3 razlogi za umiranje izven doma: Ljudje imajo vedno ↓ izkustva z umiranjem in se zato tega še bolj bojijo. Pričakovanja od medicine so mnogo prevelike. Družin dejanjsko res nimajo, možnosti da spremljajo
Adjuvantno (dopolnilno) zdravlj – ta termin se uporablja pri zdravljenju s citostatiki in hormoni
Ambulantno zdravljenje – vedno bolj se uveljavlja ta način zdravljenja. Največkrat zajema radioterapijo in kemoth. Najnovejše smernice pa zagovarjajo dnevne klinike, kar pomeni da krg zdravljenega bolnika, še isti dan odpustijo v domačo oskrbo.
ALOPECIJA ali izpadanje las, dlak, trepalnic in obrvi je str.učinek citostatikov. Lasje so sestavni del fizične podobe človeka in njihova izguba lahko negativno učinkuje na samopodobo B. Alopecija se pojavi 2-6 tednov po začetku th s citostatiki. Po WHO ločimo 4 stopnje alopecije. Stopnja je odvisna od vrste citostatikov, dolžine zdravlj. in kombinacije zdravil. B svetujemo blage šampone, kratko striženje las, nošenje pokrival, solucijo pantenol za blago masažo lasišča.
BRAHIRADIOTH z vstavljanjem virov v organizem.
Citostatiki – Kemoterapija: Izvaja se pri 95 % onkoloških B. Citostatiki vplivajo na hitro rastoče celice, tudi zdrave (lasni mešički, sperma, KM). Priprava citostatikov je v večini v rokah MS – principi varnega dela s citostatiki in zaščita pred škodljivimi vplivi, centralna priprava; Načini delovanja: per os, I.M, I.V, v telesne votline, v tumor; Stranski učinki: Slabost, izguba teka; Prizadetost sluznic – stomatitis; Driska; Supresija KM; Alopecija – izpadanje las; Kožne Δ; Alergične reakcije; ↑ TT; Zastoj tekočine v telesu; Iritacija tkiva (če gre th para, sledi nekroza); Učinek na spolne žleze–vpliv na fetus (Ž + M), motnje menstruacije; gastrointestinalna toksičnost (slabost, nausea, bruh., neješčnost, motnje v okušanju, zaprtje); zavora v delovanju kostnega mozga (levkopenija, trombocitopenija, anemija); lokalne in sistemske Δ na koži (nevropatija, učinek na organe – ledvica, jerta, srce, ↑ TT, alergične reakcije. Delitev str.uč. na čas pojavljanja: takojšnji (alergične reakc različnih stopenj, srčna aritmija, bolečina na mestu aplikacije); zgodnji prvih 48h (slabost, bruh., siljenje na bruh., povišana tel temp, motnje ledvične funkcije, lokalne in sistemske Δ na koži; intermediarni 3–10 dni po aplikaciji (supresija kostn.mozga, mukozitis, anoreksija, motnje v okušanju, zaprtje, Δ na koži, nevropatija, učinek na organe, učinek na spolne žleze; pozni (hiperpigmentacija kože, Δ na nohtih, okvare organov, vplivi na spolnost, sekun.rakava obolenja. MS mora poznati: vrste citostatikov, načine priprave in aplikacije; str.učinke; značilnosti različnih citostatskih shem; standardizirane načrte ZN glede na str.uč.; načine in pristojnosti za posredivanje informacij B v zvezi z zdravljenjem in ZN; fizični in psihično pripravo B na zdravljenje; varno ravnanje s citostatiki in z odpadki, ki pri tem nastanejo; pripravo B na odhod domov
DAROVANJE KOSTNEGA MOZGA je lahko vsakdo, ki se prostovoljno odloči za darovanje svojih Krvotvornih Matičnih Celic za potrebe katerega koli B, kjer koli v svetu in to tudi pisno potrdi. Obvezno mora izpolnjevati naslednje pogoje: biti mora star od 18-55 let, popolnoma zdrav (brez kroničnih tel./ duševnih bolezni), ter mora v celoti izpolnjevati tudi vse ostale predpisane zahteve, ki veljajo za krvodajalce v RS in so opredeljene v Zakonu o preksbi s krvjo.
Delitev stroke ZN: Kirurška pre- in post- OP onkološka ZN; ZN obsevanega B – tele-, brahio- radioterapija; ZN sistematičnega zdravljenja B; ZN paliativno zdravljenega B
Dobra komunikacija z umirajočim: Z njo si pridobimo zaupanje in sodelovanje bolnika in njegovih svojcev. Nujna je za psihično in duhovno podporo B. B ima pravico, da izve o svoji bolezni toliko, kolikor si želi in da to izve na njemu primeren način. B in svojci se počutijo varne
DOLOČITEV STADIJA: Klasifikacija TNM: T pomeni tumor – primarni tumor; TX – prim tumorja ni mogoče ugotovite; T0 – ni znakov prim tum; Tis – carcinoma in situ; T1,T2,T3,T4 – naraščajoča velikost in/ali lokalna razširitev prim tu; N (nodes) pomeni regionalne bezgavke; NX – regionalnih B ni mogoče ugotoviti; N0 – ni metastaze v region B; N1,N2,N3 – povečanje prizadetosti region B; Metastaza v katerikoli bezgavki razen region, se klasificira kot oddaljena metastaza; M – oddaljena metastaza; MX – oddaljene metastaze ni mogoče ugotoviti; M0 – ni oddaljene metastaze; M1 – oddaljena metastaza. Melanom lasificiramo po CLARKU: Clark I – Atipična melanocitna hiperplazija; Clark II – Tumor vrašča v papilarni dermis; Clark III – Tu vrašča do papiloretikularne meje; Clark IV – Tu vrašča v retikularno plast; Clark V – Tumor vrašča v podkožje. HISTOPATOLOŠKE stopnje zrelosti TU: GX – ni mogoče ugotoviti stopnjo diferenciacije; G1 – dobro diferenciran; G2 – zmerno diferenciran; G3 – slabo diferenciran; G4 – nediferenciran. Določitev stadija je pomembna, ker: pomaga pri načrtovanju zdravljenja; pomaga pri napovedi prognoze; omogoča primerjavo načinov zdravljenja med različnimi centri
DIAGNOZA – mora biti potrjena histološko (s pregledom tkivnega vzorca) ali citološko (s pregledom celičnega vzorca). Zdravljenje raka je danes tako agresivno in še zdaleč ne nenevarno, da takšno zdravljenje ne bi bilo dopustno brez potrjene diagnoze.
