Zdravstvena nega kirurškega pacienta

POSEBNOSTI V ZDRAVSTVENI NEGI KIRURŠKEGA PACIENTA

ZN kirurškega pacienta obsega ZN pacienta, ki potrebuje:

  • •kirurški nadzor
  • •zdravljenje in zdravstveno nego
  • •rehabilitacijo

Vloga MS

  • •Samostojna vloga v ZN
  • •Odvisna vloga (sodelovanje v diagnostično terapevtskem procesu)
  • •MS mora imeti znanja o:

üEpidemiologiji

üEtiologiji

üPatofiziologiji

üZnakih in simptomih

üZdravljenju in zdravilih

 

  • •Epidemiologija proučuje pogoje, vzroke, pogostnost, širjenje in razporeditev nekega obolenja ali poškodbe pri določenih skupinah ljudi.

 

  • •Etiologija proučuje posebne vzroke obolenj, ki z medsebojnim vplivom povzročajo nastanek bolezni.

 

  • •Patofiziologija proučuje učinke obolenja na telesne organe in sisteme ter na celotno delovanje organizma.

 

  • •Znanje o znakih, simptomih, zdravljenju in zdravilih pomaga pri nadzoru zdravstvenega stanja in poteku bolezni, pri izvajanju terapije, ZV in nudenju pomoči pacientu, da doseže optimalno raven samostojnosti.

 

Pomen pospeševanja zdravja in preprečevanje bolezni

  • •Pomembna vloga MS pri pospeševanju zdravja in preprečevanju posledic dolgotrajnega ležanja, obolenja ali poškodbe.
  • •Aktivnosti pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju ZN pri pripravi na operativni poseg, med in po operativnem posegu, pri načrtovanju odpusta.

Pospeševanje zdravja

  • •Pomoč posamezniku pri vzdrževanju zdravja in doseganju visoke ravni delovanja in dobrega počutja
  • •Učenje
  • •Svetovanje
  • •Motivacija
  • •Vključuje posameznika, družine, širšo skupnost

 

Preprečevanje bolezni

  • •Zaviranje razvoja bolezni
  • •Upočasnitev napredovanja bolezni
  • •Zaščita telesa pred škodljivimi vplivi
  • •Tri ravni zaščite (primarna, sekundarna, terciarna)

 

Dejavniki tveganja

  • •Pri nekaterih večja možnost, da zbolijo za določeno boleznijo
  • •Na nekatere dejavnike tveganja (kajenje, prehrana) možnost vpliva posameznika na druge ne (starost, dednost)
  • •Informiranost posameznika, družine, širše skupnosti

 

Vloga pacienta

  • •Zanika znake bolezni;
  • •Boji se posledic;
  • •Boji se zdravstvenega osebja, zdravstvenih ustanov;
  • •Slaba obveščenost o znakih bolezni;
  • •Slabe prometne povezave;
  • •Slabe finančne možnosti;
  • •Odklonilno stališče do medicinske stroke;
  • •Odklanja sodelovanje.

 

PZN pri kirurškem pacientu

  • •PZN omogoča sistematično reševanje problemov ZN.
  • •PZN ima 4 faze:
  • •Ugotavljanje pacientovih potreb po ZN
  • •Načrtovanje ZN
  • •Izvajanje ZN
  • •Vrednotenje ZN

 

Ugotavljanje potreb pacienta po ZN in zbiranje podatkov o pacientu, ki so v pristojnosti MS

 

  • •Ocenjevanje (začetni podatki →temelj za načrtovanje ZN)
  • •Vrsta podatkov (subjektivni, objektivni)
  • •Neprekinjeno ugotavljanje potreb (vrednotenje že ugotovljenih problemov)
  • •Dokumentiranje (zagotovimo natančnost in uporabnost podatkov)
  • •Analiza podatkov (oblikovanje in poimenovanje negovalne diagnoze)

 

Načrtovanje ZN

  • •Določanje prednostne ND
  • •Pričakovani uspehi (merljivi, dosegljivi)
  • •Pacientove zmožnosti in sodelovanje
  • •Izbira negovalnih intervencij
  • •Kadri, materiali, prostor, čas

Izvajanje ZN

  • •Če je pacientova lastna oskrba nezadovoljiva in neprimerna, mu mora MS pomagati. Nadzor nad pacientom je prav tako pomembna aktivnost MS.
  • •Dokumentiranje

 

Vrednotenje ZN

  • •Ocenimo stanje pacienta in preverimo uspešnost ZN glede na želene pričakovane uspehe
  • •Merimo učinkovitost načrtovanih intervencij ZN
  • •Ocenjujemo in ugotavljamo potrebe ter načrtujemo. Če načrtovani pričakovani uspehi niso bili doseženi
  • •Kritično analiziramo faze PZN in jih prilagodimo novim potrebam

 

VIRGINIA HENDERSON

  • •Cilji ZN

Pomoč pacientu, da doseže neodvisnost

  • •Aktivnosti ZN

Pomoč pacientu, da pri ŽA za doseganje zdravja in ozdravitev, kadar nima potrebnih moči, volje ali znanja.

 

Temeljne življenjske aktivnosti po Virginii Henderson:

1.   DIHANJE

2.   PREHRANJEVANJE IN   UŽIVANJE TEKOČIN

3.   IZLOČANJE IN ODVAJANJE

4.   GIBANJE TELESA IN USTREZNA LEGA, HOJA

5.   SPANJE IN POČITEK

6.   OBLAČENJE, SLAČENJE

7.   VZDRŽEVANJE TELESNE TEMPERATURE

8.   OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST

9.   IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU – SKRB ZA VARNOST

10. KOMUNICIRANJE

11. VEROVANJE

12. KORISTNO DELO

13. REKREACIJA

14. UČENJE, PRIDOBIVANJE ZNANJA

 

DOROTHEA OREM

  • •Model samooskrbe, ki temelji na posameznikovi zmožnosti, sposobnosti in odgovornosti izvajanja samooskrbe.
  • •Vsebuje aktivnosti, ki jih izvaja posameznik, da bi ohranil življenje, zdravje in blagostanje (Bohinc, Cibic 1995).
  • •ZN vzpostavi ravnotežje med sposobnostmi in potrebami.
  • •Središče ZN je posameznik, družina, skupina ali širša skupnost.
  • •ZN je prisotna le, ko je potrebna.
  • •Posameznik ima potenciale za učenje in razvoj.
  • •Potreba po samooskrbi ni instiktivna, ampak je naučen.
  • •Dejavniki učinkovitega učenja so odvisni od starosti, psihičnih sposobnosti, kulture, družbe ter emocionalnega stanja posameznika.

 

  • •Cilji ZN

Pomoč pacientu pri razporeditvi in uporabi resursov za pospeševanje in vzpodbujanje samooskrbe

  • •Aktivnosti ZN

Podpora in učenje za razvijanje samooskrbe

 

Pomen zdravstveno vzgojnega dela

  • •Dihanje (informiranje pacienta glede zdravega življenjskega stila, opuščanju razvad kot so kajenje, osveščanje o pomenu gibanja na svežem zraku)
  • •Prehranjevanje in pitje (svetovanje o zdravi prehrani, 3-5 obrokov dnevno, uživanje zadostne količine tekočine)
  • •Izločanje in odvajanje (skrb za redno odvajanje, zaprtje, driska, izločanje zadostne količine urina, primesi)
  • •Gibanje in ustrezna lega telesa, hoja (pokretnost/nepokretnost, nabava ustreznih ortopedskih pripomočkov, gibanje na svežem zraku,  športne aktivnosti)
  • •Spanje in počitek (psihična vzpodbuda in podpora, skrb za ustrezno okolje)
  • •Oblačenje, slačenje (udobna, ne pretesna oblačila, pravilen potek oblačenja, slačenja)
  • •Vzdrževanje telesne temperature (primerna oblačila, ustrezna mikroklima, zvišana telesna temperatura)
  • •Osebna higiena in urejenost (stopnja samooskrbe, svetovanje o higienskih postopkih)
  • •Izogibanje nevarnostim v okolju – skrb za varnost (pravilna uporaba ortopedskih pripomočkov, antikoagulantna terapija, socialna varnost)
  • •Komuniciranje (spremenjena telesna podoba, nevarnost spremenjenega doživljanja lastne vrednosti, nevarnost socialne izolacije)
  • •Koristno delo in rekreacija (težka fizična dela, dvigovanja težkih bremen, invalidska upokojitev, ocenitev telesne okvare, šport, različni hobiji)
  • •Učenje, pridobivanje znanja (ustne informacije, pisna navodila, metoda demonstracije, sposobnost, motivacija, navade)

 

PRIPRAVA PACIENTA NA OPERACIJO IN ANESTEZIJO

  • •Operativni poseg predstavlja stresno situacijo za pacienta, lahko pa tudi ogroža njegovo življenje.
  • •ZN kirurškega pacienta se deli na:

üpreoperativno

üperioperativno

üpooperativno

 

Načrtovani sprejem pacienta na operacijo

  • •Določen dan sprejema, določen dan operacije (sprejem v bolnišnico nekaj ur do nekaj dni pred posegom)
  • •Ambulantni posegi

ünekaj ur po posegu odpust

üobseg in lokacija operacije

üzdravstveno stanje pacienta

ümožnost izvajanja oskrbe v domačem okolju

 

Sprejem pacienta v bolnišnico

  • •Preoperativna priprava
  • •Preoperativne preiskave
  • •Anamneza in fizični pregled
  • •Pregled anesteziologa
  • •Anamneza zdravstvene nege
  • •Preoperativno poučevanje in svetovanje

 

Vrsta operacije

Lokacija

  • •Zunanji posegi (plastične operacije)
  • •Notranji posegi (zmanjšano delovanje organa, zarastline)
  • •Mesto posega (srčne operacije, operacije v trebušni votlini)

Obseg operacije

  • •Majhne operacije
  • •Velike operacije

 

Namen operacije

  • •MS glede na svoje kompetence
  • •Diagnostični (vzroki)
  • •Kurativni (odstranitev organa ali dela organa)
  • •Regenerativni (kila, zlomi)
  • •Paliativni (ublažitev simptomov)
  • •Kozmetični

 

Vpliv operacije na pacienta

  • •Fiziološki odziv

Velike operacije stresne za telo, OH, M in tudi B se porabijo za energijo→izguba telesne teže

  • •Psihični odziv

Strah, zaskrbljenost

  • •Odziv starejših pacientov na operacijo

Starost, obseg in trajanje operacije, kronična obolenja

 

Dejavniki tveganja za operacijo

  • •Starost (stari pacienti, otroci)
  • •Prehranjenost

predebeli pacienti – pljučne komplikacije, nestabilne vitalne funkcije, slabo celjenje ran, dehiscenca rane in infekcija, tromboflebitis,

presuhi pacienti – nezadostna zaloga OH, M, B za vzdrževanje metaboličnih funkcij → porušitev dušikove bilance → slabo celjenje rane.

 

 

  • •Neučinkovita nevroendokrina reakcija

(obvladovanje stresa zaradi operacije, neustrezen odziv – zapleti po operaciji, težje okrevanje)

  • •Kronična obolenja (KOPB, kardiovaskularna obolenja, ledvična obolenja, sladkorna bolezen)
  • •Kajenje (okvarjena dihalna sluznica → povečana sekrecija → otežkočeno dihanje)

Pristanek na operacijo

  • •Ustno in pisno dovoljenje

Zdravnik seznani pacienta z vrsto, namenom operacije, zdravljenja, tveganjem, posledicami in morebitno invalidnostjo po operaciji.

