soka, ko zagledamo ali
zavohamo hranje je
a cefalična
b gastrična
c intestinalna
274. Faza v kateri se izloča želodčni sok zaradi stika s hrano je
a intestinalna
b gastrična
c cefalična
275. Izločanje pepsinogena je odvisno od
a kislosti želodčnega soka
b prisotnosti sekretina
c draženja z acetilholinom
d prisotnosti B12
276. Encimi, ki razgrajujejo male peptide v aminokisline so
a saharaze
b peptidaze
c lipaze
277. Encima, ki razgrajujeta disaharide v monosaharide sta
a laktaze
b lipaza
c maltaza
d tripsin
278. Saharaza in laktaza razgrajujeta
a celoluzo v disaharide
b škrob v ustih
c disaharide v monosaharide
279. Peptidaza razgrajuje
a masti v glicerin
b polisaharide v monosaharide
c peptide v aminokisline
280. Lipaza razgrajuje
a škrob v glicerol
b masti v glicerol in mastne kisline
c beljakovine v mastne kisline
281. Iz eksokrinega dela trebušne slinavke se izločajo sledeči trije encimi
a inzlin
b amilaza
c tripsin
d lipaza
e glukagon
f somatostatin
282. Prebavni encimi se pričnejo izločati
a kadar pride hrana v želodec
b kadar jih aktivirajo črevesni encimi
c ob stiku hrane s sluznico tankega črevesja
283. Bakterije debelega črevesja
a sintetizirajo celulozo
b sintetizirajo vitamin B12
c razgrajujejo škrob
284. Kateri ogljikov hidrat se absorbira pasivno
a glukoza
b fruktoza
c galaktoza
285. Micele so
a sestavine ogljikovih hidratov in inzulina
b kaplice monogliceridov, mastnih kislin in žolča
c kapljice beljakovin in žolča
286. Glicerol in mastne kisline prehajajo skozi črevesne resice
a z difuzijo
b z aktivnim transportom
c s prenašalcem
287. Hilomikroni so
a sestavine glicerola in mastnih kislin
b maščobe v limfi
c maščobe v celici
288. V debelem črevesju se
a absorbira voda
b absorbira večina ogljikovih hidratov
c absorpcija sploh ne vrši
289. __________________je proces nastajanja velikih molekul
a anabolizem
b katabolizem
c oksidacija
290. ____________je kemijska reakcija razgradnje velikih molekul
s sproščanjem energije
a anabolizem
b katabolizem
c redukcija
291. Proces razgradnje molekule glukoze do piruvata se imenuje
a glikoliza
b glikogenoliza
c glukoneogeneza
292. Glikoliza poteka
a le ob prisotnosti kisika
b lahko brez kisika
c vedno le ob prisotnosti kisika
293. Dokončna oksidacija organskih snovi v celicah z nastankom
energije (ATP) je
a glukoneogeneza
b Krebsov ciklus
c energijski ciklus
294. Pri aerobni glikolizi nastane_________molov ATP
a 36
b 34
c 38
295. Pri anaerobni glikolizi se razgardi glukoza
a preko piruvata do mlečne kisline
b preko acetikoencima A do piruvata
c preko piruvata dso acetilkoencima A
296. Presežek glukoze se premetabolizira s
a jetrih
b mišicah
c maščobnem tkivu
d možganih
297. __________je proces strjevanja glukoze v jetrih in mišicah
a glikogenoliza
b glikogeneza
c gikoliza
298. _________je proces razgradnje glikogena v glukozo
a glukoneogeneza
b glikoliza
c glikogenoliza
299. V jetrih in mišicah se glukoza pretvori
a maščobe
b beljakovine
c disaharide
d glikogen
300. __________je proces stvarjanja glukoze iz nesladkornih virov
a glukoneogeneza
b glikogenoliza
c glikoliza
301. Mastne kisline se razgrajujejo v procesu ki se imenuje
a glukoneogeneza
b beta oksidacija
c Krebsov ciklus
302. Homotermno bitje
a obdrži stalno telesno temperaturo z regulacijskimi mehanizmi
b spreminja telesno temperaturo glede na okolico in potrebe
c obdrži temperaturo jedra vedno enako, telesna periferija pa ne
303. V polarnih krajih
a se telesna temperatura regulira z mehanizmi adaptacije
b se poveča izločanje stresnih hormonov zaradi česar se dvigne temperatura
c adaptacijski mehanizmi so brez pomena
304. Normalna telesna temperatura jedra je
a 37 = 1 C
b 37 = 0,5 C
c 37 C
305. Na intenziteto bazalnega metabolizma imata vpliv
a gladke mišice
b hormoni ščitnice
c inzulin