Družinski člani v negi umirajočega – Predlogi za vključevanje: 1.Prilagodite pravila obiskov željam umirajočih in svojcev; 2.Dovolite tudi mlajšim otrokom obiskati umirajočega starša, ko je le-ta zmožen komunicirati; 3.Prisluhnite pritožbam družine glede nege, prav tako pa tudi negativnim in pozitivnim čustvom bolnika in ga ne obsojajte; 4.Poučite jih o primernem vedenju ob umirajočem (premagovanje žalosti, aktivno poslušanje, spodbujanje z dotikom); 5.Vzpodbudite družinske člane, da pomagajo pri preprostih negovalnih postopkih – hranjenju, uriniranju, urejanju postelje itn.; 6.Pravočasno preprečite njihovo pretirano izčrpanost (poskrbite za morebitne ugodnosti glede hrane in nastanitve); 7.Zagotovite umirajočemu in družini zasebnost; 8.Sproti obveščajte svojce o spremembah bolnikovega stanja¸8.Ob smrti omogočite družini še zadnji stik z umirajočim
EKSTRAVAZACIJA je razlitje citostatika v podkožje/ v kožo na mestu/ v okolici vboda. Delimo na vezikante (povzročajo v okoliškem tkivu bolečino, rdečino, oteklino, mehurjenje in nekrozo) in iritante (povzročajo lokalno alergično reakcijo z bolečino, redčino in vnetji vzdolž vene). Pogosto uporabljeni vezikanti: etoposide, dactinomycin, davnomici… Ukrepi MS ob pojavu ekstravazacije: takojšnja prekinitev aplikacije, aspiracija citostatika iz i.v.kanile in podkožja, aplikacija i.v.antidota po standardu in odstranitev i.v.kanile, aplikacija antidota v podkožje v smeri urnega kazalca, sterilno pokrivanje vbodnega mesta, namestitev hladno-mrzlih obkladov po standardu v prvih 24h, roka naj bo dvignjena in naj miruje od 24-48h.
EVROPSKI KODEKS PROTI RAKU: 1. Ne kadite. Kadilci, čim prej prenehajte kaditi in ne kadite v navzočnosti drugih. Tisti, ki ne kadite, ne poskušajte tobaka; 2. Omejite pitje alkoholnih pijač; 3. Upoštevajte načela zdrave prehrane, zato ↑ vsakodnevno porabo zelenjave in svežega sadja. Pogosto jejte žita, ki imajo veliko vlaknin; 4. ↑ tel. dejavnost, pazite na svojo telesno težo in jejte ↓ mastnih živil; 5. Izogibajte se čezmernemu sončenju in pazite, da vas in otrok sonce ne opeče; 6. Natančno spoštujte predpise, ki so namenjeni preprečevanju izpostavljenosti znanim karcinogenom. Upoštevajte vsa zdravstvena in varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahko povzročile raka; 7. Obiščite ZDR, če opazite bulo/ ranico, ki se ne zaceli (tudi v ustih), materino znamenje, ki je spremenilo obliko, velikost ali barvo, ali če opazite neobičajno krvavitev; 8. Obiščite ZDR, če vas nadlegujejo dolgotrajne težave (trdovraten kašelj, hripavost, spremembe pri mali ali veliki potrebi ali nepojasneno hujšanje; 9. ♀, redno hodite na odvzem brisa maternič.vratu. Udeležujte se organiziranih presejalnih programov za raka mater.vratu; 10. ♀, redno si pregledujte dojki. Če ste starejše od 50 let, pojdite vsaki 2 leti nas pregled in RTG slikanje dojk (mamografijo), če ste mlajše, se o tem posvetujte s svojim ZDR.
EZOFAGITIS – vnetje sluz. požiralnika se največkrat pojavi sočasno z vnetjem ust.sluznice, zlasti če je B zdravljen še z radioth in je požiralnik v obsevalnem polju. MS: posvetiti posebno pozornost zgodnjim znakom vnetja (niso klinično vidni). Pojavi se bolečina pri požiranju, težave pri požiranju trde hrane, občutek kepe v požiralniku.
faze procesa umiranja po Fassler – Weiblu: Faza pred umiranjem: negotovost; Gotovost; zanikanje; obdobje čustev; jeza; strah; obup, žalost; pogajanje z obrambno reakcijo; iskanje pomoči; depresija – občutek praznine; sprejetje, B ne govori o smrti, govori v simbolih. Faze med umiranjem: B je sprejel svojo smrt in želi samo še umreti. Ve, da je pač tako daleč. Znamenja, ki napovedujejo, da B umira: telesne Δ v zadnjih 12–48h; ↑/ nereden pulz, ↓ RR; temnejši urin; hladnejše roke in noge; manj ga boli; dihanje je hitrejše ali počasnejše z daljšimi premori; hropenje zaradi sluzi; koma; več spi, manj govori; opusti upor pred umiranjem; odklanja hrano in tekočino; izgubi občutek za čas, ne spozna več ljudi okoli sebe, govori že o umrlih ljudeh; postaja nemiren, ne želi stran. Veliko ljudi pred smrtjo govori o strahu pred dolgo temno cevjo, o strahu pred kaznijo, sodbo, uporablja govorico simbolov. Faza po smrti: Faza, ki se tiče svojcev. Bolnik umre, svojci ostanejo sami za njim. FASSLER: Blizu v težkem času, izšlo – Družina l. 1996. PERRA: Župnijski urad Lj. – Dravlje 1998; Razumeti umirajoče.