  • •MS podpira izjave zdravnika
  • •Nujni primeri
  • •Pacient ni opravilno sposoben
  • •Zakon o pacientovih pravicah

 

Priprava pacienta na operacijo

  • •Ocena pacientovega stanja

üPacientovo znanje o zdravljenju, operaciji; predstavitev aktivnosti pred in po operaciji

üPacientovo psihično pripravljenost; strah, zaskrbljenost pred operacijo, v primeru hudega strahu poročanje zdravniku, vpliv svojcev na pacienta, vera in pomen vere, nespečnost, pretirano govorjenje, mokre dlani, hitrejše dihanje, pospešen pulz

üPacientovo fizično stanje; podatki zbrani pred operacijo so pomembni tudi med in po operaciji, zmožnost sporazumevanja, dihanje, prehranjenost, izločanje in odvajanje, aktivnost in gibljivost, ortopedski in ortodontski pripomočki, prisotnost morebitne bolečine, zdravila, ki jih jemlje pacient, alergija, težave z vidom, sluhom, antropometrične meritve, vitalne funkcije, opazovanje kože

 

Negovalne diagnoze

  • •S pomočjo analize podatkov
  • •Strah (strah zaradi neznanja, anestezije, strah pred invalidnostjo, bolečino, strah pred nezmožnostjo samooskrbe)
  • •Nevarnost infekcije (nepoučenost, slaba prehranjenost, prisotnost stresnih dejavnikov)
  • •Nevarnost poškodbe (zmanjšana sposobnost zaznavanja nevarnosti v okolju, sprememba okolja)
  • •Pomanjkanje znanja o pripravi na operacijo (pomanjkljiva pojasnila, pozabljivost, bojazen, strah)

 

Izvajanje ZN

  • •Fizična priprava pacienta na operacijo

üKondicijska priprava (izsušeni pacienti, slabo prehranjeni pacienti, kronične bolezni)

üPredoperativne preiskave (rutinske preiskave, dodatne preiskave)

üDieta (6-8 ur tešč, beljakovinsko energijski dodatki, popolna parenteralna prehrana, razbremenilna NGS)

üPriprava prebavnega trakta (tešč 6-8 ur, pred operacijo sprazni mehur in črevo; čiščenje debelega črevesa – odvajala per os, tekoča dieta, čistilna klizma)

üPriprava kože (zmanjšati število mikroorganizmov na operativnem polju, higienski postopki, odstranjevanje dlak, las)

  • •Psihična priprava pacienta na operacijo (zdravnik operater, zdravnik anesteziolog, MS, ZT, fizioterapevt in drugi strokovnjaki)
  • •MS
  • •Pogovor s pacientom in svojci
  • •Pojasnila in razlaga o posegih, postopkih in pripomočkih
  • •Zagotavljanje varnosti in dobrega počutja
  • •Vključevanje fizioterapevta
  • •Intervencije na dan operacije

üOcena pacientovega stanja (↑ tel. tem., menstruacija..)

üHigienski postopki (tuširanje, kopel v postelji)

üPriprava operativnega polja (navodila ustanove, zdravnika)

üMeritve in preiskave (TT, RR, pulz, izvidi)

üZagotavljanje varnosti (identifikacijska zapestnica, nakit, lak za nohte, ortopedski in ortodontski pripomočki, povijanje nog z elastičnim povojem, elastične nogavice, pacient izprazni mehur)

  • •Premedikacija (zmanjša strah, olajša uvod v anestezijo, zmanjšuje neželene reflekse med anestezijo, po premedikaciji pacient obvezno v postelji – omotica)
  • •Dokumentiranje in dokumentacija (dokumentiranje vseh intervencij, ocena pacientovega stanja, meritve, ureditev celotne dokumentacije)
  • • Spremstvo pacienta v operacijski blok

üSedeči voziček, ležeči voziček, postelja

üPredaja pacienta anestezijski MS

 

Ambulantni posegi

  • •Predoperativna priprava

üMedicinska anamneza

üPredoperativne preiskave in pregledi

üPojasnila pacientu

üPsihična in fizična priprava

  • •Prednosti (manjša nevarnost infekcij, ni prilagoditve na tuje okolje, ohranjen stik z družino, cena)
  • • Intervencije na dan operacije in po njej

üOdstranitev ortodontskih in ortopedskih pripomočkov, izpraznitev mehurja, namestitev identifikacijske zapestnice, premedikacije, pregled kirurga in anesteziologa

üPacient buden, vitalne funkcije stabilne, orientiran, prisoten požiralni refleks, kontinenten, brez bolečin in krvavitev (intubiran – 12 ur po odstranitvi tubusa)

üPisna in ustna navodila za domačo nego

 

ZN PACIENTA MED OPERACIJO

Od vstopa pacienta v operacijski blok do sprejema pacienta v sobo za zbujanje

  • •Operacijski tim

üKirurg in asistenca

üMS instrumentarka (priprava instrumentov, vzdrževanje sterilnega operacijskega polja, nadzoruje člene tima, da ostanejo sterilni, skrb za ustrezne sterilne instrumente, šivalni material,nadzor in skrb za potrebe operaterja, natančno upoštevanje navodil glede uporabe razkužil, instrumentov, dosledno vzdrževanje aseptične metode dela

üMS, ki asistira operacijski ekipi – leteča MS   (Ocena pacientovega stanja in njegovih potreb, zagotavlja varnost pacienta in okolja, skrb za nemoten potek aseptičnih postopkov,pravočasno odkriva nevarnosti v okolju, kontrolira in dokumentira količino porabljenega materiala, skrbi za povezavo z drugim osebjem izven operacijske sobe)

üAnesteziolog

üAnestezijska MS (priprava materiala in aparature za nemoten potek anestezije, psihična priprava pacienta, skrb za aseptični izvedbi intervencij, skrb za nadzor in dokumentiranje vitalnih funkcij, kontrola in dokumentiranje količine porabljenega materiala, nadzor in izvajanje ZN pacienta med zbujanjem, povezovanje z drugimi službami in oddelkom)

üDrugo osebje (inženir radiologije)

  • •Operacijski prostori (nemoteno izvajanje operacij)

üNadzor nad gibanjem v operacijskih prostorih (prostor, ki je dostopen s kapo, masko in čisto obleko, prostor, ki je dostopen s čisto obleko in kapo, prostor, ki je dostopen s čisto obleko

üNadzor nad infekcijo (oprema iz materialov, ki se dobro čistijo strop in stene iz negorljivih materialov, nastavljiva operacijska luč, drsna vrata, ker ne povzročajo vrtinčenja zraka, klimatsko zračenje, tla iz materiala, ki je odporen za poškodbe in je antistatičen)

üTemperatura in vlaga (temperatura od 20 do 27 stopinj – manjše metabolične potrebe pacienta, vlaga najmanj 50% – zavira razvoj bakterij in zmanjšuje statično elektriko)

üSporazumevanje (vzpostaviti dober sistem za sporazumevanje z okoljem izven operacijskega bloka)

  • •Vzdrževanje asepse

Uporaba sterilne in aseptične tehnike dela

Aseptična tehnika dela so postopki s katerimi preprečujemo vdor mikroorganizmov iz okolja v rano.

Sterilna tehnika dela zagotavlja in vzdržuje sterilnost predmetov in površine.

ü Nadzor nad infekcijo pri osebju

  • •Strogo in dosledno spoštovanje operacijskega režima
  • •Vstop v operacijske prostore le skozi filter
  • •Operacijska oblačila – pravilen postopek oblačenja
  • •Zaščitna kapa
  • •Obuvalo
  • •Maska
  • •Nakit
  • •Nohti

ü Zaščita operacijskega osebja

  • •Hepatitis B, HIV
  • •Neposreden stik s krvjo, s telesnimi tekočinami, vbodnine, vreznine
  • •Rokavice, maska, predpasnik, očala, zaščita za obraz
  • •Odstranjevanje okuženih igel in instrumentov
  • •Kirurško umivanje rok

 

ü Priprava pacientove kože

  • •Odstranjevanje dlak
  • •Čiščenje kože v področju operacije (od mesta kirurškega reza proti periferiji; operacija ob telesnih odprtinah – od čistega proti umazanemu)

üSterilno prekrivanje

S sterilnimi kompresami in rjuhami pokrite mize in pacient predstavljajo sterilno polje

  • • Varnost in zaščita pacienta

üZamenjava pacienta, operacije ali strani operacije (slaba in nepravilna komunikacija, slabo orientirani in nezavestni pacienti – preverjanje identitete pacienta, pregled dokumentacije, po možnosti označitev reza že na oddelku)

üMožnost poškodb pacientov pri transportu (zdrs, padec, poškodba udov in kože, prekinitve infuzije, odstranitev katetrov, izključitve naprav – brezhibno vzdrževani vozički, varen prenos pacienta na operacijsko mizo)

ü Nepravilni operativni položaji pacientov
Usklajevanje potreb pacienta, zdravnika operaterja, zdravnika anesteziologa z vrsto operacije

  • •Okvare brahialnega pleksusa, okvare ulnarnega in radialnega živca, RZP
  • •Vzroki poškodb so nelagodna lega pacienta, nepravilne namestitve varnostnih pasov, nepravilna uporaba opornikov za noge (če je možno namestitev v operativni položaj pred anestezijo, uporaba različnih podlog, pravilna namestitev varnostnih pasov, namestitev protitromboznih nogavic)

ü Okužbe kirurških ran

Delitev kirurških ran:

vČiste – ni odprt lumen votlih notranjih organov

vČiste okužene – odprt lumen votlih organov

vOkužene – večji izliv vsebine prebavnih organov

vUmazane – operativni poseg je potekal na območju akutnega gnojnega vnetja, perforacija votlega organa

Okužbe kirurških ran ogrozijo uspeh operacije, podaljšajo čas zdravljenja, ogrozijo pacientovo življenje, povzročijo invalidnost in povečajo stroške zdravljenja

Ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje nastanka okužbe:

vSkrb za dosledno ločevanje čistih in nečistih poti

vUporaba osebnih zaščitnih sredstev

vDosledno izvajanje osebne higiene (higiensko in kirurško umivanje in razkuževanje rok)

vHigienska priprava pacienta

vUpoštevanje pravil asepse

vSkrb za dosledno ravnanje z odpadki in perilom

vRazkuževanje, čiščenje vzdrževanje in sterilizacija kirurških instrumentov

vČiščenje in razkuževanje operacijskih prostorov, opreme, pripomočkov, mikrobiološki nadzor okolja

  • • Nevarnost preobčutljivostnih odzivov

üZa čiščenje in razkuževanje operativnega polja se uporabljajo sredstva na alkoholni in jodovi osnovi (podatki o dosedanjih preobčutljivostnih odzivih pacientov, uporaba samolepilnih materialov za sterilno prekrivanje pacientov

  • •Nevarnost opeklin

üTermične (vroč, pravkar steriliziran instrument)

üKemične

üElektrične (uporaba elektrokirurškega noža, nevtralna elektroda, nepravilna izolacija kovinskih delov operacijske mize)

  • • Zaostali obvezilni material in instrumenti

üVnetni odgovor telesa → okužba (preštevanje in kontrola materiala in instrumentov, štejeta vedno dve osebi, dokumentiranje)

  • •Poškodovani instrumenti in oprema (okvara instrumenta, naprave, nepričakovan odkop naprave – redno vzdrževanje in servisiranje, pravilno in varno rokovanje z napravami in instrumenti)
  • •Nevarnost poškodbe pri uporabi aparata za krvno stazo (pri operacijah na okončinah, prekoračitev višine tlaka in čas trajanja uporabe)
  • • Nevarnost rentgenskega sevanja

(zgodnje, pozne posledice – uporaba zaščitnih sredstev)

  • •Prekinitev sterilnega načina dela (neljubi dogodek, ki onesterili operativno polje – odstranitev nesterilnega materiala, menjava poškodovanih rokavic, menjava zaščitne obleke)
  • •Navzočnost obiskovalcev v operacijski sobi (stalno spremljanje mentorjev, upoštevanje standardov in predpisov)
  • • Anestezija

je umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih delov telesa (splošna, področna anestezija)

  • •Vrste anestetikov

üInhalacijski anestetiki (splošna anestezija, plini, lahko hlapljive tekočine, vstopajo z vdihavanjem preko umetne dihalne poti, prenehanje dovajanja – prebujanje)

üVenski anestetiki (spanje, analgezija, relaksacija, zmanjšana odzivnost avtonomnega živčevja, kombinirana venska anestezija, nekombinirana venska anestezija)

üLokalni anestetiki

Priprava pacienta na anestezijo

Pregled anesteziologa

  • •Splošna anestezija (indukcija – intubacija, obdobje vzdrževanja anestezije, prekinitev dovajanja anestetikov)
  • •Najpogostejši zapleti splošne anestezije (slabost in bruhanje – antiemetiki, hidracija, obvladovanje bolečine, bolečina – analgetiki, hipotermija – grelne blazine, aplikacija ogrevanih infuzijskih tekočin, respiratorni zapleti – hipoventilacija, hipokapnija, kardiovaskularni zapleti – bolečina, krvavitev, nezadostna hidracija, posledica delovanja prejetih zdravil, maligna hipertermija)

Maligna hipertermija

  • •Redka, a življenjsko nevarna komplikacija splošne anestezije
  • •Povzroči jo izpostavljenost hlapnim anestetikom in mišičnemu relaksantu
  • •Pri dovzetnem posamezniku pride do nenadnega porasta metabolizma v skeletnih mišicah, ki presega zmožnost v dovajanju kisika, odvajanju ogljikovega dioksida in uravnavanju telesne temperature → cirkulatorni kolaps, smrt
  • •Mišična rigidnost, povečana poraba kisika, povišanje telesne temperature (do 2 stopinji Celzija na uro)
  • •Prekinitev dovajanja sprožilnih medikamentov, hiperventilacija – 100% kisik, aplikacija antidota (Dantrolen), intenzivno hlajenje