d adrenalin
306. Radiacija
a je uspešna, kadar je temperatura telesa večja od temperature okolice
b je edini način razhlajevanja v vlažnem
c preneha ko se temperatura telesa in okolice izenačita
307. Kondukcija je možna
a če je temperatura okolice večja od temperature telesa
b če je temperatura telesa večja od temperature okolice
c če sta temperatura telesa in okolice enaki
308. Evaporacija je edini način razhlajevanje če je
a temperatura okolice večja od temperature telesa
b temperatura telesa večja od temperature okolice
c temperatura telesa enaka temperaturi okolice
309. Nezaznavno izhlapevanje telesa se imenuje
a kondukcija
b perspiratio insensibilis
c radiacija
310. Toplota se oddaja lahko na sledeča dva načina
a z evaporacijo
b z drgetanjem mišič
c z radiacijo
d z vazodilatacijo
311. Primarni zloj žlez lojnic se razlikuje od sekundarnega po tem
a da je bolj voden
b da ima več elektrolitov
c da ima na njegovo izločanje v vročem vpliv aldosteron
312. Ob hudem potenju
a se zaradi vpliva hormonov zmanjša izločanje elektrolitov
b se koncentracija elektrolitov lahko poveča
c izločamo samo čisto vodo
312. Na povečano reapsorbcijo Na ionov v znoju ima vpliv
a aldosteron
b antidiuretični hormon
c simpaticus
313. Aadptacija na vročino v tropskih krajih pomeni
a povečano kapaciteto znojnic in izločanje večjih količin soli
b kapaciteta znojnic se ne poveča, zmanjša se le izločanje soli
c povečano kapaciteto znojnic in zmanjšano izločanje soli
314. Receptorji za uravnavanje telesne temperature so
a v hipotalamusu
b v hrbtenjači
c povsod po telesu
d v mišicah in trebuhu
315. Mehanizem za urejanje telesne temperaturte v centralnem živčevju
se imenuje
a talamični termometer
b hipotalamični termostat
c centralni termoregulator
316. Znaki podhladitve telesa so
a vazodilatacija
b piloerekcija
c znojenja
d drgetanje
e evaporacija
f vazokonstrikcija
317. Drgetanje v mrazi je posledica
a povečanega tonusa mišic
b povečanega metabolizma mišic
c povečane količine impulzov iz hipotalamusa
318. Koncentracija tiroksina in posledično metabolizma v mrazu se poveča
a v nekaj urah
b v nekaj dnevih
c v nekaj mesecih
319. Za dvig temperature in vročice so odgovorni
a pirogeni
b imunoglobulini
c aglutinogeni
320. Mrzlica je posledica
a aktivacije adrenalina
b direktnega delovanja pirogenov
c hipotalamičnega termostata
321. Termoregulacijski center v hipotalamusu reagira na 2
a spremembo temperature krvi
b spremembo temperature v telesu
c spremembo temperature na površini telesa
d spremembo temperature okoli hipotalamusa
322. Pri drgetanju nastaja toplota v
a sklepih
b gladkih mišicah
c koži
d skeletnih mišicah
e žilah
323. Razlog, da lahko človek živi v polarnih krajih
a vazokonstrikcija v koži
b vedenjska prilagoditev
c zmanjšanje perspiracije insensibilis
d zmanjšanje znojnic
324. Pri znižanju temperature jedra zaradi mraza se sprožijo sledeči trije
hitri mehanizmi
a vazokonstrikcija v koži
b vazodilatacija v koći
c drgetanje
d znojenje
e ježenje dlak
f izločanje tiroksina
325. Membranski potencial je potencial
a mirovanja
b delujoče celice
326. V mirovanju je celica
a depolarizirana
b polarizirana
c hiperpolarizirana
327. Akcijski potencial je
a potencial mirovanja
b potencial aktivnosti celice
c potencial hiperpolarizacije
328. V času aktivnosti je živčna membrana
a polarizirana
b depolarizirana
c hiperpolarizirana
329. Notranjost celice je v času aktivnosti
a pozitivna
b negativna
c nevtralna
330. Notranjost celice je v času mirovanja
a pozitivna
b negativna
c nevtralna
331. V času mirovanja daje celici veliko elektronegativnost povečana
koncentracija
a natrijevih ionov
b kalijevih ionov
c kalcijevih ionov
332. V času mirovanja je v celici električni potencial okoli
a -85 mV
b +25 mV
c 0 mV