Faze umiranja po Elisabeth Kubler – Ross: Zanikanje; Jeza; Pogajanje (z ZDR, z MS, z Bogom); Depresija; Sprejetje (pri težki bolezni se lahko hitro pojavi)
Filozofija ZN onkološkega B: Holističen pristop; Upoštevanje pravic onko.B; Timsko delo tudi v širšem smislu – multidisciplinarno; Profesionalen pristop; Informiranje B in njegovih svojcev (področje preventive in ZN); Spodbujanje raziskovalnega dela v ZN; Strokovna, etična in kazensko pravna odgovornost
GASTROENTEROKOLITIS – poškodbe sluz.želodca in črevesja, kar se kaže z drisko. Citostatiki, ki najpogosteje povzročajo drisko, so 5-fluorouracil, cisplatin, irinotekan. Ločimo blago drisko (4-6 stolic/dan) in hudo.
HORMONSKO ZDRAVLJENJE je najstarejše sistem.zdravlj.raka. Še se uporablja pri zdravlj.hormon.odvisnih vrst raka, predvsem raka dojk in prostate; v kombinaciji z radikalnim lokalnim zdravlj.zveča možnost ozdravitve. Poznamo zdravlj.od kastracuije do antiestrogenov, antiandrogenov, zaviralcev sinteze spol.hormonov in drugih.
IMUNSKO ZDRAVLJ je najnovejši in doslej najmanj uporabljan način sistem.zdravlj.raka. Ima pomanjkljiv imunski sistem bistveno vlogo pri nastanku in ratsi TU celic, pa učinkovitega in varnega načina imun.zdravlj.raka do sedaj še nismo našli. Imunoth s citokini, interferoni/ interlevkini uporabljamo danes le pri nekaterih B, ki so za citostatsko zdravlj.neobčutljivi, kost sta rak ledvic in maligni melanom.
KAHEKSIJA je paraneoplastični sindrom, ki nastane pri več kot polovici B, predvsem pri raku na želodcu, črevesju in pljučih. Kaže se kot: velika ↓ tel.teže in mišične mase, anoreksija, oslabelost, utrujenost, izguba apetita in okusa, izpadanje zob, bledica, otekline zaradi hipoalbuminemije, dekubitus.
KARCINOGENEZA – Karcenogeni so substance, ki po prehodu v celico povzročajo spremembe v strukturi in funkciji celice à rak.
|
|
Rak
Karcinogeni so lahko: Fizikalni – sevanje; Kemični – benzipiren; Biološki – virusi
KEMIČNI KARCINOGENI: Tobačni dim – pljuča, požiralnik, mehur; Maščobe – tanko črevo, dojka; Alkohol – glava, vrat, jetra; Benzen – levkemija; Alfa-toksin B – jetra; Kromove spojine – pljuča; Nikljeve spojine – pljuča, obrazni sinusi; Azbest – pljuča, plevra, peritonej; Vinil klorid – jetra; Policiklični aromatični ogljikovodiki – koža,plj Preprečevanje: Izogibanje dejavnikom tveganja, prehrana (zelje, brstični ohrovt, cvetača, brokoli), tel.teža, fizična aktivnost. Najpogostejši rak je pri ♂ na pljučih (19%), pri ♀ rak dojke (24%). Zelo narašča rak kože (zaščita pri sončenju).
Klasifikacija WHO bolnikovega stanja:WHO 0 B je popolnoma aktiven, enako sposoben vseh dejavnosti kot pred boleznijo, brez omejitev; WHO 1 B je omejen v fizičnih aktivnostih, je pa sposoben opravljati lažja dela ali dela sede; WHO 2 B zdravimo ambulantno, je sposoben skrbeti zase, ni pa sposoben delati. Več kot polovico budnih ur je pokonci; WHO 3 B je sposoben skrbeti zase le delno, v postelji ostane več kot polovico budnih ur; WHO 4 B je popolnoma odvisen od tuje pomoči, ne more skrbeti sam zase. Je vezan na posteljo ali stol.
LAIČNA POMOČ: Društvo onkoloških B; Sekcija ♀ po OP dojke – prostovoljke; Prosvetljevanje prebivalstva: vse zdr.delavci, učitelji, društvo za boj proti raku, s predavanji, pisno literaturo, uporabo medijev
MIELOSUPRESIJA – zavora delovanja kostnega mozga: citostatiki poleg malignih celic prizadenejo tudi matične celice kost.mozga iz katerih nastajajo krvna telesca. Posledice tega: levko/nevtropenija, trombocitopenija in anemije.
NALOGE MS: Primarna prevencija (ZV prosvetljevanje glede zaščite pred kancerogenimi snovmi (kajenje)); Zgodnja detekcija (Vzgajanje in izobraževanje ljudi o znakih obolenja, samo-pregledovanju dojk in telesa, opozarjanje na redne preventivne preglede); Strokovno sodelovanje pri izvajanju postopkov za odkrivanje raka (organizirano masovno ali individualno, presejanje,…); Zdravstvena oskrba B (ZN); Raziskovalno delo; Registracija rakavih bolezni
ND v onko. ZN: Zaskrbljenost zaradi nepoznavanja bolezni, negotove prihodnosti; Δ sluznice zaradi TH; Motnje v prehranjevanju, defict, zaradi načina zdravljenja – nauzea, bruhanje; Defict v prehranjevanju, kaheksija; Δ tel.podoba zaradi agresivnih OP posegov; Nagnjenost k infekcijam zaradi TH; Motnje udobja, bolečina zaradi…; Pomanjkanje znanja…, ki se kaže v zaskrbljenosti; Motnje seks.življ. – anus preter, Ca testisov; Motnje v odvajanju; Motnje dihanja zaradi metastaz, traheostome,…
Neoadjuvantna kemoterapija – predOP kemoth pri nekaterih primarno neoprabilnih tu, npr pri raku jajčnika. Poskušamo zmanjšati razširjenost bolezni v trebušni votlini, tako, da je še mogoč krg poseg, ki ne bo povzročil hujše invalidnosti.