 

  • •Področna anestezija ( z vbrizgavanjem anestetika v okolico živčnih struktur prekinjeno prevajanje dražljajev po živcu, infiltracijska – blokirani so senzibilni živčni končiči, blokada posameznega živca – za posamezne dele udov, blokada živčnega pleteža – za posamezne ude, segmentno spinalna – za dele tele distalno od blokade)
  • •Najpogostejši zapleti področne anestezije (okužba na mestu vboda, alergija na lokalni anestetik, poškodba živca)
  • •Kombinirana anestezija (prednosti – manjša poraba anestetikov, stabilnejši krvni tlak, boljša pooperativna analgezija)
  • • Spremljanje pacienta med anestezijo
  • •Zagotavljanje anestezije, nadzor vitalnih funkcij in homeostaze (Je proces, ki omogoča prilagoditev stanja v telesu na drugačnem, običajno višjem energetskem nivoju
  • •Klinično opazovanje, uporaba ustreznih aparatov (barva kože sluznice, operacijskega področja, frekvenca in kakovost perifernega pulza, temperatura kože gibanje prsnega koša in trebuha, potenje, solzenje, širina zenic, gibanje udov, mišična napetost)
  • •Področna anestezija (opazovanje zavesti, dihanja, krvnega tlaka, pulza, ocenjevanje uspešnosti blokade, po posegu nadzor)

Skrb za pacienta po končani operaciji

  • •Dogovor za premestitev v zbujevalnico ali oddelek
  • •Namestitev obveze
  • •Spajanje drenov s sukcijo
  • •Odstranitev sapničnega tubusa

 

Dokumentacija

  • •Pomembna informacija o poteku operacije, stanju pacienta med operacijo in končnem izidu

Vrednotenje

  • •Pred, med in po operaciji

Premestitev pacienta iz operacijske sobe

  • •Odstranjeni vsi pripomočki
  • •Dreni, sonda, infuzija nameščeni, da ne ovirajo transporta in premestitve v posteljo
  • •Pri premeščanju v posteljo prisotne 4 osebe (počasi, previdno)
  • •Postelja pogreta, pacient dobro pokrit
  • •Pisna in ustna predaja pacienta

 

ZN PACIENTA PO OPERACIJI

  • •Pooperativno obdobje se začne po končani operaciji s premestitvijo v zbujevalnico ali na oddelek
  • •Zaspanost, nemir, motnje v dojemanju, slabost, bruhanje, motnje v motoriki, bolečina, strah, skrb za potek okrevanja, tesnobnost
  • •Vzdrževanje dihanja, cirkulacije, elekrolitskega in tekočinskega ravnovesja, kontrola zavesti in stanja rane, drenaž, vitalnih funkcij, zagotavljanje varnosti in dobrega počutja pacienta

 

ZN pacienta v času zbujanja

  • •Nadzor dihanja

üSaturacija

üvzdrževanje prehodnosti dihalne poti – ohlapnost jezika, povečana sekrecija sline → piskajoče dihanje, stridor, nemir, dihanje z naporom, cianoza – primeren položaj, aspiracija, uporaba ustnega ali nosnega tubusa

üPoložaj – stranski položaj z glavo nagnjeno nazaj, spodnja čeljust potisnjena naprej (aspiracija)

üUporaba ustnega ali nosnega tubusa – vzdržuje prosto dihalno pot in zadrži jezik v normalnem položaju

üAspiracija – odstranitev sekreta iz žrela, sapnika

üPreprečevanje hipoventilacije- dovajanje kisika, dihalne vaje

üAplikacije kisika- način dovajanja glede na potrebe pacienta

  • • Vzdrževanje cirkulacije

üMerjenje vitalnih funkcij na 15 min., ko se stanje stabilizira na 2 uri – hipotenzija, srčna aritmija

  • •Vzdrževanje tekočinskega in elekrolitskega ravnovesja

üKontrola žilnega kanala, pretoka hitrosti infuzijske tekočine

  • •Nadzor nad rano in drenažami

üOpazovanje preveze rane, opazovanje količine in izgleda drenirane vsebine

  • • Kontrola pacientove zavesti

üNezavesten, semikamatozen, zavesten

üKrajevna, časovna, osebnostna orientacija, reakcija zenic, stanje refleksov

  • •Zagotavljanje varnosti in dobrega počutja pacienta

üPreprečevanje poškodb (padec, odstranitev medicinskih pripomočkov, poškodba kože, živcev)

üZagotavljanje dobrega počutja (ogreta postelja, previdno prelaganje, psihična podpora)

 

Premestitev pacienta iz zbujevalnice

  • •Vitalne funkcije so stabilne
  • •Pacient je zbujen in sposoben poklicati pomoč, ko jo potrebuje
  • •Pooperativni zapleti so ovrednoteni in kontrolirani
  • •Pacient po področni anesteziji ima ponovno vzpostavljene senzorične in motorične funkcije
  • •Predaja pacienta oddelčni MS

 

Sprejem pacienta na oddelek – ZN na dan operacije

  • •Zahtevnejše operacije premestitev  v sobo za intenzivno nego, pri zapletih v sobo za intenzivno terapijo
  • •Priprava posteljne enote
  • •Opazovanje pacienta

üDihanje (opazovanje dihanja, aplikacija kisika, položaj, izkašljevanje, pomoč pri kašlju, dihalne vaje, aspiracija, atelektaza, zastojna pljučnica)

üCirkulacija (opazovanje pulza, merjenje RR, telesna temperatura, transfuzija, krvne preiskave, tromboflebitis)

üPacientova zavest (krajevna, časovna, osebnostna orientacija)

üOperativna rana, drenaže, venski dostop (okolica rane, preveza, UK,NGS, dreni – količina in barva izločka, lokacija venskega dostopa, prehodnost, hitrost pretoka infuzijske tekočine)

üVodenje bolečine (ocenjevanje – VAL, aplikacija analgetika)

üPrehranjevanje in pitje (vlaženje ustne sluznice, aplikacija infuzijskih tekočin po naročilu zdravnika, uživanje tekočine skozi usta, elektrolitsko in tekočinsko ravnovesje)

üIzločanje in odvajanje (izločanje urina 6 -8 ur po operaciji, vzrok zastoja – izločanje v postelji, bolečina, pomanjkanje zasebnosti, mirovanje, narkotiki, enkratna katetrizacija, UK, zastoj plinov v črevesu, bruhanje)

üGibanje (položaj, ki zagotavlja dobro počutje in učinkovito dihanje, aktivno razgibavanje, prvo vstajanje, RZP)

üHigienski postopki (osvežilna večerna kopel, ustna nega, menjava osebnega perila, ureditev postelje)

üSpanje in počitek (zagotavljanje miru na oddelku in bolniški sobi ugodna mikroklima, aplikacija uspavala in analgetika po naročilu zdravnika)

üVzdrževanje telesne temperature (merjenje, ogreta postelja, dobro pokrit, ­ TT – aplikacija antipiretikov, hlajenje)

üPsihična podpora pacientu (pomirjujoč pogovor, razlaga postopkov intervencij ZN, pacienti s s spremenjeno zunanjo podobo)

üZagotavljanje varnosti (namestitev posteljne ograje, klicna naprava, RZP, bolnišnične okužbe, antikoagulantna sredstva, nemirni pacienti)

üSvojci pacienta (pogovor kirurga s svojci, pogovor MS s svojci, preprosta, jasna razlaga, predstavitev  medicinskih pripomočkov, svojci so lahko v pomoč)

 

ZN pacienta v naslednjih dneh po operaciji

  • •ZN je odvisna od vrste operacije
  • •Opazovanje pacienta (RR, pulz, telesna temperatura, telesna teža)
  • •Operativna rana, drenaže, venski dostop (preveza rane, opazovanje vstopnega mesta drenaže, količina barva izločka, pretočnost drenaže, opazovanje vbodnega mesta in menjava venskega dostopa)
  • •Vodenje bolečine (ocenjevanje – VAL, poučevanje, aplikacija analgetika po naročilu zdravnika)
  • •Prehranjevanje in pitje (dieta, vlažnost ustne sluznice, aplikacija infuzijskih tekočin po naročilu zdravnika)
  • •Izločanje in odvajanje (redno izločanje, UK, odsotna oz. zmanjšana peristaltika, meteorizem, aplikacija odvajal po naročilu zdravnika, anogenitalna nega)
  • •Gibanje (menjava položaja v postelji, RZP, prvo vstajanje, uporaba ortopedskih pripomočkov, povijanje nog, obutev, aktivno, pasivno razgibavanje, dihalne vaje, vaje za izkašljevanje)
  • •Higienski postopki (stopnja samooskrbe, skrb za posteljno enoto)
  • •Spanje in počitek (skrb za ugodno psihofizično počutje, aplikacija analgetika, uspavala po naročilu zdravnika, pomirjajoč pogovor, ugodna mikroklima, zagotovitev miru na oddelku in v bolniški sobi)
  • •Vzdrževanje telesne temperature (merjenje)
  • •Psihična podpora (spodbuda k samooskrbi,, pogovor, posredovanje informacij)
  • •Zagotavljanje varnosti (bolnišnične okužbe, trapez, klicna naprava, ortopedski pripomočki, infuzijski sistemi, dreni, nemirni pacienti – posteljna ograja)

 

Odpust pacienta v domače okolje

  • •Datum odpusta določi zdravnik
  • •Priprava pacienta in svojcev na odpust
  • •Svetovanje glede osebne higiene, diete, fizične aktivnosti, uporabe pripomočkov
  • •Sodelovanje kliničnega dietetika, fizioterapevta
  • •Povezovanje s socialno službo, patronažno službo
  • •Skrajševanje časa hospitalizacije

 

Zapleti po operaciji

Podaljšajo in spremenijo potek zdravljenja,neugodno vplivajo na izid zdravljenja, povzročajo invalidnost, lahko tudi ogrožajo življenje pacienta.

  • •Krvavitve po operaciji (površinska krvavitev → kompresijska preveza, obtežilna vrečka, obsežnejše krvavitve → operativni poseg, hematom)
  • •Infekcija rane (porušeno ravnotežje med obrambno sposobnostjo organizma, patogenimi mikroorganizmi in okoljem, neupoštevanje asepse, odstranitev šivov, razprtje robov rane)
  • •Dehiscenca rane (razprtje ene plasti ali vseh plasti tkiva, abdominalne operacije, po odstranitvi šivov)
  • •Vnetje ven spodnjih okončin (povečanje frekvence pulza, porast telesne temperature, bolečina v mečih, oteklina, spremenjena barva kože, tvorba krvnih strdkov, trombembolija, pljučna embolija)
  • •Pnevmonija (nepredihanost pljuč)
  • •Bruhanje
  • •Anurija
  • •Uroinfekt
  • •Flebitis
  • •Alkoholni delirij
  • •Pooperativna psihoza
  • •Parotitis
  • •Dehiscenca anastomoze na prebavilih
  • •Stresni ulkus
  • •Meteorizem – ileus
  • •Intaabdominalni absces

 

ZDRAVLJENJE IN VODENJE BOLEČINE

  • •Bolečina je kompleksna človekova izkušnja.
  • •Bolečina je stanje, ko oseba doživlja in izraža močno neugodje in neprijetne občutke (NANDA).
  • •Koristnost bolečine.
  • •MS mora pacientu vedno verjeti, ko toži, da trpi bolečino.
  • •Skrb MS je povezana z aktivnostmi, ki so povezane s področjem ZN, ne s predpisovanjem protibolečinske terapije
  • •Pojav bolečine je posledica dražljajev, ki jih povzročijo dejavniki za nastanek bolečine:

üBolezni

üDiagnostika in zdravljenje

üIntervencije ZN za zadovoljevanje potreb TŽA

üPacientova odklonitev zdravljenja bolečine

 

Dejavniki, ki spremljajo bolečino

üBolečinski prag

üSposobnost za prenašanje bolečine

üStrah pred bolečino

üUtrujenost, izčrpanost, nenaspanost

üNeznanje negotovost, neinformiranost

üKulturne vrednote, prepričanje

 

Vrste in razdelitev bolečin

  • •Akutna bolečina
  • •Kronična bolečina
  • •Nociceptivna bolečina
  • •Nevropatska bolečina
  • •Psihična bolečina
  • •Duhovna bolečina

 

Nociceptivna bolečina
Posledica vzdraženosti nociceptorjev (bolečinske receptorske celice, ki se odzivajo na bolečinske dražljaje – termoreceptorji, kemoreceptorji, proprioreceptorji)