333. Prevajanje impulzov po mielinskih vlaknih je
a hitro
b počasno
c odvisno od jakosti impulza
334. Izolator na živcu je
a Ranvierjev zažernek
b Akson
c Mielinska ovojnica
335. Prenos preko sinapse je
a električni
b kemični
c fizikalni
336. Najpogostejši prenašalec na sinapsi je
a acetilholin
b holinesteraza
c tiroksin
337. Kontraktilna enota mišice se imenuje
a sarkomera
b sarkolema
c sarkoplazma
338. Kontraktilna enota mišice je sestavljena iz sledečih dveh beljakovin
a aktina
b sarkoplazmatskega retikuluma
c miozina
d hemoglobina
e mioglobina
339. Kontrakcija, pri kateri se mišica ne skrajša spremeni pa se tonus je
a izometrična
b izotonična
c tetanična
340. Kontrakcija pri kateri se mišica skrajša, tonus pa se ne spremeni, je
a izometrična
b tetanična
c izotonična
341. Kontrakcija kjer se imulzi združijo v enega trajnega je
a izometrična
b izotonična
c tetanična
342. Impulzi potujerjo po meiliziranem vlaknu
a skokovito
b s platojem
c počasi
d tetanično
343. Akcijski potencial se na mielinskem vlaknu odvija
a na mielinu
b na Ranvierjevem zažemku
c na sinapsi
344. Sinapsa je
a stik med dvema živčnima celicama
b stik med živcem in mišico
c stik med dvema mišicama
345. Motorična ploščica je
a stik med dvema mišicama
b ploščica kjerkoli v telesu
c stik med živcem in mišico
d stik med dvema živcema
346. Hitrost prevajanja po mieliziranih živcih je okoli
a 120 m/sek
b 120 cm/sek
c 120 min/sek
347. Gladke mišice najdemo
a pripete na kosti
b v srcu
c v cevastih organih
348. Za razliko od skeletnih mišic, gladke mišice
a delujejo po zakonu vse ali nič
b imajo obilen sarkoplazmatki retikulum
c imajo več aktinskih niti in zato ne opazimo prečne progavosti
349. Za razliko od gladke, prečno progaste mišice
a ne delujejo po zakonu vse ali nič
b nimajo sarkoplazmatskega retikuluma
c sestavljajo pretežno votle organe
350. Hotni gib organiziramo tako, da se pošljejo signali do motoričnih
enot (efektorja) iz
a skeletne mišice
b receptorja
c motorične skorje
351. Signali potujejo do mišice iz primarne motorične skorje po
a piramidni poti
b spintalamični poti
c retikularni poti
352. V mišicah, s katerimi izvajamo precizne gibe ali z njimi govorimo
je število skeletnomišičnih vlaken, ki pripadajo motorični enoti
a veliko
b majhno
353. V mišicah, ki jih ne uporabljamo za fine, precizne gibe, je število
skeletnomišičnih vlekan, ki pripadajo posamezni motorični enoti
a veliko
b majhno
354. Kemični prenašalci na sinapsah so snovi, ki
a se izločijo iz jukstaglomerularnega aparata ledvic in se vežejo na
receptorje na membrani postsinaptične celice
b vzdražijo membrane v možganih
c se izločajo iz presinaptične celice in se vežejo na receptorje
postsinaptične membrane
d imajo svoje delovanje izrecno le v špranji celic
355. Pri aktivni mišični kontrakciji se sarkomere krčijo po načelu
a zmanjša se dolćina aktinskih niti
b poveča se dolžina miozinskih niti
c tanki filamenti drsijo med debele
d debeli in tanki fimalenti razpadejo
356. Proces aktivne mišične kontrakcije se konča
a s črpanjem kalija v cisterne sarkoplazmatskega retikuluma
b s črpanjem kalcija v cisterne sarkoplazmatskega retikuluma
c s črpanjem preostalega fosfata v sarkoplazmatski retikulum
da nastane spet dovolj ATP
357. Pri organizaciji in izvajanju hotenih gibov dva
a sodelujejo beta vlakna
b sodelujejo motorične enote
c sodeluje piramidna proga
d sodeluje primarna senzorična možganska skorja
358. Funkcionalna enota ledvic se imenuje
a nefron
b glomerolus
c Henleyeva pentlja
359. Filtrirna površina nefrona se imenuje
a Bowmanova kapsula
b glomerolus
c proksimalni kanalček
d zbirni kanalček
360. V zavitem delu proksimalnega kanala se vrši
a izločanje odpadnih snovi
b reapsorbcija snovi iz plazme
c nastanek primarnega urina
361. Večina vode se iz descendentnega dela Henleyeve pentlje reabsorbira