NEVROPETIJE se kažejo kot odrevenelost in mravljičenje v okončinah, neusklajenost gibov, mišična oslabelost, utrujenost, bolečine. Lahko se kažejo tudi kot polenitev peristaltike, ki lahko vodi v zaprtje.
OCENA USPEŠNOSTI – po vsakem končanem zdravljenju moramo oceniti uspešnost. Označiti moramo vsako Δ v splošnem stanju B in simpotmih ter opraviti objektivne meritve tu. Objektivni odgovor je sprememba velikosti tu. Ločimo 4 kategorije: popolna remisija (CR): ves vidni tu je izginil, izginili so tudi simptomi; delna remisija (PR): več kot 50% zmanjšanje tu; o napredovanju bolezni (progresu), kadar se pojavi nova tu lezija/ pa se poveča premer najdeljše, pomnoženo z najširšo merljivo lezijo za več kot 1/3; stabilna bolezen: Δ so manjše kot prej opisane. Preživetje, ki ga ocenjujemo od diagnoze do smrti, je verjetno najboljši kazalnik učinkovitosti določenega zdravljenj.
ONKOLOŠKA ZN (definicijo je napisalo ameriško združenje za raka 1979 – ACS)
zgodnja detekcija zdravljenje rehabilitacija
|
preventiva čas umiranja
Čustvena podpora sodelovanje pri raziskovalno delo
bolniku in družini raziskovalnem delu na področju ZN
v zdr. timu
Paliativno zdrav – namen je zmanjšanje bolezenskih znakov in simptomov, ki jih povzroča tu. Je usmerjeno proti tu, čeprav vemo, da bolnika ne bomo ozdravili. Ustrezna ZN dopolnjuje celokupno zdravljenje in je v nekaterih primerih vsaj tako pomembna kot specifično zdravljenje.
PALIATIVNA OSKRBA pomeni aktivno in celostno oskrbo, nego in spremljanje B od trenutka, ko se njihova bolezen ne odziva več na kurativno zdravlj. obvladovanje motečih simptomov, predvsem bolečine, obenem pa tudi lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih problemov, dobi prevladujoč pomen. Podpira življenje in sprejema umiranje kot naravno dogajanje. Glavni poudarek je na lajšanju bolečine in simptomov in združuje tel., psihične, socialne, duševne in duhovne vidike. B lahko do smrti samostojno odloča o sebi, kot tudi njegove svojce, da so lažje kos bolezni in žalovanju. Izvajajo jo v okviru hospicev, ki delujejo po načelih in standardov ter zaposljujejo dodatno usposobljene osebje ZDR specialiste paliativne medicine in MS.
PredOP obsevanje, namen: odstraniti subklinična žarišča zunak meja krg posega; ↓ št tumorskih implantantov z znižanjem št vitalnih malignih celic v OP področju; ↓ incidenco oddaljenih metastaz z znižanjem vitalnosti malignih celic v OP področju; pri nekaterih »mejno« operabilnih tu z ↓ tu doseči možnost krg posega
PoOP obsevanje, namen: zdravljenje znanega tu, ki ga ni bilo mogoče odstraniti v celoti; ↓ št ponovitev tu v OP področju z uničenjem zaostalih žarišč
POMEN INFORNIRANJA B PRI SISTEMSKI TH: Informiranje B v zvezi z boleznijo in zdravljenjem je dolžnost ZDR. MS mora B informirati v zvezi s preventiv.ukrepi za preprečavanje oz omilitev str.učinkov. Prav tako mora MS B spodbujati pri izvajanju preventiv.ukrepov in ocenjevati njihovo učinkovitost. Pred začetkom zdravljenja s sistemsko th, moramo B dati osnovne informacije, ki obsegajo: predvideno št aplikacij citistatikov (št ciklusov); kje in kako bo B dobival zdravila; pričakovani str.učinki. Specifične inform za B pa obsegajo: razlago specifičnih pričakovanih str.učinkov; posredovanje pisnega gradiva za B
POMEMBNEJŠI DEJAVNIKI TVEGANJA: Kajenje: 83-92% pljučnih rakov pri ♂ in 57-80% pri ♀ gre pripisati kajenju cigaret. Vpliva tudi na nastanek: rakov v požiralniku, ustni votlini, rak seč.mehurja, ledvic, trebuš.slinavke. Domnevajo da prispeva tudi k nastanku želodčnega raka, levkiemij, raka na maternič.vratu in na debelem črevesu in danki. Škodljivo je tudi pasivno kajenje. Pri primarni P je najpomembnejše, da ljudje sploh ne začnejo kaditi. Pomembno pa je tudi opuščanje kajenja in za to nikoli ni prepozno. Čezmerno pitje alkoholnih pijač: ↑ nevarnost raka v zgor.dihalih in prebavilih. Povezano je tudi s primarnim jetrnim rakom in rakom dojk. Tveganje pri hudih kadilcih in pivcih alkohola je od 10–100 X večje v primerjavi z nekadilci in nepivci. Primerno 2-3 enote alko.pijač na dan za ♂ in 1-2 za ♀ (1 enota je 8-10g etanola oz kozarec vina, piva ali žganih pijač). Prehrana: sadje in zelenjava varujeta pred rakom na prebavilih in dihalih. Predvsem surova, sveža, rumena in zelena zelenjava in sadje. Za zaščito ni pomemben le eden od vitaminov/ mineralov, tamveč več. Zaužiti jih moramo v naravnem razmerju, zato teh živil ni mogoče zamenjati z vitaminskimi tabletami. Za preventivo je pojesti pomembno pojesti najmanj 400 g sadja in zelenjave vsak dan. Priporočeno je tudi vzdrževanje idealne tel.teže. Vlaknine iz sadja,. Zelenjave in neoluščenih žit zmanjšujejo nevarnost raka na debelem črevesu, ker vežejo