  • •Nociceptorji so v koži, krvnih žilah,mišicah, podkožju, sklepih, drobovju…
  • •Nociceptorji proizvajajo impulze, ki se prenašajo po PŽS do CŽS
  • •Nociceptivna bolečina je somatska (organska) in visceralna (zajame notranje organe)

 

Nevropatska bolečina

  • •Zaradi motenj v delovanju/poškodbe živčnega sistema
  • •Motnje v delovanju/poškodbi CŽS
  • •Poškodbe PŽS (fantomska bolečina)

üPolinevropatija (več perifernih živcev – diabetična, alkoholna)

üMononevropatija (določen periferni živec je poškodovan na istopišču iz CŽS)

 

Psihična bolečina

  • •Ni nociceptivnih ali nevropatskih vzrokov
  • •Pacient označen z namišljeno bolečino
  • •Je lahko znak neke bolezni ali bližajoče se bolezni

 

Duhovna bolečina

  • •Posledica bolezni, ki napreduje
  • •Poglabljanje osebne krize (sprejetje poteka bolezni)
  • •Obup, ki je s povezan prepričanjem, da bolečina pomeni skorajšnjo smrt

 

Odziv pacienta na pojav bolečine

  • •Fiziološki odziv (­ pulz, ­ RR, ­ krvni sladkor, bleda in potna koža, ­ potreba po kisiku)
  • •Besedni odziv (sprememba tona, jakosti in hitrosti govora)
  • •Vedenjski odziv (sprememba drže telesa, moteno spanje, sprememba mimike obraza, motnje prehranjevanja)

 

Merjenje in ocenjevanje bolečine

  • •Jakost bolečine, učinek zdravljenja bolečine, pacientovo psihološko stanje
  • •Objektivno merjenje bolečine (patologija, travma, opazovanje pacienta, merjenje vitalnih funkcij)
  • •Subjektivno merjenje bolečine (prejšnja izkušnja z bolečino, demografske značilnosti posameznika

 

Lestvice za merjenje bolečine

  • •Besedne lestvice (ni bolečin, blaga, zmerna, huda, zelo huda bolečina)
  • •Številčne lestvice (0d 0 do 10 ali od 0 do 100)
  • •Vizualna analogna lestvica VAL (ravna črta s skrajnimi jakostni bolečine – ni bolečin, neznosna bolečina)
  • •Sestavljeni vprašalniki za ocenjevanje bolečine (McGillov bolečinski vprašalnik)
  • •Opazovanje načina vedenja ob bolečini

 

Celosten proces obravnave bolečine
SOAPE

  • •S – subjektivno
  • •O – objektivno
  • •A – ocenjevanje
  • •P – načrtovanje
  • •E – vrednotenje

 

PZN

  • •Ocena bolečine
  • •Negovalna diagnoza (M. Gordon – kongnitivno zaznavni vzorec, NANDA – občutki, D. Orem – preprečevanje tveganja
  • •Cilji ZN (pacient bo ocenil bolečino po VAL – znižanje stopnje bolečine, časovna opredelitev)
  • •Intervencije ZN (vključitev pacienta, ocena bolečine, aplikacija analgetika po naročilu zdravnika, zaposlitev pacienta)
  • •Dokumentiranje

 

Zdravljenje bolečine

  • •Peroralna analgezija
  • •Transdermalni obliži
  • •Inramuskularna analgezija
  • •Epiduralna analgezija (različne analgetične mešanice – lokalni anestetiki, opioidi – opioidna teleranca)
  • •Intravenska analgezija (opioidi v kombinaciji z dodatnimi učinkovinami – nesteroidna protivnetna zdravila)

 

 

  • • Kineziterapija (lokomotorna terapija, respiratorna      fizioterapija)
    Akupunktura (stimulacija določenih akupunkturnih točk)
    Lasersko obsevanje (stimulacija za regeneracijo poškodovanega tkiva)
  • •Ročna limfna drenža ( s pomočjo masaže zmanjšanje edemov)
  • •Krioterapija (hlajenje poškodovanega/bolnega področja → dvig praga bolečine)

 

ZN PACIENTA Z NEVROLOŠKIM OBLOLENJEM, KI POTREBUJE KIRURŠKO ZDRAVLJENJE

  • •Anatomija in fiziologija (nevron, akcijski potencial, sinapsa)
  • •Razdelitev živčnega sistema (centralni živčni sistem, periferni živčni sistem, avtonomni živčni sistem)

 

Preventiva in zdravstvena vzgoja

  • •Preprečevanje žilnih obolenj (kajenje, ­ RR,    ­ holesterol, debelost, stresi)
  • •Preprečevanje dejavnikov tveganja za  karcinom, ki metastazira v možgane
  • •Preprečevanje poškodb
  • •Preprečevanje infekcij
  • •Zgodnje odkrivanje nevroloških obolenj
  • •Program rehabilitacije

 

Ocena nevrološkega stanja pacienta

  • •Anamneza
  • •Ocena nevrološkega stanja pacienta (mentalno stanje, funkcije možganskih živcev, govor, meningealni znaki, stanje čutil, stanje motorike)
  • •Diagnostične preiskave (računalniška tomografija,magnetna resonanca, elekrtoencefalogram, lumbalna punkcija, cerebralna angiografija, mieligrafija)
  • •Zvišan intrakranialni pritisk (vzroki, znaki)

 

Ocena pacientovega stanja

  • •Dihanje (globoko, plitko, občasne prekinitve dihanja, zastoj dihanja)
  • •Stanje zavesti (nemir, zmedenost, zaspanost, semikoma, koma)
  • •Reakcija zenic (reakcija na svetlobo, razširjeni zenici, zmanjšana ostrina vida)
  • •Motnje vida (dvojni vid, zamegljen vid)
  • •Krvni tlak in pulz (­ RR, ↓RR, tahikardija, bradikardija)
  • •Glavobol (lokacija, trajanje glavobola)

Glasgow lestvica

  • •Temperatura (­ pritisk na termoregulacijski center)
  • •Nevrološki izpadi (testiranje – iztegnjeni roki, dvigovanje, krčenje, stegovanje nog, krči)
  • •Bruhanje
  • •Kolcanje

 

Negovalne diagnoze

  • •Bolečina zaradi zvišanega intrakranialnega pritiska, kar se kaže z verbalnim poročanjem o glavobolu
  • •Inkontinenca blata zaradi nevromuskulatornih motenj, kar se kaže z nehotnim odvajanjem
  • •Nevarnost poškodbe zaradi pomanjkanja čutenja
  • •Motnje v sporazumevanju zaradi afazije, kar se kaže z nezmožnostjo verbalne komunikacije

 

Izvajanje ZN

  • •Dihanje (umetna ventilacija, čiščenje dihalnih poti, aplikacija kisika)
  • •Merjenje intrakranialnega pritiska
  • •Prehranjevanje in pitje (težave s požiranjem, ustrezni pripomočki, hranjenje po sondi
  • •Vzdrževanje tekočinskega in elekrolitskega ravnovesja (beleženje dane in izločene tekočine, kontrola elekrolitov)
  • •Izločanje in odvajanje (UK, diureza, napenjanje pri odvajanju, kri v blatu, inkontinenca, obstipacija, retenca urina, samokatetrizacija)
  • •Gibanje (pasivno razgibavanje, omejitev gibanja, položaj v postelji, RZP, kontrakture, padec)
  • •Nega kože (RZP, uporaba grelnih teles)
  • •Telesna temperatura (kontrola, zniževanje – aplikacija antipiretikov, hlajenje)
  • •Potreba po varnosti (zaščitna ograja, stol z varnostnimi pasovi, izsušitev očesa na prizadeti strani)
  • •Psihično prilagajanje (sprejetje drugačnosti, nesamostojnost, socialna izolacija)
  • •Komunikacija (motnje govora, afazija)
  • •Zdravstvena vzgoja in poučevanje pacienta in svojcev

 

ZN PACIENTA S POŠKOBDO GLAVE IN MOŽGANOV

  • •Poškodbe možganov zaradi neposrednega delovanja sile (zlomi, obtolčenine možganov)
  • •Sekundarne poškodbe zaradi zapletov po poškodbi glave (edem, hematom)
  • •Sprejem pacienta (nujni sprejem)
  • •Pacienti s poškodbo glave brez nevroloških izpadov (po oskrbi odpuščeni domov)
  • •Pacienti z lažjo poškodbo možganov (stalen nadzor v bolnišnici)
  • •Pacienti z motnjami zavesti

 

Ocena pacientovega stanja

  • •Dihanje(intubiran, aspiracija)
  • •Stanje zavesti
  • •Reakcija zenic
  • •Orientacija
  • •Motnje vida
  • •Krvni tlak in pulz
  • •Glavobol
  • •Stanje gibanja
  • •Bruhanje, navzea
  • •Krvavitve iz ušesa, nosu, oči, ust
  • •Morebitna nezavest
  • •Znaki zvišanega inrakranialnega pritiska
  • •Govor
  • •Uživanje alkohola zdravil
  • •Zadnji obrok hrane in tekočine

 

Negovalne diagnoze

  • •Neučinkovita termoregulacija zaradi poškodbe glave, kar se kaže s povišano telesno temperaturo
  • •Spremenjen način prehranjevanja zaradi težav pri požiranju, kar se kaže s kašljanjem
  • •Nevarnost nastanka razjede zaradi pritiska zaradi predpisanega mirovanja

 

Izvajanje ZN

  • •Dihanje (vzdrževanje proste dihalne poti, ustrezna oksigenacija, čiščenje dihalnih poti, intubacija)
  • •Vzdrževanje elektrolitskega ravnovesja
  • •Izločanje in odvajanje (UK, ozmotski diuretik, blaga odvajalna sredstva, ki mehčajo blato)
  • •Kontrola vitalnih funkcij (pulz, dihanje, krvni tlak)
  • •Telesna temperatura (nenaden dvig temperature – odpoved regulatornih mehanizmov, zniževanje)
  • •Gibanje (mirovanje, dvignjeno vzglavje za 30 stopinj, RZP))
  • •Varnost (zaščitna ograja, krči – epileptični napad)
  • •Preprečevanje infekcije
  • •Psihična podpora pacientu in svojcem (vedenjske težave, pozabljivost)

 

Okrevanje

  • •Od obsega poškodbe možganov
  • •Glavoboli, omotice
  • •Epileptični napadi
  • •Nevrološki izpadi
  • •Rehabilitacija v zavodih

 

ZN PACIENTA S POŠKOBDO HRBTENICE IN HRBTENJAČE

  • •Nesreče pri delu in športu, prometne nezgode, skakanje v plitvo vodo
  • •Popolna ali delna prekinitev
  • •Plegija (popolna okvara – paraplegija, tetraplegija)
  • •Pareza (delna okvara – pararareza, tetrapareza)

Imobilizacija in prevoz

  • •Pri premikanju vedno sodelujejo 4 osebe
  • •Izogibanje kompresijskim, strižnim, rotacijskim silam
  • •Vakuumska blazina, zajemalna nosila
  • •Analgetik, vzdrževanje krvnega tlaka

Spinalni šok

  • •Ohlapna paraliza in popolna izguba refleksov pod nivojem poškodbe
  • •Prehodno stanje

 

Ocena pacientovega stanja

  • •Dihanje
  • •Bolečina
  • •Senzorni občutki
  • •Stanje zavesti
  • •Reakcija zenic
  • •Gibanje
  • •Vitalne funkcije
  • •Orientacija
  • •Stanje črevesa in mehurja

 

Negovalne diagnoze

  • •Nepopolna mobilnost v postelji zaradi poškodbo hrbtenjače, kar se kaže z zmanjšano zmožnostjo obračanja z ene na drugo stran
  • •Strah zaradi sprememb v življenjskih navadah, kar se kaže z nemirom
  • •Zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno zaradi nevromuskulatornih motenj, kar se kaže z nesposobnostjo umivanja spodnjega dela telesa

 

Izvajanje ZN

  • •Imobilizacija, ekstenzija (halo trakcija, posebna postelja za obračanje), operativni poseg
  • •Dihanje (mehanična ventilacija, nadzor dihanja, pomoč pri izkašljevanju, izogibanje respiratornim infektom)
  • •Gibanje (razgibavanje, postopno posedanje, uporaba steznika, opornice za noge, RZP)
  • •Izločanje in odvajanje (raztezanje mehurja, UK, samokatetrizacija, odvajala v rednih časovnih presledkih)
  • •Rehabilitacija
  • •Invalidna oseba čim bolj neodvisna in samostojna
  • •Društvo paraplegikov Slovenije
  • •Zdravstvena vzgoja (izobraževanje v vrtcih, šolah, kultura udeležencev v prometu, odnos družbe do invalidov, varnost pri delu, vzgajati družino in omogočiti boljše pogoje za življenje –obnovitvena poklicna rehabilitacija)