po principu
a osmoze
b aktivnega prenosa z natrijem
c nasprotnega pretoka
362. V ascendentnem delu Henleyeve pentlje se reabsorbira večina
a vode
b elektrolitov
c obeh
363. Jukstaglomerularni aparat vsebuje remin, ki je odgovoren za
a vzdrževanje krvnega tlaka
b zorenje eritrocitov
c absorbcijo vode
364. Dnevno se prefiltrira
a 18 l plazme
b 180 l plazme
c 1800 l plazme
365. Primarni urin vsebuje
a sestavine plazme
b vodo in elektrolite
c vodo in odpadne snovi
366. Primarnega urina je
a 2 l
b 180 l
c 18 l
367. Natrij in kalij se reabsorbirata v proksimalnih kanalih
a z aktivnim transportom
b z osmozo
c z difuzijo
368. Očistek ali clearance pomeni
a koliko snovi se prefiltrira nazaj v kri
b koliko urina ledvice izločijo v 24 urah
c koliko snovi se odstrani preko ledvic v minuti
369. Pomen protipretočnega mehanizma ledvic je
a nastajanje čimbolj razredčenega urina
b reabsorpcijo še zadnjih pomembnih snovi
c koncentracije urina
370. Kot protipretočni pomnoževalec pri koncentraciji urina delujeta
a natrij
b klor
c antidiuretični hormon
d aldosteron
e voda
371. Sistem, ki nastaja v ledvicah ima vpliv na vazokonstrikcijo žil je
a kinin-kalikrein
b renin-angiotenzin
c eritropoetinski
372. Kinini delujejo
a vazodilatatorno
b na zorenje eritrocitov
c pospešujejo izločanje ureje
373. Med pomembne hormone ki nastajajo v ledvicah prištevamo
a eritroppetin
b aldosteron
c antidiuretični hormon
d vitamin D
e trombopoetin
f adrenalin
374. Aldosteron se izloča kadar je
a zmanjšan pretok krvi skozi ledvice
b povečan pretok skozi ledvice
c zvečana sekracija renina
375. Urin se skoncentrira na 300 mOsm/L v
a proksimalnih tubulih
b debelem delu Henleyeve pentlje
c distalnih tubulih
d zbiralcih
377. Metabolična alkaloza je
a posledica izgube kislin
b nezadostnega dihanja
378. Respiratorna acidoza je
a posledica povečane ventilacije
b nezadostne ventilacije
c povečanega izločanja kislin
379. Respiratorna alkaloza je
a posledica nezadostne ventilacije
b posledica nastajanja kislin
c posledica povečane ventilacije
380. Znižana pH pomeni 2
a metabolno alkalozo
b metabolno acidozo
c respiratorno acidozo
d respiratorno alkalozo
381. Povišan pH v krvi pomeni 2
a metabolno alkalozo
b metabolno acidozo
c respiratorno acidozo
d respiratorno alkalozo
382. Na spremenjeno barvo urina vplivajo 2
a prisotnost vode
b uživanje zdravil
c prisotnost natrija
d odsotnost soli
383. Specifična teža urina je
a med 1001 in 1035
b med 1000 in 2000
c med 1110 in 1200
384. V urinu ne sme biti 2
a vode
b eritrocitov
c ureje
d beljakovin
385. Hematurija pomeni
a prisotnost beljakovin v urinu
b prisotnost krvi v urinu
c prisotnost bilirubina v urinu
386. Akcijski potencial srčnomišičnega vlakna nastane zaradi odpiranja
in zapiranja posameznih ionskih kanalov. Katera kanala ne sodelujeta
v nastanku akcijskega potenciala ?
a hitri natrijev kanali
b hitri kalijevi
c kalcijevi
d zgodnji magnezijevi
e pozni kalijevi kanali
f Na/K črpalka
387. Kaj vpliva na višino krvnega pritiska – trije odgovori
a pretok skozi kapilare
b količina eritrocitov v krvi
c minutni volumen srca
d količina hemoglobina
e tonus aretriol
f količina vode v telesu
388. Od česa je odvisen pretok krvi skozi žilo 3
a razlike tlakov na začetku in koncu žile
b upora v žili
c viskoznosti krvi
d višine človeka
e telesne teže
389. Kako se spremeni periferni upor ob povečanju MV, če se SAT
ne spremeni
a se poveča
b se zmanjša
c se ne spremeni
390. Kaj je najmočnejši stimulans za lokalno povečanje pretoka krvi
a pomanjkanje krvnega sladkorja
b pomanjkanje kisika
c kopičenje ogljikovega dioksida
391. Za izmenjavo tekočine v kapilarah je pomebno razmerje med
štirimi tlaki. Katera dva prevladujeta, da se na aterijskem delu kapilare
tekočina filtrira v medcelični prostor ?