nase vodo, zato nabreknejo in tako mehanično pospešijo praznenje črevesa in zato ker nase vežejo tudi strupene in karcinogene snovi. Hrana s preveč maščob, lahko povzorči raka na debelem črevesu, prostati, morda tudi trebušni slinavki, dojki, jajčnikih in maternič.tel. Škodljive so predvsem nasičene maščobne kisline in holesterol, ki so v hrani živalskega izvora. Poleg premsatne hrane pa pri nastanku raka sodelujeta tudi tel.teža in tel.dejavnost. Reproduktivni dejavniki in način spolnega življenja: povezujejo jih z rakom na spol.organih. Rak dojk – zbolevajo ♀, ki so imele pozno menarho, menopavzo pa starejše od 50 let in tiste, ki niso nikoli rodile/ so prvič po 30 letu. Prvi porod v poznejših letih ↑ tudi nevarnost raka na mater.vratu in jajčnikih. Rak na mater.vratu –pomembno vlogo okužba z nekaterimi vrstami virusa Papiloma, ki se prenašajo s spol.odnosi. Pogosteje zbolevajo ♀, ki prično spol.življ.mlade in pogosto menjavajo spol. partnerje. Poklicni raki: nastanejo zardi izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih. Delež teh rakov je bistveno ↓ od tistega, ki je posledica nezdravih življ.navad (cca 4% vseh rakov). Rakotvorni: azbest, nekateri aromatski amini, benzen, berilij, kromove in niklove spojine, ionizirajoče in ultravijolično sevanje. Onesnaženost okolja: le malo prispeva k skupnemu bremenu raka. Preučujejo povezanost onesnaženosti zraka s pljuč.rakom, raziskav o zvezah z drugimi vrstami raka pa ni. Zdravila: predvsem citostatike povezujejo z nastankom raka. Z rakom na mater.telesu povezujejo nadomestno zdravljenje menopavznih težav z estrogeni, za oralne hormonske kontraceptive pa velja, da neznatno ogrožajo z rakom na dojki, a le takrat, ko jih ♀ jemjejo. Oralni hormonski kontraceptivi pa tudi ↓ nevarnost zbolevanja za rakom na jajčnikih in endometriju. Ionizirajoče sevanje: povzroči lahko vse vrste raka razen kronične limfatične levkemije in verjetno Hodkinove bolezni. Vpliv sevanja je odvisen od vrste sevanja (žarki X ali gama, elektroni, delci alfa in nevtroni), občutljivosti posameznih organov za sevanje, od starosti ob izpostavljenosti in od spola Ultravijolično sevanje: vpliva na nastanek kožnega raka in raka na ustnici. Čezmerno sončenje povezujejo tudi s pogostejšim zbolevanje za malignim melanomom. Preventiva – izogibanje sončenja med 11 in 15 uro, zaščita s kakovostnimi kremami za sončenje. Škodljivo tudi pretirano sončenje v solarijih. Elektromagnetna polja nizkih frekvenc: nastajajo v okolici tokovodnikov, transformatorjev in el.naprav. Zaenkrat še ni dovolj podatkov o večji ogroženosti z rakom. Za vse oblike sevanja v primarni P velja, da se jim je treba izogniti v čim večji možni meri. Biološki dejavniki: povezujejo virus Hepatitisa B z jetrnim rakom, nekatere vrste virusov papiloma z rakom na mater.vratu, virus Epstein-Barr z Burkittovim limfomom, Hodkinovo boleznijo, B-limfomi in nazofaringealnim karcinomom. Huamni T-limfotropni virus T1 naj bi popvzročal nekatere oblike levkemije. Bolniki z AIDS-om zbolevajo za Kaposijevim sarkomom in ne-Hodkinovimi limfomi, v večji meri so opazili tudi Hodkinovo bolezen, raka v ustni votlini, na debelem črevesu, modih in trebušni slinavki. Izmed parazitov na nastanek raka sečnega mehurja vpliva shistosomiaza, jetrna metljavost pa na raka žolčevodov.
Prednostne naloge v boju proti raku: Primarna prevencija: Preprečevanje kajenja, alkoholizma; Navajanje k ustrezni prehrani z ↓ maščob, ↑ balasta, ↑ vitaminov A, C, E, ↓ mesa; Zgodnja detekcija: Citološki testi za odkrivanje Ca colli uteri (program ZORA); Vzpodbujanje ♀ k samo-pregledovanju dojk; Organizirano presejanje z mamografijo. Zdr.oskrba B: Zagotovitev izvajanja preverjenih najboljših načinov zdravljenja vsem B z rakom; Izboljšanje kvalitete življenja z dobro rehabilitacijo in lajšanjem bolečin
Pravice umirajočih: Da z menoj ravnajo kot s človeškim bitjem vse do zadnjega diha. Da upam ne glede na Δ in intenziteto upanja. Da z menoj upajo tisti, ki me negujejo Da morem svobodno izpovedati svoj nemir pred smrtjo, ki je na pragu Da soodločam glede zdravljenja Da me zdravi strokovno osebje, čeprav je vsem jasno, da umiram. Da ne umrem osamljen. Da mi na vprašanja iskreno odgovarjajo. Da me nihče ne slepi. Da mi drugi pomagajo, da bi jaz in moji najbližji sprejeli mojo smrt. Da umrem mirno in dostojno človeka. Da ohranim svojo osebnost in me nihče ne obtožuje, ker ne soglašam z mojim stališčem. Da smem pri umiranju izpovedati svoje versko prepričanje in prejeti, kar mi daje vera. Da mojemu telesu po smrti izkazujejo dolžno spoštovanje. Da me negujejo strokovne in občutljive osebe, ki bodo razumele vse moje želje, da bom lahko pomirjeno zrl smrti v oči.