 

ZN PACIENTA Z OPEKLINO

  • •Toplotne opeklinske rane (tekočina, para, trda snov)
  • •Kemične opeklinske rane (kislina, lug)
  • •Električne opeklinske rane (neposreden stiki, obločni plamen, visoka napetost, nizka napetost)
  • •Radiacijske opeklinske rane

Stopnja opeklinske poškodbe

  • •Globina opekline (epidermalna, povrhnja dermalna, globoka dermalna, subdermalna)
  • •Površina opekline (različne tabele telesnih površin, pravilo devetice)
  • •Del telesa, ki je opečen (funkcionalni, nefunkcionalni del telesa)
  • •Inhalacijske poškodbe (vdihavanje škodljivih produktov gorenja – kemična poškodba sluznice dihal pod glasilkami)
  • •Zdravstveno stanje in starost poškodovanca (fizična kondicija, kronične bolezni)

Prva pomoč

  • •Odstraniti vir toplote
  • •Odkriti morebitno poškodbo
  • •Odstraniti oblačila, ki niso zlepljena z rano
  • •Hladiti z vodo (zmanjša bolečino, odstrani toplotno energijo, zmanjša temperaturo v opečenih tkivih)
  • •Oceniti globino in površino opekline
  • •Oskrbeti opeklinsko rano
  • •Transport poškodovanca

 

Zdravljenje
Konzervativno (srebrovi pripravki)

  • •Operativno (odstranitev mrtvin, kožni presadki)

Rehabilitacija

Čim večja samostojnost pacienta pri vseh TŽA in najkvalitetnejša vrnitev v ožje in širše socialno okolje

  • •Planiranje odpusta iz bolnišnice
  • •Rehabilitacija v ožjem pomenu
  • •Rekonstruktivne operacije

 

Posebnosti ZN

  • •Aktivnosti pacienta in postopki ZN so boleči
  • •Velika možnost infekcije ran
  • •Dolga hospitalizacije
  • •Nenadna iznakaženost pacienta
  • •Struktura pacientov (starostniki, alkoholiki, epileptiki)
  • •Posledična fizična in psihična invalidnost
  • •Timska obravnava pacienta(kirurg, anesteziolog, MS, ZT, dietetik)

Ocena stanja in ugotavljanje potreb

  • •Negovalna anamneza glede na zdravstveno stanje pacienta
  • •Kje, kdaj, kako in s čim je nastala opeklina
  • •Prisotnost bolečine
  • •Možnost zastrupitve s CO in inhalacijske poškodbe
  • •Določitev površine, globine in lokalizacijo opečene površine za potrebe ZN

 

Prva oskrba opečenega poškodovanca

  • •Namestitev v ustrezno posteljno enoto
  • •Prostor ogret 30 – 35 stopinj Celzija
  • •Aplikacija analgetika
  • •Odstranitev oblačil
  • •Nadomeščanje tekočin
  • •Odvzem brisov
  • •Stalen nadzor vitalnih funkcij
  • •Oskrba opeklinskih ran (kopel, toaleta, preveza opeklinskih ran)

 

Izvajanje ZN

  • •Nadzor vitalnih funkcij – monitoring (zavest, dihanje, pulz, RR, temperatura)
  • •Bolečina (ocenjevanje, aplikacija analgetika pred toaleto opeklinske rane)
  • •Bilanca tekočin (velika izguba tekočine pri obsežnih opeklinah – parenteralno, po sondi, per os, izločanje – urin, bruhanje, potenje, znojenje)
  • •Gibanje (ovirano, omejeno, onemogočeno, preprečevanje edemov, RZP, mehanskih poškodb kožnih presadkov)
  • •Prehranjevanje (močno povečana presnova – zadostiti pacientove hranilne in energijske potrebe)
  • •Izločanje in odvajanje (UK, spontano uriniranje, skrb za redno odvajanje)
  • •Higiena (higienski postopki se prepletajo z ZN opeklinskih ran
  • •Varnost (nadzor opeklinskih ran, kožnih presadkov, bakteriološko spremljanje in nadzor infekta)
  • •Psihična podpora (dolgotrajno, boleče in naporno zdravljenje, trajne posledice)

 

ZN PACIENTA Z OBOLENJEM KARDIOVASKULARNEGA SISTEMA

Akutna ishemija spodnjih okončin

  • •Embolija je nenadna zapora arterije, ki jo povzroči krvi strdek. Strdek obtiči na mestu, kjer je svetlina arterije ožja od preseka strdka.
  • •Tromboza je zapora arterije, ki jo povzroči krvi strdek na poprej okvarjeni žilni steni (aterosklerotična leha)

 

Dejavniki tveganja

  • •Kajenje
  • •Sladkorna bolezen
  • •Ledvična insuficienca
  • •Zvišan krvni tlak
  • •Povečane vrednosti maščob in holesterola v krvi
  • •Debelost
  • •Telesna nedejavnost
  • •Dednost
  • •Spol in starost

Razlika med embolijo in trombozo

 

Znaki akutne ishemije spodnjih okončin

  • •Nenadna in huda bolečina
  • •Bledica okončine pod zaporo
  • •Odsotnost pulzov na okončini pod zaporo
  • •Motena senzorika in motorika, kar je znak hude ishemije in hipoksije perifernih živčnih končičev
  • •Hladna prizadeta okončina

 

Zdravljenje akutne ishemije spodnjih okončin

  • •Kirurško zdravljenje

Trombektomija, emboloektomija (v 6 urah→odmrtje uda)

  • •Trombolitično zdravljenje

 

Sprejem pacienta in priprava na operativni poseg

  • •Pregled v ambulanti
  • •Administrativni sprejem
  • •Sprejem na oddelek (RR, pulz, temperatura, ocena bolečine tudi glede na pritisk in gibanje, stopnja izgube senzorne in motorične funkcije, tipanje distalnih pulzov, opazovanje bledice in odsotnosti čutenja)
  • •Izpolnjevanje sprejemne dokumentacije
  • •Odvzem laboratorijskih preiskav
  • •Medikamentozna in infuzijska terapija
  • •Pravilen postopek s prizadeto okončino (elevacija za 30 stopinj, zaščita pred trdimi površinami, nežno rokovanje)
  • •Higienski postopki pred operativnim posegom
  • •Spremstvo pacienta v operacijski blok
  • •Predaja pacienta anestezijski MS

 

Sprejem pacienta iz operacijskega bloka in pooperativna ZN

  • •Spremstvo pacienta iz operacijskega bloka
  • •Namestitev pacienta v sobo za intenzivno nego
  • •Redno merjenje in beleženje vitalnih funkcij
  • •Opazovanje pacienta (splošno stanje, operativna rana, prisotnost distalnih pulzov)
  • •Medikamentozna in infuzijska terapija (lajšanje bolečine)
  • •Laboratorijske preiskave (transfuzija krvi)
  • •Zadovoljevanje TŽA (prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, osebna higiena, oblačenje in slačenje, gibanje, poučevanje in ZV)

 

Rehabilitacija in ZV delo

  • •Rehabilitacija odvisna od splošne fizične zmogljivosti pacienta in vitalnosti njegovega ožilja (1. dan po operativnem posegu poseda z nogami navzdol, 2. dan stopi na noge, postopno obremenjevanje prizadete okončine)
  • •Priprava pacienta na odpust
  • •Preventiva (opazovanje kože, preprečevanje poškodb)
  • •Jemanje predpisanih zdravil (antikoagulanti)
  • •Seznanitev z znaki arterijske zapore
  • •Seznanitev z zdravim načinom življenja in dejavniki tveganja

 

ZN PACIENTA Z OBOLENJEM/POŠKODBO V TREBUŠNI VOTLINI

Akutni abdomen

Nenadna obolenja s hudimi bolečinami, slabostjo, bruhanjem, peritonealnim draženjem, splošno prizadetostjo (ukaz za hitro ukrepanje)

Peritonitis

Akutno vnetje peritoneja, ki ogroža pacienta

  • •Lokalni peritonitis (omejeno, lokalizirano vnetje, ↑ temperatura, lokalizirana bolečina, pareza črevesa, tipna zatrdlina)
  • •Difuzni peritonitis ( postopoma iz lokalnega, perforacija votlega organa, bolečina, bruhanje, pareza črevesa, tahikardija, hipotonija, oligurija, šok, defans trebušne stene).
  • •Zdravljenje

Pri difuznem peritonitisu operativno z odstranitvijo vzroka, drenažo, nadomeščanjem tekočin in elekrolitov, podporo vitalnim znakom, antibiotično terapijo.

Pri lokalnem peritonitisu z blagim potekom konservativno zdravljenje z mirovanjem, karenco, antibiotično terapijo.

Ileus

Motnja v prehodnosti črevesa – zapora vetrov in blata

  • •Mehanični ileus (strangulacijski – motena tudi prekrvavitev dela črevesa, obstrukcijski – v svetlini, zunaj svetline, slabost, bruhanje – mizerere, količne bolečine, meteorizem)
  • •Funkcionalni ileus (spastični – intoksikacija s svincem, paralitični – peritonitis, akutni pankreatitis, poškodbe, po operacijah, hipokaliemija)

Zdravljenje

  • •Operativno zdravljenje (mehanični ileus – odstraniti oviro in omogočiti prehod vsebine)
  • •Konzervativno (klizma, razbremenilna gastrična sonda, UK, nadomeščanje tekočine in elektrolitov

 

Motnje v prekrvljenosti trebušnih organov

  • •Emobolija in tromboza mezenteričnih arterij in ven (edematozno črevo z zadebeljeno steno, postopoma nastopi gangrena (nenadna krčevita bolečina, bruhanje, driska, meteorizem, splošna prizadetost, v zgodnji fazi embolektomija, kasneje odstranitev prizadetega črevesa)
  • •Ishemični kolitis (spremembe na ožilju pri starejših pacientih, nejasna bolečina, hemohezije, lokalni peritonitis, konzervativno, operativno zdravljenje)

 

Krvavitve prosto v trebušno votlino

  • •Bolezni (hemangiom jeter, anevrizma abdominalne aorte, hemofilija..) poškodbe (ruptura vranice, zlom medenice, tope poškodbe..)
  • •Hemoragični šok, lokalizirana bolečina, večanje obsega trebuha
  • •Zdravljenje operativno

 

Krvavitve iz prebavil

  • •Varice požiralnika, ulkus želodca, dvanajsternika, tumorji, vnetne črevesne bolezni, hemoroidi..
  • •Hematemeza, melena, hemohezija, hipovolemični šok
  • •Zdravljenje konzervativno (endoskopska sklerozacija, nadomeščanje tekočine in krvi, antacidi), operativno

 

Posebnosti ZN

  • •Zagotavljanje optimalne lege pacienta (polsedeč položaj, rahlo podložena kolena)
  • •Lajšanje pooperativne bolečine
  • •Zagotavljanje optimalne lege želodčne sonde, praznjenje vsebine
  • •Nega abdominalne rane, abdominalnih drenov, črevesnih stom, fistul
  • •Nadomeščanje tekočin in elekrolitov
  • •Izvajanje parenteralne/enteralne prehrane
  • •Aplikacija odvajal, vstavitev črevesne cevke

 

Črevesna stoma

  • •Ileostoma (na končnem delu tankega črevesa, vsebina je tekoča, bogata z encimi, dražeča za okolno kožo, izloča permanentno, 1,5 cm nad nivojem trebušne površine )

 

 

  • •Kolostoma (na debelem črevesu, izloček tekoč do formiran, plini, 3 – 5 mm nad nivojem trebušne površine)
  • •Cekostoma, transverzostoma, sigmostoma

 

Priprava pacienta na operativni poseg

  • •Psihična priprava (razgovor, svojci, stomisti – prostovoljci)
  • •Fizična priprava (izbira mesta izpeljave črevesa, priprava prebavnega sistema)

 

Pooperativna ZN

Opazovanje črevesne stome po operaciji

  • •vrsto črevesne stome
  • •edem
  • •jezdec pod črevesno stomo
  • •barvo črevesne stome
  • •velikost črevesne stome
  • •izgled kože v okolici črevesne stome
  • •vrsto in količino izločka

 

Jezdec lahko predstavlja negovalni problem, saj se zaradi le – tega ne more vedno zagotoviti tesnenja kožne podloge. Zaradi povečanega edema črevesne stome je potrebno biti pozoren, da je odprtina na kožni podlogi dovolj velika, da ne pride do ishemije črevesne stome.