a kapilarni trak
b tlak medcelične tekočine
c koloidnoosmotski tlak medcelične tekočine
d koloidnoosmotski tlak krvi
392. Kako se imenuje volumen zraka, ki ga človek vdihne in izdihne ob
normalnem dihanju
a respiracijski volumen
b ekspiracijski rezervni volumen
c rezidualni volumen
d mrtvi prostor
e inspiracijski rezervni volumen
393. Kako se iz velikih dihalnih poti sapnice in sapnikov odstranjujejo
tujki in prekomerno nabrani sekret 2
a z refleksom kihanja
b z refleksom kašlja
c s kolcanjem
d z utripanjem migetalk
394. Kateri plin prehaja hitreje skozi alveolokapilarno membrano
a kisik
b ogljikov dioksid
395. Dihanje uravnava dihalni center v možganih. Kaj vpliva na njegovo
regulacijo
a količina kisika v krvi
b količina maščob v krvi
c količina CO2 v krvi
d kislost krvi
e količina sladkorja v krvi
f količina sladkorja v možganih
396. Glede na vsebnost kisika je lahko kri oksigenirana ali deoksigenirana.
a kakšna je kri v pljučnih arterijah ?
b oksigenirana
c mešana
d deoksigenirana
397. Mišična vlakna v srčni mišici tvorijo funkcionalni sincicij. To pomeni so
a mišična vlakna razporejena ena poleg drugega in se skrčijo istočasno
b večjedrna struktura mišičnih vlaken srčne mišice
c se vzburjenje iz enega dela srca razširi enakomerno po vsem srcu,
akcijski potencial se neposredno širi v vseh smereh srčne mišice
398. Čas, ko je srčna mišica po kontrakciji nedojemliva za ponovno kontrakcijo je
a protrombinski čas
b tromboplastinski čas
c refraktarna doba
399. Vloga papilarnih mišic je
a odpirajo in zapirajo srčne zaklopke
b poskrbijo, da zaklopke med sistolo prekatov dobro tesnijo
c širijo prekate med sistolo
d so pomembne za začetek mišične kontrakcije
400. Kdaj sta zaprti mitralan in trikuspidalna zaklopka
a med sistolo preddvorov
b med diastolo preddvorov
c med sistolo prekatov
d med diastolo prekatov
401. Kaj vpliva na višino krvnega pritiska
a pretok skozi kapilare
b količina trombocitov
c minutni volumen srca
d periferni upor
402. Kje je rezervoar krvi v telesu
a v areterijah
b v venah
c v kapilarah
403. Cirkulacija je sestavljena iz dveh zaprtih krogov. Katera trditev je pravilna ?
a cirkulacija je sestavljena iz pljučne in sistemske cirkulacije, arterijski tlak je v
sistemski cirkulaciji več kot enkrat višji kot pljučni
b cirkulacija je sestavljena iz pljučne in sistemske cirkulacije, krvi tlak je v
obeh krogih cirkulacije enak
c cirkulacija je sestavljena iz pljučne in sistemske cirkulacije, aretrijski tlak je v
pljučni višji kot v sistemski cirkulaciji
404. Na tlak v venah vpliva tudi hidrostatski tlak. Alj je pri stoječem človeku
venski tlak negativen ?
a venski tlak ni nikoli negativen
b venski tlak je negativen v venah glave in vratu
c venski tlak je negativen v venah goleni
405. Kje so receptorji za kontrolo krvnega tlaka
a v stenah arteriol
b v karotidnih sinusih in aortnem loku
c v venah
406. Kako se spremeni minutni volumen, če se poveča periferni upor, srednji
arterijski tlak pa se ne spremeni
a se poveča
b se zmanjša
c se ne spremeni
407. Vitalna kapaciteta pljuč je vsota treh respiracijskih volumnov. To so:
a respiracijski volumen
b ekspiratorni rezervni volumen
c rezidualni volumen
d mrtvi prostor
e inspiracijski rezervni volumen
408. Na kak način se izmenjajo plini (kisik, ogljikov dioksid) med krvjo v kapilari in
zrakom v alveoli ?
a z aktivim transportom
b z difuzijo
c s pasivnim transportom
409. Ali se z dihanjem ureja pH krvi
a da
b ne
410. Kaj tvori srčni ciklus
a diastola preddvorov
b sistola preddvorov
c sistola prekatov
d venski dotok
e afterload
f diastola prekatov