Prednosti umiranja v institucijah: Za umirajočega lahko skrbijo vseh 24h. Tam je zaposleno zdr.osebje, ki pozna potrebe umirajočih in jih zna ustrezno zadovoljiti.
Primarna P – preprečevanje zbolevanja.Obsega odkrivanje nevarnostnih dejavnikov bolezni in ↓ izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanjšo možno mero. Za dosego tega so pomembni vzgoja in izobraževanje, ter zakonodaja. Uspešnost na tem področju merimo z zmanjšanjem incidence raka.
PSIHOONKOLOGIJA izhaja iz psihosomatskega gledanja v medicini in skuša rakave bolezni obravnavati celostno: medsebojno odvisnost tel.in duševnega, kot tudi psihosocialnih in socioekonomskih dejavnikov pri nastanku bolezni, njenem razvoju in poteku.
RADIOIMUNOTH z Y-90/ neposredno z J-131 je vbrizgavanje specifičnih nosilcev odprtih virov sevanja.
RAK – bolezen celic, se nenormalno obnaša. Značilno zanj je neorganiziranost različnih stopenj, lokalna agresivnost rasti, težnja po širjenju z uničenjem celične populacije in končno organizma. Rak je izraz za najrazličnejše maligne novotvorbe, ki izhajajo iz različnih tkiv organizma (okoli 200 vrst). Je kronično sistemsko obolenje – bolezen zaustavimo, zdravimo, včasih pozdravimo s sodobnim načinom zdravljenja (konec leta 2000 je imel vsak 3.prebivalec Evrope raka). Vedno ↑ je starih B. Specifični dejavniki tveganja: Os.navade in razvade; Dejavniki okolja; Genetski dejavniki (genetska ambulanta na OI). Zbolevnost in umrljivost za rakom je možno zmanjšati s primarno, sekundarno in terciarno preetnivo.
RAZVOJ ZDRAVLJENJA: Kirurgija – najpogosteje (1900 – 1940) super radikalni posegi, klasična kirurška ZN, danes manjši posegi v kombinaciji z drugo terapijo; Radioterapija – uporaba po odkritju X žarkov 1885, Radia 1898, terapija z Ra od 1932 leta; Kemoterapija – II.sv.vojna (nitrogen mustard – prvi citostatik) – razvoj ZN onkološkega B kot specialnost
RADIOTERAPIJA: Teleradioterapija – B obsevamo od zunaj, skozi kožo (perkutano); Brahioradioterapija – v telo vstavimo radioaktivni izvir: odprti vir – B zaužije Jod, Au, Tehnecij; zaprti vir – implantacija, vstavitev (Celzij, Iridij…). Stranski učinki RT: Splošni: izguba teka, slabost, bruhanje (Kitril), driska, zaprtje, depresija KM, rtg maček. Lokalni: na koži – eritem, suho luščenje, ulceracije; na sluznici – rdečina, edem, ulceracije, superinfekcije
[wp_ad_camp_1]
Radikalno (kurativno) zdravljenje – namen je popolna odstranitev maligne bolezni. Radikalno krg zdravljenje je najbolj ustrezno za večino lokaliziranih solidnih tumorjev. Radikalno radioterapijo uporabljamo pri lokaliziranem, običajno neoperabilnem tu.
RAZUMEVANJE SMRTI V RAZLIČNIH STAROSTNIH OBDOBJIH: Novorojenec in dojenček – ni spoznanja smrti. Otrok od 2–3 let (opotekavček) – ne razume koncepta smrti. Zamenja jo s spanjem. Odzove se bolj na negibnost mrtve živali kot na samo smrt. Smrti se ne boji. Prizadet pa je zaradi telesnega neudobja in ločenosti od staršev v primeru njune smrti. Otrok od 3-6 let – začenja razumeti koncept smrti. Težko sprejema smrt kot dokončno, kar je vezano na TV oddaje ali risanke, kjer osebe tu in tam umrejo. V primeru svoje smrti se otrok boji ločitve od staršev. Strah pred samoto, predvsem pa temo, je povezan z umiranjem. Otroci lahko verjamejo, da želja, da nekoga raniš ali mu želiš slabo, lahko povzroči njegovo smrt. Med 4.–6 letom otroci razumejo, da bodo nekoč umrli. Otroci od 6–12 let – ta skupina ima mnogo spontanih vprašanj o smrti. Bojijo se bolečih medicinsko – tehničnih posegov, povezanih z umiranjem. Pričenjajo razumevati smrt kot del življenja in ne kot kazen in rezultat nasilja. Mladostniki od 12–18 let – v tej skupini so pogosta čustva vsemogočnosti. O lastni umrljivosti pogosto razmišljajo in dejstvo je, da s svojim vedenjem pogosto izzovejo telesne poškodbe. Strah pred smrtjo je povezan z mislijo, da ne bodo nikoli odrasli. Odrasli od 20–63 let – na smrt gledajo kot na nekaj v daljnji prihodnosti. Tisti, ki v teh letih umirajo, se čutijo ogoljufane za preostala leta. Najpogostejše so skrbi glede mlade družine, ki jo zapuščajo. Starostniki od 63 let in več – zavedajo se, da se nahajajo v zadnji fazi življenje. Dlje, ko žive, bliže jim je misel na smrt, več prijateljev in svojcev vidijo umreti. Sprejetje smrti je za mnoge končni cilj osebnega dozorevanja, ki pa mu ga drugi ne morejo vsiliti. Sprejeti smrt pomeni, da jo imamo za naravni sestavni del življenja.
SESTAVA CIGARETNEGA DIMA: Nikotin – strupen alkaloid, ki na živčne ganglije deluje spodbujajoče in zaviralno. Njegovi št.kompleksni učinki so najpogosteje posledica sproščanja kateholaminov. ↑ tudi serumsko koncentracijo prostih maščob.kislin, kortizola in krv.sladkorja. V vseh tobačnih izdelkov ga je dovolj, da (kot droga) povzroča in vzdržuje odvisnost od cigaret.dima tako pri otrocih kot pri odraslih. Ogljikov monoksid – nastaja zaradi nepopolnega izgorevanja (tlenja) tobaka. Cigaretni dim vsebuje približno 5% ogljik.monoksida. moti prenos in porabo O2, saj se učinkoviteje veže na hemoglobin in tvori karboksihemoglobin (COHb).Pri kadilcih vrednost COHb dosegajo do 15% (pri nekadilcih 1%) hemoglobina. Poslediceso motnje v delovanju CŽS. Katran – (delci iz cigaret. dima, brez nikotina in vlage) vsebujejo snovi (policiklični aromatski oglijkovodiki, aromatični amini, nitrozaminji), ki so dokazano karcinogene, vzdržujejo vnetje sluznice, ↑ izločanje sluzi in okvarjajo (ciliotoksini) delovanje migetal. epitelija v dihalih.
Sporočila umirajočega: Ostani, ostani pri meni. Potrebujem te, strah me je. Rad bi se še nečesa rešil. Delam si skrbi zate, za vas. Komaj lahko še kaj zaznam, toda morem te čutiti. Čutim kako se spreminja, kar je bilo prej zame pomembno. Prosim te, govori z menoj, poslušaj me (Pera, 1998). Posredovanje resnice hudo bolnim in umirajočim: Kdaj?, Kdo?, Kako?, Katerim bolnikom?
Sporknova shema procesa umiranja: nevednost; negotovost; zanikanje (implicitno zanikanje, posredovanje resnice (B izve resnico – še ne razume); eksplicitno (izredcno) zanikanje – odklanjanje (resnico, kljub temu, da ve ne sprejme)); odpor – jeza; pogajanje z usodo; depresija; sprejemanje smrti (Škobrne, 1986)
Svojci umirajočega: Umirajoči B je član družine in ta bistvena vez ne sme biti prekinjena.MS umirajočemu ne more pomagati, če ne pomaga tudi njegovi družini. Družinske člane naj vključi kot resurse potem, ko je ocenila njihove medsebojne odnose in sposobnost soočanja z B umiranjem. Ni realno od vseh pričakovati konstruktivno reagiranje. Nekateri si bodo vzeli čas in reševali skupaj z B njegove probleme, drugi bodo sprejeli neke dolžnosti, docela pa bodo odpovedali v pogovoru o bolnikovem stanju, ker bodo preveč čustveno vznemirjeni. Pri nekaterih družinskih članih pa lahko nezadovoljstvo zaradi omejitev in emocionalnih zahtev v pričakovanju bližnje smrti razvije sebično stališče, da želijo čimprejšnjo B smrt. MS naj si vzame za svojce dovolj časa in poskrbi za primeren prostor, z njimi spregovori ljubeznivo, ne pa zadržano in formalno o umirajočem, pa tudi o njih samih.
SISTEMSKO ZDRAVLJENJE RAKA: Citostatiki v 95%; Hormoni; imunomodulatorji
Simptomatsko zdrav – je način vplivanja na simptome, ki jih povzroča rak. Samo zdravljenje pa ni usmerjeno neposredno na tu. Tipičen primer je zdravljenje bolečine.
SMRT Je nezaželen dogodek o katerem se redko govori. Umiranje je umaknjeno izpred oči javnosti in se pogosto odvija v odsotnosti svojcev in prijateljev. Posameznikov odnos do lastne smrti in smrti drugih ljudi, pri zdr.osebju pa odnos do terminalnega B, je odvisen od osebnosti, življenjskih izkušenj s smrtjo in umiranjem, konkretne situacije,…, pogojen pa tudi z kulturo, v kateri človek živi.
Sekundarna P – čimprejšnje odkrivanje raka. Zdravljenje večine vrst raka je uspešnejše, če jih odkrijemo na začetni stopnji. Pomembno je, da lkjudje poznajo začetne znake raznih vrst raka in da gredo, če jih opazijo, čimprej na zdravniški pregled. Za odkrivanje nekaterih vrst pa uporabljamo screening teste (bris materničnega vratu, mamografija,…) Uspešnost se kaže v ↓ umrljivosti za rakom, kjer pa iščemo in zdravimo prekanceroze, tudi z zmanjšanjem incidence.
STOMATITIS – okvara ustne sluznice se kaže kot vnetna reakcija ustne sluznice in intraoralnega mehkega tkiva na citotoksične učinke kemoth. Mukozitis je generalizirano vnetje sluznične membrane gastrointetstinalnega trakta, ki nastane zaradi uničenja hitro se delečih celic sluznice pri bolnikih, ki prejemajo nekatere vrste citostatikov. Stomatitis je ena izmed 3 pojavnih oblik mukozitisa, ki se pojavi 5–7 dni po prejemu citostatikov. Vnetna reakcija preide v boleče razjede, hemoragije in sekun.infekcije. Kaže se kot neposredna okvara epitelj.celic in posredne okvare (kserostomija, lokalne in sistem.okužbe). MS mora poznati 4 stopnje: 1.stadij (rahla rdečina in oteklina ust.sluznice; pekočo bolečino, ter občutek neugodja), 2.stadij (rdečina in oteklina s posameznimi razjedami v sluznici; ima pekočo bolečino in težave pri žvečenju in požiranju hrane), 3.stadij (huda rdečina in oteklina z obsežnimi razjedami zajema do 50% ust.sluznice; ima hude bolečine, ne more žvečiti, s težavo govori); 4.stadij (huda rdečina in oteklina z obsežnimi globokimi in krvavečimi razjedanmi več kot 50% ust.sluznice; bolečine zelo hude, ne more se hraniti per os, ne govoriti)
Terciarna P – kakovostno specifično paliativno zdravljenje tudi prispeva k zmanjšanju umrljivosti za rakom oz k bolj kakovostnem življenju bolnikov z rakom.