 

Negovalne diagnoze

  • •Moteno prehranjevanje in pitje, zaradi spremenjenega dietnega režima po operativnem posegu, ki se kaže s suho ustno sluznico, pacientka toži, da je lačna in žejna
  • •Nevarnost zavrnitve spremenjene samopodobe, zaradi izpeljave črevesa na trebušno površino
  • •Pomanjkanje znanja pri negi, zaradi drugačnega načina odvajanja, kar se kaže z negotovostjo in zaskrbljenostjo

Priprava na odpust in rehabilitacija

Dokler smo zdravi, živimo v iluziji, da se vse tisto, kar se dogaja drugim (bolezni, nesreče), nam ne more zgoditi. Ko pa zbolimo, iluzija izgine in potrebna je razumska presoja, da bolezen sprejmemo, oziroma se sprijaznimo z dejstvom, da smo bolni. (Štebe, 2001).

  • •Pacient, svojci, patronažna služba, društvo ILCO

Komplikacije črevesne stome

 

ZN PACIENTA Z OBOLENJEM/POŠKODBO ZGORNJIH IN SPODNJIH OKONČIN

ZN pacienta z zlomom kolka

  • •Najpogostejša poškodba starostnika, ki zahteva hospitalizacijo
  • •Zaradi daljšanja življenjske dobe število poškodovancev narašča
  • •Močne bolečine, izguba krvi, nepomičnost
  • •Prisotnost drugih obolenj, oslabelost
  • •Kakšno ZN potrebuje poškodovanec in kdaj lahko začne obremenjevati in hoditi s poškodovano okončino

Kako pride do zloma kolka

  • •Padec na istem nivoju
  • •Prometne nezgode (vzrok večja kinetična energija) – bolj pri mlajših poškodovancih)
  • •Zataknjenje v preprogo, prepreko
  • •Drseča tla
  • •Predmeti na stopnicah
  • •Padec iz postelje

 

Znaki zlomljenega kolka

  • •noga v stopalu zvrnjena navzven
  • •prizadeta noga je krajša
  • •močne bolečine v predelu kolka
  • •negibljivost noge
  • •oteklina v kolčnem predelu

 

Rizični dejavniki

  • •starost, spol, rasa
  • •osteoporoza
  • •demenca, Alzheimerjeva bolezen
  • •pogosti padci, prejšnji zlomi kolka
  • •motnje ravnotežja, nevrološka motnje, oslabelost mišičja
  • •fizična neaktivnost, življenjske navade

 

Zdravljenje zloma kolka

Konzervativno zdravljenje

  • •Operacija ni potrebna (zlom je stabilen, redne kontrole zloma)
  • •Slabo stanje pacienta (skeletna, obližna trakcija okončine, zdravljenje slabega splošnega stanja, odloženi operativni poseg)

Pacient s trakcijo poškodovane okončine

  • •Neugoden položaj, nepomičnost
  • •Preventiva RZP (sakralni predel, pete)
  • •Pomoč pri hranjenju in pitju
  • •Pomoč pri izločanju in odvajanju
  • •Lajšanje bolečin (nemirni pacienti – pomirjevala)
  • •Kontrola poškodovane okončine na opornici

 

Operativno zdravljenje

  • •Operativni poseg, kjer je potrebno razbremenjevanje poškodovane okončine (s pomočjo osteosintetskih pripomočkov učvrstitev zloma, razgibavanje, hoja z berglami brez obremenitve, v nasprotnem primeru lahko zlom osteosintetskega materiala, ponovni zlom)
  • •Operativni poseg, kjer razbremenitev ni potrebna (endoproteza)

 

 

Predoperativna ZN

  • •Psihična priprava (stanje pacienta)
  • •Izvedba obveznih preiskav (EKG, Rtg. slikanje pljuč, laboratorijske preiskave, KG Rh, konziljarni pregled anesteziologa)
  • •Medikamentozna in infuzijska terapija (sladkorna bolezen)
  • •Higienski postopki

 

Postoperativna ZN

  • •Spinalna anestezija, splošna anestezija
  • •Redno merjenje in beleženje vitalnih funkcij
  • •Opazovanje pacienta (splošno stanje, operativna rana, drenaža)
  • •Medikamentozna in infuzijska terapija (lajšanje bolečine)
  • •Laboratorijske preiskave (transfuzija krvi)
  • •Preveza operativne rane po naročilu zdravnika (opazovanje rane, odstranitev šivov)
  • •Zadovoljevanje TŽA (dihanje, prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, osebna higiena, oblačenje in slačenje, gibanje, poučevanje in ZV)
  • •Vključitev fizioterapije
  • •Priprava pacienta na odpust (razmere doma, stik s svojci, vključitev socialne službe)

 

ZDRAVSTVENA NEGA ORTOPEDSKEGA PACIENTA

  • •Ortopedija je veja medicine, ki preprečuje, odkriva,preučuje in zdravi bolezni, deformacije in poškodbe gibalnega sistema.
  • •1831 prva uspešna ortopedska operacija
  • •1852 iznajdba in uporaba mavca
  • •1923 ustanovljen prvi pododdelek v okviru kirurgičnega oddelka Deželne bolnice v Ljubljani
  • •1945 ustanovitev Ortopedske klinike v Ljubljani

Zdravljenje ortopedskih obolenj

  • •Nasvet (ZV delo in nasveti, ki podpirajo zdravnikova navodila)
  • •Konzervativno zdravljenje
  • •Mirovanje, razbremenitev (prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, higiena telesa, RZP, preprečevanje tromboz)
  • •Fizikalno in ortotično zdravljenje

üMavec (mavčevi povoji, zaščita kože, prepušča vlago)

üOrtopedski pripomočki (proteze – funkcionalna in estetska nadomestitev amputirane okončine ali njenega dela, draženje kože, RZP na krnu, poučevanje, psihična podpora)

üOrtoze (ortopedski aparati, ki se redkeje uporabljajo, zmanjšujejo bolečine, zaščita in opora nestabilnim sklepom, nezaraščenim zlomom, za razbremenitev sklepov, elastične nogavice pri varicah in kroničnih edemih spodnje okončine, palica, različne vrste bergel, poučevanje o uporabi, varnost)

üFizikalna terapija (izvajanje aktivnih vaj – mobilizacija, krepitev sklepov, izboljševanje kondicije, raztezne vaje, hidroterapija – aktivno premikanje sklepov v topli vodi, elektrostimulacija mišic- faradični tok, galvanski tok, gretje – vazodilatacija, zmanjšanje mišičnega spazma, krioterapija – vazokonstrikcija, zmanjšanje bolečine, transkutana živčna stimulacija – terapija kronične bolečine, akupunktira – zdravljenje kronične bolečine)

  • •Infiltracijska terapija (blokade, anestetik kortikosteroidi, okužba vbodnega mesta, gnojna vnetja, jemanje antikoagulantne terapije, diabetiki, hemofiliki, kožna vnetja)
  • •Zdravila (antibiotiki ne brez predhodnega odvzema kužnine, analgetiki, nesteroidni antirevmatiki – ulkus, krvavitev)
  • •Manipulacija (korekcija deformacije pri aplikaciji mavca, lajšanje bolečin v lokomotornem aparatu)
  • •Obsevanje (tumorji, ki so radiosenzibilni)
  • •Operativno zdravljenje (absolutne indikacije – gnojno vnetje sklepa, maligni tumorji, prosto telo v sklepu.., splošno stanje pacienta, strinjanje pacienta z operativnim posegom, mnenje ortopeda)

 

ZN PACIENTA Z MAVČEVO OBLOGO

  • •Lokacija mavčeve obloge
  • •Položaj pacienta in uda (pravila namestitev)
  • •Merjenje pulza, opazovanje barve kože, toplote in prekrvljenosti uda (pomodrelost – motnja v venoznem obtoku, pobledelost – zapora arterijskega dotoka, vzrok edem po poškodbi → mavčeva longeta, elevacija okončine, prerez in razširitev mavca, poškodbe živcev – nepravilno nameščen mavec)
  • •Čutenje mravljincev, pekoče bolečine,  pritiska (izrez mavca nad tem predelom, RZP)
  • •Lajšanje bolečine
  • •Zaščita mavčeve opornice pred umazanijo
  • •Odstranjevanje mavca (posebne škarje, oscilirajoča žaga, vzdolžni prerez na obeh straneh)

 

ZN TRANSPLANTIRANEGA PACIENTA

  • •Zakon o odvzemu delov človeškega telesa za namen zdravljenja sprejet v Sloveniji leta 2000
  • •Darovanje za časa življenja (podpis za pristanek)
  • •Pristanek za darovanje po smrti

üUstno (potreben pogovor o darovanju s svojci)

üS kartico SEM DAROVALEC (potreben pogovor o darovanju s svojci)

üZapis na kartici ZZZS (privolitev je pravno veljavna)

Transplantacijska medicina se deli na:

  • •Darovanje organov in tkiv
  • •Pridobivanje organov in tkiv
  • •Zdravljenje s presaditvijo

üPriprava pacienta in zdravljenje pred presaditvijo

üOperativni del zdravljenja

üZdravljenje po presaditvi

  • •V transplantacijsko mrežo so vključene vse bolnišnice v Sloveniji (pridobivanje organov in tkiv, prejemniška mreža)
  • •Zavod Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv – Slovenija – transplant
  • •Eurotransplant
  • •V postopkih pridobivanja organov in tkiv sodelujejo vse bolnišnice, ki imajo intenzivno zdravljenje
  • •Anamneza umrle osebe in podatki o načinu življenja
  • •Kontraindikacije za presaditev: maligna bolezen, okužba z virusom HIV, prionska bolezen
  • •Okužba z odpornimi bakterijami
  • •Po ugotovljeni možganski smrti ohranjati prekrvljenost in oksigenacijo organov
  • •Odvzem organov opraviti v operacijski sobi pod aseptičnimi pogoji

Možganska smrt

  • •je dokončno oz. nepovratno prenehanje delovanja celotnih možganov – možganskega debla in možganskih hemisfer
  • •Pravilnik o ugotavljanju možganske smrti – Ministrstvo za zdravje
  • •Klinični pregled opravi komisija, ki jo sestavljajo 3 zdravniki (ne zdravnik, ki je član ekipe za odvzem ali transplantacijo)
  • •Klinični testi za določanje možganske smrti ( v presledku 6 ur)

Dokumentiranje možganske smrti

  • •Zapisnik o ugotavljanju možganske smrti
  • •Čas smrti

 

Informiranje svojcev

  • •Pojasnilni pogovor o zdravljenju hudo bolnega
  • •Posredovanje informacije o možnosti darovanja organov
  • •Pojasnilni pogovor o smrti
  • •Zdravnik upošteva odločitev svojcev

 

Razbremenitev osebja

  • •Hud stres za zaposlene
  • •Medsebojna podpora, pogovori, klinični psiholog

Nadaljnje aktivnosti pri ugotovitvi možganske smrti

  • •Transplantacijski koordinator
  • •Preiskave za določanje primernosti organov
  • •Kontraindikacije za presaditev organa (absolutne – virusne in glivične okužbe, TBC, relativne – bakteriemija, ki je bila vsaj 24 ur zdravljena z antibiotiki, lokalne okužbe)

Vzdrževanje organov mrtvega možnega darovalca (MMD)

  • •Vzdrževanje dihanja in preprečevanje hipoksije po možganski smrti
  • •Vzdrževanje delovanja obtočil
  • •Ohranjanje tekočinskega, elektolitskega in acidobaznega ravnovesja ter sprememb v hormonskem ravnovesju
  • •Vzdrževanje normalne telesne temperature
  • •Preprečevanje okužb
  • •Potrebno je pravočasno zaznavanje motenj in takojšnje ukrepanje, sicer lahko nastanejo dokončne okvare in organi niso primerni za presaditev
  • •Odvzem organov in tkiv ob dogovorjenem času
  • •Poročilo o odvzemu organov in tkiv
  • •Oskrba umrlega

Presaditev ledvic

  • •Priprava prejemnika (Center za transplantacijo ledvic po določenem protokolu, hemodializa)

 

Posebnosti ZN po operaciji

  • •Aseptični pogoji (sterilne rjuhe, osebje zaščiteno s plaščem, kapo, masko, izolacijski ukrepi za imunsko oslabljene paciente)
  • •Neprekinjen
  • •Nadzor vitalnih funkcij
  • •Nadzor iztekanja urina
  • •Izračun tekočinske bilance na 1 uro
  • •Preverjanje A-V fistule

 

Možni zapleti

  • •Motnja v odtoku seča
  • •Krvavitev v sečila
  • •Zatekanje seča
  • •Arterijske zožitve
  • •Arterijska tromboza
  • •Tromboza ledvične vene
  • •Pooperativne krvavitve
  • •Zakasnelo delovanje presadka
  • •Zavrnitvene reakcije

üHiperakutna zavrnitev (neujemanje sistema AB0)

üAkutna žilna zavrnitev (močno senzibilizirani pacienti)

üAkutna celična zavrnitev

üIzguba presadka (tromboza, zavrnitvena reakcija)

üNefrotoksičnost zdravil

üPonovitev osnovne ledvične bolezni

üOkužbe

üArterijska hipertenzija

  • •Imunosupresivna zdravila
  • •Preprečitev zavrnitve presajene ledvice in s tem odpovedi njenega delovanja
  • •Povečujejo sprejemljivost za okužbe in novotvorbe

 

ZN PACIENTA S POLITRAVMO

  • •Poškodba več organov ali organskih sistemov, ki ogroža življenje (od 18 do 45 let)
  • •Multipla travma več poškodb, ki ne ogrožajo življenje
  • •Sistemski vpliv na poškodb na različne organske sisteme
  • •Delovanje velike kinetične energije na telo
  • •Prometne nesreče, motociklizem, alpinizem, adrenalinski športi
  • •Smrt takoj po nesreči (takojšnja smrt – hude poškodbe glave, možganov, srca, velikih žil,..), v zgodnjem obdobju (do nekaj ur po nesreči – epiduralni, subduralni hematom, pnevmotoraks, ruptura vranice, jeter,.. ), v kasnem obdobju (nekaj dni po nesreči – sepsa, pljučni zapleti,..)
  • •Prehospitalna obravnava (odpraviti vzrok, ki najbolj ogroža življenje, intervencije na mestu nesreče, transport, intervencije med transportom)
  • •Nujni posegi za ohranitev življenja (reanimacijski in protišokovni postopki)
  • •Nujni operativni posegi za ohranitev življenja (oskrba krvavitev, zlomov cevastih kosti, hrbtenice, medenice)
  • •Intenzivna terapija in dokončna oskrba za ohranitev funkcije organov (preprečevanje kasnih zapletov, operativna oskrba manjših poškodb)

Shema ABC4 za primarno oskrbo politravmatiziranega pacienta (Naka S. (2001)

 

Teoretični model V. Henderson

  • •Dihanje (opazovanje, aplikacija kisika, izkašljevanje, aspiracija, intubiran pacient, trahealna kanila)
  • •Prehranjevanje in pitje (karenca, pomoč pri hranjenju in pitju, dieta, hranilna sonda)
  • •Izločanje in odvajanje (UK, tekočinska bilanca, blaga odvajala)
  • •Gibanje in ustrezna lega (predpisan položaj, pasivno razgibavanje, pomoč pri menjavi položaja, postopna mobilizacija)
  • •Spanje in počitek (zagotovitev miru, analgetiki, sredstva za spanje)
  • •Oblačenje in slačenje (primerna oblačila, da se pacient udobno počuti)
  • •Vzdrževanje telesne temperature (suho perilo, osvežilne kopeli, hidracija)
  • •Osebna nega (higienski postopki, ki jih pacient sam ne zmore, spodbuda, RZP)
  • •Izogibanje nevarnostim v okolju (RZP, embolija, poškodba samega sebe, bolnišnična okužba)
  • •Komunikacija (pacient, svojci)
  • •Izražanje verskih potreb (odklanjanje krvi in zdravil)
  • •Izražanje čustev in občutkov (poškodba nepričakovana, finančno stanje)
  • •Izraba prostega časa (fizična in psihična aktivacija)
  • •Pridobivanje znanja (ne sodeluje pri izvajanju ZN in zdravljenju)

 

ZN PACIENTA Z OBOLENJEM/POŠKODBO PRSNEGA KOŠA

  • •Torakalna kirurška patologija (vnetna obolenja, tumorji, deformacije prsnega koša, zožitve, fistule sapnika, požiralnika, traheoezofagealna fistula, poškodbe prsne stene, pljuč, plevre, mediastinalnih organov, diafragme)

Posebnosti ZN

  • •Nadzor vitalnih funkcij, izkašljevanja
  • •Pravočasno zaznavanje možnih zapletov
  • •Položaj pacienta (polsedeč, sedeč)
  • •Nega operativne rane in torakalnih drenov
  • •Skrb za optimalno delovanje torakalne drenaže
  • •Izvajanje parenteralne terapije in prehrane
  • •Vzdrževanje optimalne lege in prehodnosti želodčne sonde, gastrostome, ter prehranjevanje
  • •Nega telesa in spreminjanje lege v postelji

 

Torakalna drenaža

  • •Namen: neprekinjeno odstranjevanje zraka in tekočine iz medplevralnega prostora, čim prejšnje popolno razširjenje pljuč
  • •Aktivna torakalna drenaža

Izsesavanje vsebine iz medplevralnega prostora s pomočjo črpalke, vakuuma (sukcijska drenaža)

  • •Indikacije: pnevmotaraks, hematotoraks, fluidotoraks, piotoraks, stanje po lobektomijah (kontraindikacija odstranitev pljučnega krila)
  • •Pasivna torakalna drenaža

vsebina izteka pod vplivom gravitacije, ki ga ustvarja višina vodnega stolpca v vodnih komorah pleur – evaca (subakvalna drenaža)

  • •Indikacije: odstranitev pljučnega krila, dolgotrajne drenaže abscesov,pred odstranitvijo torakalnega drena, med transportom, če aktivna drenaža ni nujno potrebna

Pleur – evac

  • •Je industrijsko izdelan drenažni sistem za enkratno uporabo
  • •Upoštevanje navodil proizvajalcev
  • •Pleur – vac nameščen pod nivojem prsnega koša
  • •Opazovanje nihanje tekočine v vodnem stolpcu pleur – evaca

 

Posebnosti ZN

  • •Nadzor in nega vstopnega mesta torakalnega drena
  • •Nadzor in zagotavljanje optimalnega delovanja drenažnega sistema
  • •Pravilen transport in prelaganje pacienta
  • •“Klemanje” torakalnega drena (stisnemo z dvema zaščitenima peanoma tik pred dvigom pleur-evaca, takoj po namestitvi pleur-evaca pod nivo prsnega koša dren sprostimo
  • •Izpad torakalnega drena
  • •Tenzijski pnevmotoraks (ventilni, kopičenje zraka v plevralnem prostoru →
  • •kolaps pljuč, premik mediastinalnih struktur in kardiopulmonalni kolaps)
  • •Podkožni emfizem (vdor zraka v podkožje)

 

 

ZN PACIENTA V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE

  • •Nevrokirurški pacienti
  • •Politravmatizirani pacienti
  • •Abdominalni kirurški pacienti
  • •Torakalni pacienti
  • •Pacienti v programu presaditve
  • •Zadovoljevanje vseh 14 temeljnih življenjskih potreb
  • •Neprekinjen nadzor in neposredno opazovanje:

üSrčni utrip in EKG (frekvenca, ritmičnost, kvaliteta, normalna EKG krivulja, odstopanja)

üArterijski krvni tlak (invazivna metoda s pomočjo arterijskega katetra – nadzor okončine, na kateri je vstavljen kateter)

 

 

 

 

 

 

üDihanje (tip dihanja – torakoabdominalni, frekvenca, dviganje in spuščanje prsnega koša, PAAK, kapnometrija, RTG pljuč)

üNasičenost periferne arterijske krvi s kisikom (saturacija – senzor nameščen na prst ali uho, šokovno stanje, podhlajen pacient, oteklina prstov, nalakirani nohti, transkutana, transkonjunktivalno merjenje s površinskimi elektrodami, transkutano merjenje z igelnimi elektrodami, neposredno merjenje  v arteriji)

üTelesna temperatura (digitalni termometer, merjenje temperature telesnega jedra – temperaturna sonda vgrajena v UK, v hemodinamske katetre)

üOsrednji venski tlak (vpogled v napolnjenost ožilja s tekočino ter moč desnega dela srca)

üUrna diureza (0,5-1ml/kg tel. teže/uro, oligurija, anurija)

üTekočinska bilanca (per os, parenteralno, enteralno, ne krvnih pripravkov, HA, plazemski nadomestki, urin, razbremenilne sonde, izločki po drenih, izbruhana vsebina, potenje, izločki ob drenih, iz ran, tekoče blato, punktati)

 

NEVIDNA IZGUBA TEKOČINE

1.  Preko kože in dihal: 0.5 – 0.6 ml/kg/uro

2.  Za vsako povišanje telesne temperature se prišteje za 1 ° C cca 300 ml/dan

üStanje zavesti in nadzor zenic (najprej obe zenici brez osvetlitve, osvetlitev posamezne zenice, razširjena zenica, ki ne reagira na osvetlitev!!, očesna proteza, bolezni poškodbe, edem vek)

üZunanji izgled pacienta (barva kože in vidnih sluznic, toplota, turgor kože, znojenje, edemi, kožne spremembe, zadah pacienta)

  • • Specifične meritve vitalnih funkcij pri              življenjsko ogroženem pacientu

üMeritve s pomočjo Swan – Ganzovega katetra (neprekinjen prikaz krivulje in tlakov v pljučni cirkulaciji, merjenje srčnega minutnega volumna, merjenje nasičenosti mešane venske krvi s kisikom)

üMeritve z aparaturo PiCCO (neprekinjeno merjenje sistemskega krvnega tlaka, neprekinjeno merjenje minutnega volumna srca)

üMeritve z aparaturo CeVOX (neprekinjeno merjenje nasičenosti krvi v osrednjih venah s kisikom)

üMeritve z aparaturo LiDCO (merjenje sistemskega krvnega tlaka, minutnega volumna srca, utripnega volumna)

üMeritve z aparaturo LiMON (prikaže jetrno funkcijo)

üMeritve z aparaturo VIGILEO (utripni volumen srca, sistemski žilni upor)

üMeritve znotrajlobanjskega tlaka

üMeritve presnove možganskega tkiva

  • • Preiskave pri življenjsko ogroženem   pacientu

üKrvne preiskave

üUrinske preiskave

üPunktati telesnih votlin

üLikvor

üAsialotransferin (odvzem izcedka iz nosu, ušes, ust za ugotavljanje nastanka likvorske fistule)

üHistološke preiskave

üCitološke preiskave

 

üMikrobiološke preiskave (aspirat traheje, sputum, Sanford, brisi, hemokultura, konice katetrov, nadzorne kužnine za MRSA, VRE, ESBL, likvor, punktati telesnih votlin, revmatski testi, koprokultura)

üRentgenske preiskave (Rtg p. c., UZ, doppler žil, nativna rtg slika trebuha, kontrastna slikanja, MR, tomografija, angiografija)

üScintigrafske preiskave (scintigrafija možgan, pljuč, jeter, vranice)

üEndoskopske preiskave (bronhoskopija, ezofagogastroduodenoskopija, rektoskopija, kolonoskopija, ERCP)

üNevrofiziološke preiskave (EEG, EMG, mielografija)

üPreiskave s področja kardiorespiracijske fiziologije (UZ srca, dihalni testi)

Posebnosti higienskih ukrepov v enoti za intenzivno terapijo

  • •Dejavniki tveganja za prenos okužb
  • •Poti prenosa BO (neposredno, posredno)
  • •Preprečevanje prenosa BO (higiena, razkuževanje, sterilizacija, uporaba rokavic, zaščitne maske, kape, predpasnika, sterilnega zaščitnega plašča, zaščitnih očal)
  • •Izolacija pacientov

Tekočinska bilanca

  • •Je merjenje sprejete in izločene tekočine (24 ur, 6 ur, 1 ura)
  • •Voda (neobhodno potrebna za življenje, 60 % telesne teže, dehidracija – premajhen vnos tekočine; upadle, vdrte oči, suha koža, turgor kože, suhe ustnice, obložen jezik, koncentriran temen smrdeč urin, količinsko ga je malo, pulz je nitkast, slab, tipen samo na vratu, obremenitev s tekočino; edemi okončin, hiter močan, težko dihanje, poliurija)
  • •Elektroliti (v organizmu električno nevtralni – seštevek pozitivnih nabojev enak vsoti negativnih nabojev)
  • •Stanja, ki vodijo do neravnovesja:

üBruhanje in driska (voda, Na,K, pri bruhanju Cl)

üFistule, drenaže (poleg vode Na, Ca, K)

üRazbremenilna želodčna sonda

üKlizma( obremenitev z vodo, izguba K)

üZnojenje

üDiuretiki (izločanja vode in Na)

üLedvične in cirkulatorne motnje

üRespiratorne motnje

 