TELERADIOTH s pomočjo virov sevanja izven B
Trstenjakove misli o smrti: Ko se rodimo se rodimo v življenje, pa tudi v smrt. Ko rastemo, rastemo v življenje, obenem rastemo v smrt. Ko živimo obenem umiramo.Vsak dan smo bližje smrti, čeprav je ta morebiti še daleč pred nami. Ko se učimo živeti, se učimo tudi umreti. Vsaj tako bi morali dosledno ravnati. Kdor ne zna prav živeti, bo težko znal tudi prav umreti. Ko premišljujemo o življenju, torej nehote premišljujemo obenem o smrti.
UKREPI ZN PRI KT IN RT: Seznanitev B z možnimi stranskimi učinki; Izvajanje preventivnih ukrepov po standardih ZN; Izvajanje postopkov ZN po stadijih, ko se stranski učinek že razvije
UMIRANJE Je proces, ki se ne odvija remočrtno. Reakcije se lahko prepletajo brez pravega vrstnega reda, se ponavljajo. Bolnik je lahko v odnosu do nekoga agresiven, z drugim se zopet pogaja, kaže vtis, da je stanje sprejel, a se spet upira in tako dalje. Ničesar se ne da z gotovostjo predvideti, zato je treba ta proces pozorno spremljati in biti pripravljen na te spremembe.
UMIRANJE IN ŽALOVANJE: Pri težki bolezni se pojavi pripravljenost na boj (zanikanje, jeza, pogajanje, depresija, sprejetje bolezni). Jokaj!!! Pogovarjaj se o smrti! Ne dajaj v terminalni fazi lažnega upanja. Svojce stisni in daj občutek iskrenega sočustvovanja.
Vpliv na razvoj onko. ZN: Spoznanje, da so nacionalno in internacionalno rakave bolezni eden glavnih zdr.problemov; Znanstveni in tehnološki razvoj; Δ v strokovnem in laičnem odnosu do raka; Δ v stroki ZN – specializacija v ZN, avtonomija stroke
ZAŠČITA OSEBJA PRED IONIZIRAJOČIM SEVANJEM: 1.nositi moramo osebne dozimetre – s tem nadzorujemo našo izpostavljenost sevanju in ugotavljamo uspešnost zaščite; 2.B morajo biti v bolniški sobi izolirani s pregradnimi stenami; 3.pri negovanju takih B se moramo ščititi s svinčenimi zasloni in obposteljnimi mizicami; 4.delo vnaprej načrtujemo in s tem skrajšamo nego.čas; 5.B negujemo s čim večje oddaljenosti (intenziteta sevanja pada s kvadratom razdalje); 6.vse, kar zapušča sobe oz odd.(perilo, smeti) kontroliramo z detektorjem.
Značilnosti kadilca: vzrorec obnašanja, navadah, antropometričnih, fizioloških značilnostih in laboratorijskih izvidih. Kadilci pijejo več alkohola, kave in čaja. Tel.teža je nekoliko ↓, srčna frekvenca nekoliko ↑. So ↓ zmogljivi in imajo ↓ učinkovit imunski sistem. ♀ imajo zgodnješo menopavzo. V pljučih pomembno ↑ št. alveolarnih makrofagov, ki imajo tudi Δ presnovo in okvarjeno delovanje. V krvi pri kadilcih najdemo blago ↑ št.levkocitov, eritrocitov in trombocitov, koncentraciji sečne kisline in albuminov pa ↓. Nikotin izzove nadledvično žlezo, da ↑ izločanje adrenalina. Pospeši se delovanje srca, krvne žile se skrčijo, RR se ↑ in pretok krvi v žilah se poslabša. Za ohranitev zdravja srca in ožilja je potrebno, da se takšen učinek preprečuje.
ZNAČILNOSTI CIGARET.DIMA: je heterogen aerosol, ki nastane zaradi nepopolnega izgorevanja tobačnega lista. Približno 95% ga sestavlja njegova plinska komponenta. Ostalo so mešanice trdih in tekočih delcev.
Znaki, zaradi katerih moramo k zdravniku: 1.Ranica, ki se ne zaceli, znamenje na koži, ki se veča ali spreminja barvo; 2.Nenehna razjeda na koži, sluznici; 3.Dolgotrajna hripavost (kadilci); 4.Težave pri požiranju (kadilci, pivci žganih pijač); 5.Zatrdline v dojkah, uvlečene bradavice, izcedek; 6.Težave pri odvajanju, zlasti po 40 letu – zaprtje, oteženo iztrebljanje, krvavo, črno blato; 7.Neredne menstruacije ter krvavitve izven ciklusa v menopavzi ter kontaktne krvavitve
ZN UMIRAJOČEGA B: Model življenja: teorija Nanci Roper; Njena teorija izhaja iz teorije V. Henderson, N. Roper navaja 12 življ.aktivnosti; Vzdrževanje varnega okolja; Komuniciranje; Dihanje; Spolnost + Umiranje = dodala glede na V.Henderson. Faze v procesu umiranja: Nevednost; negotovost; zanikanje (implicitno/ eksplicitno (izredno) zanikanje – odklanjanje); odpor – jeza; pogajanje z usodo; depresija; sprejemanje smrti. Lewis (1983): možne stalne izgube kritično bolnega odraslega: prejšnje zdravje; neodvisnost; občutek nadzora nad življ.zasebnost; sramežljivost; tel.podobo; uveljavljanje vloge doma in izven doma; socialni status; samozaupanje; lastništvo, denar; sodelovanje v spolnosti…
ZN ONKOLOŠKEGA B: Onkologija – onkos – masa – veda o tumorjih. Hiter razvoj biologije in patologije v 19 st. je prinesel razvoj specialne mikroskopske tehnologije in barvne tehnike.
Žalovanje: ŠOK – žalujočega ščiti pred posledicami izgube, njegov obrambni mehanizem – zanikanje; PROTEST; DEZORGANIZACIJA; REORGANIZACIJA; Upanje umirajočih; Cilji; Paliativna ZN