Nadomeščanje tekočine

  • •Per os
  • •Parenteralno (enakomerno porazdeljena aplikacija na 24 ur, koncentrirane infuzijske tekočine infundirati počasi in v manjših količinah)
  • •Enteralno

Transfuzija krvi in krvnih pripravkov

  • •Krvni pripravki:

üpolna kri (obilna krvavitev)

ükoncentrirani eritrociti (za zdravljenje anemije)

ükoncentrirani trombociti (zdravljenje    koagulacijskih motenj, tromocitopenija)

üsveže zmrznjena plazma (nadomeščanje koagulacijskih faktorjev pri obsežni krvavitvi)

 

 

  • •krioprecipitat (faktor VIII, fibrinogen)
  • •oprani eritrociti (koncentrirani eritrociti sprani s fiziološko raztopino, pri anafilaktičnih reakcijah na beljakovine v krvi)
  • •koncentrirani eritrociti brez levkocitov (s filtracijo koncentriranih eritrocitov, izogibanje vročinskim nehemolitičnim reakcijam)
  • •granulociti,
  • •faktorji koagulacije
  • •Skladnost A, B, 0, ki vključuje krvne skupine A, B, 0, AB ter skladnost faktorja Rh D
  • •Medsebojna skladnost krvi med prejemnikom in dajalcem – navskrižni preizkus
  • •Avtotransfuzija – dajalec in prejemnik sta ista oseba

üOdvzem krvi 3 dni do teden dni pred operacijo

üNormovolemična hemodilucija

üKri, ki bi bila sicer zavržena, se vrne lastniku. Iz operativnega polja posrkamo kri preko posebne vakuumske crpalke, jo v rezervoarju premešamo s antikoagulantom, ter nato filtriramo. Eritrocite koncentriramo in operemo, da odstranimo škodljive sestavine in vrnemo pacientu

  • •Transfuzijski sistem (40 mikronski mikrofilm, sistem napolniti s FR, menjava sistema za vsako vrečko)
  • •Hranjenje transfuzijskih sistemov in praznih vrečk 24 ur, zaradi zapoznele reakcije, odvržemo jih med komunalne odpadke, če je ostanek krvi manj kot 100 ml
  • •Aplikacija po periferni I.V. poti
  • •Redčenje koncentriranih eritrocitov z manjšo količino FR
  • •Krvi in krvnih derivatov pred aplikacijo ne ogrevamo (sobna temperatura)
  • •Iztek polne krvi in koncentriranih eritrocitov v 4 – 6 urah
  • •Koncentrirane trombocite transfundiramo v 15 – 30 min.
  • •Sveže zmrznjeno plazmo in krioprecipitat odtalimo v posebnem grelniku pri 37 stopinj Celzija
  • •Možne napake

üNapačen vzorec odvzete krvi (zamenjava pacienta, napačna označitev vzorca)

üAplikacija brez preverjanja skladnosti vseh podatkov

üZamenjava vrečk

üNevarnost okužbe (krvno prenosljive bolezni, okužba zaradi neustreznih postopkov aplikacije)

üNevarnost preobremenitev krvnega obtoka

üTransfuzijske reakcije (neskladnost sistema A, B, 0 in Rh D, neustrezno hranjenje krvi)

  • •Nadzor pacienta (vitalne funkcije, prisotnost zdravnika, biološki preizkus, nadzor od začetke do konca transfuzije)
  • •Možni zapleti

üAlergijska reakcija (izpuščaj, urtikagija, anafilaktični šok)

üFebrilna reakcija/mrzlica z glavobolom, slabostjo, bruhanjem, bolečino v prsih

üAkutna hemolitična reakcija s povišano telesno temperaturo, bolečinami v križu, rdečico, hematurijo, anurijo

 

üPozna hemolitična reakcija z rahlo zvišano temperaturo, zlatenico, zmanjšano vrednostjo Hb

üSeptična reakcija z mrzlico, visoko temperaturo, znižanim RR, tahikardijo, dispneo, cianozo

  • •UKREPI

üPrekini pretok transfuzije

üPokliči zdravnika

üVzdržuj prehodnost venske kanile

üOstani pri pacientu in nadzoruj vitalne funkcije

üDokumentiranje

 

ZN UMIRAJOČEGA IN UMRLEGA

Virginia Henderson

Medicinska sestra pomaga zdravemu in bolnemu v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le ta opravil samostojno, če bi imel za to voljo, moč in znanje. Na tem področju je medicinska sestra ekspert in ima pravico pobude in nadzora.

 

CILJI

  • •pacientu zadovoljiti čim več potreb
  • •ustvariti primerno okolje, da se pacient lahko poslovi
  • •pacient je buden, brez bolečin

 

Zgodovina umiranja

– pred industrijsko revolucijo

– izboljšane življenjske, predvsem higienske razmere, izum antibiotikov

– II. svetovna vojna

– 20. stoletje – skrita smrt

– danes

 

Vzrokov je več:

  • •prehod iz družbe z močnim cerkvenim vplivom v bolj posvetno – nadzor nad  umiranjem je prešel iz duhovnikov na zdravnike
  • •kopičenje medicinske opreme in strokovnega znanja v bolnišnicah
  • •spremembe v organizaciji družinskega in poklicnega življenja

 

Cicely Saunders  prvi moderni HOSPIC

  • •kot skrb za umirajoče na domu
  • •kot skrb za umirajoče v posebej namenjenih ustanovah ali v bolnišnicah

 

Montrealska bolnišnica Royal Victoria Hospital – paliativna oskrba

  • • služba paliativne oskrbe
  • • Paliativna oskrba je neprekinjena oskrba do smrti in se izvaja v zdravstvenih ustanovah, hospicih, v DSO in pacientovem domu.
  • •Tim strokovnjakov: zdravniki, MS, psihoterapevti, socialni delavci

Paliativna oskrba

Opredelitev paliativna oskrba, ki jo je 2002 izdala Svetovna zdravstvena organizacija se glasi:

  • •lajšanje bolečine in drugih motečih simptomov
  • •priznavanje, da sta življenje in umiranje normalna procesa
  • •ne pospeševanje, ne zavlačevanje smrti
  • •nudenje podpornega sistema za paciente, da lahko živijo kolikor mogoče dejavno do smrti
  • •nudenje podpornega sistema za družine  v času bolezni svojca in v času žalovanja
  • •timski pristop pri oskrbi potreb pacienta in njegove družine
  • •izboljševanje kakovosti življenja
  • •vključevanje v skrb za pacienta zgodaj v toku bolezni

 

Lajšanje bolečin

Aktivnosti ZN:

  • •spodbudimo pacienta in tudi njegove bližnje, da nam povedo o bolečini
  • •ocenimo ali je bolečina akutna ali kronična
  • •povprašamo, kje boli
  • •povprašamo, kako močno boli (lestvica VAL)
  • •ocenimo, katere vrste bolečine ima pacient
  • •povprašamo po vzorcu po katerem se bolečina pojavlja
  • •pozanimamo se, kaj bolečino ojača in kaj jo olajša
  • •povprašamo po zdravilih in drugih pripravkih, ki jih je pacient jemal ali pa jih še jemlje za lajšanje bolečin
  • •pozanimamo se o pomenu bolečine za pacienta

 

Sporazumevanje

Najtežje teme pogovorov med MS, pacienti in njihovimi svojci so:

  • •sporočanje slabe novice
  • •težka vprašanja, ali bomo pacientu in svojcem povedali resnico o zdravstvenem stanju (Koliko časa mi je še ostalo? Ali se bo moje zdravje izboljšalo? Kako bom umrl?)

 

Zakon o pacientovih  pravicah opredeljuje pravico do preprečevanja in lajšanja trpljenja: pacient ima pravico, da se ukrene vse potrebno za odpravo in največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo ali poškodbo. Ta pravica je še posebej pomembna, ko gre za umirajoče paciente.

 

Definicija smrti

  • •Umiranje je potek, ki vodi do biološke smrti. Prične se z izpadom osnovnih življenjskih funkcij in konča z odmrtjem vseh celic.

Biološka smrt

Posmrtne spremembe:

  • •mrliška okorelost (zaradi posmrtnih kemičnih sprememb v mišicah),
  • •mrliško ohlajanje (postopno izenačenje trupla s temperaturo okolja),
  • •mrliške pege(zastoj krvnega obtoka, kri se posede na nižja ležeča mesta trupla zaradi težnosti),
  • •avtoliza (razpad tkiv, zaradi delovanja encimov, ki se sproščajo iz mrtvih celic).
  • •Klinična smrt je prenehanje dihanja in popoln zastoj obtoka z nepopravljivo okvaro možganov.
  • •Centralna smrt je posledica nekroze možganov.
  • •Možganska smrt je nekroza velikih, malih možganov in podaljšanje hrbtenjače, ki sledi srčnemu zastoju. Možganski smrti sledi tudi srčna smrt.
  • •Socialna smrt je stanje vegetiranja, kjer gre za nepopravljive možganske okvare.
  • •Nezavesten pacient ne odgovarja na bolečinske dražljaje, lahko spontano diha, obstaja pa minimalna EEG dejavnost ter nekateri refleksi.
  • • Etika – pojavi se vprašanje o izklopu aparatov in odvzemu organov za presaditev.

Faze sprejemanja umiranja

  • •faza – nepriznavanje resnice (pacient se osami)
  • •faza – jeza, upor, agresija (samomor)
  • •faza – pogajanje z usodo
  • •faza – depresija z globokim žalovanjem nad pričakovano izgubo lastnega življenja
  • •faza – razumevanje in sprejemanje neozdravitve, trpljenja in smrti

 

Potrebe umirajočega

  • •telesna potreba
  • •potreba po varnosti
  • •potreba po ljubezni
  • •potreba po upoštevanju
  • •potreba po samouveljavitvi

 

ZN po nastopu smrti, ureditev umrlega in odvoz v mrtvašnico

CILJI:

  • •oskrba umrlega z veliko mero tenkočutnosti in pietete
  • •pripraviti umrlega za zadnje slovo svojcev
  • •na primeren način obvestiti svojce
  • •urediti pokojnikovo dokumentacijo in lastnino

 

Dokumentacija umrlega

  • •zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o vzrokih smrti,
  • •statistični list,
  • •glede na dogovor v ustanovi še dodatno dokumentacijo (obvestilo svojcev umrlega, spremni list za prevoz umrlega, odstop od obdukcije, obvestilo o obdukciji, formular za popis pokojnikove lastnine).

 

Oskrba umrlega

Postopek izvajata dve osebi, ki uporabljata osebno varovalno zaščito.

  • •odstranitev vseh aparatur ( inf. črpalke, kisik),
  • •namestitev pokojnika v hrbtni položaj,
  • •odstranitev nakita in zapiranje oči,
  • •namestitev zobne proteze,
  • • s pritiskom na trebušno površino izpraznitev mehurja in čreva,
  • • odstranitev sond, katetrov, razen, če zdravnik ne naroči drugače (obdukcija),
  • •odstranitev krvave preveze,
  • •higienska ureditev,
  • •namestitev sveže preveze in fiksacija spodnje čeljusti ob zgornjo,
  • •namestitev sveže rjuhe in posteljne podloge (plenica),
  • •položitev rok ob telesu ali prekrižanje na prsih (roka ena čez drugo-spodnja pomodri),
  • •namestitev tanjše blazine pod glavo ( rahlo dvignjeno vzglavje prepreči pomodrelost obraza),
  • •pritrditev vznožnega listka s podatki pokojnika na palec noge,
  • •pokritje pokojnika s svežo  rjuho in prižiganje sveče
  • •Pokojnik na oddelku leži 2 uri (opazovanje).
  • •Popis pokojnikove lastnine in izročitev svojcem, ki s podpisom potrdijo prejem
  • •Po preteku dveh ur  prevoz pokojnika v mrtvašnico (transportni delavec, služba za prevoz).

 

HOSPIC

je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, ki ima status društva in deluje v javnem interesu na področju umiranja, smrti in žalovanja. Za uporabnike je oskrba brezplačna. V delovanje HOSPIC-a se lahko vključijo prostovoljci, ki so opravili usposabljanje.

 

Proces žalovanja

pomeni, da se žalost počasi umika, žalujoči pa sprejmejo novonastalo situacijo.

Potek žalovanja:

  • •stopnja – šok (izbruh čustvenih reakcij / nemoč)
  • •stopnja – regresija, umikanje (podpora)
  • •stopnja – adaptacija

Sprejemanje resničnosti pomeni znova živeti brez umrlega.

En odziv na “Zdravstvena nega kirurškega pacienta”

  1. Jako lijepo,sve u kratko na jednom mijestu.koliko sam na brzinu mogla razumijti slovenski jezik,čestitam.
    Lijep pozdrav iz Rijeke vesna

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja