- Refleks izcejanja mleka (opis, dejavniki vpliva).
Večje količine mleka nastajajo 30 – 40 ur po porodu,
Hormona prolaktin in oxytocin – ohranjanje visokega nivoja
Prolaktin vzpodbudi nastajanje mleka in njegov dotok v alveole mlečnih žlez. Sesanje izzive povečano sintezo in izločanje oxytocina in ta povzroča kontrakcije v alveolah in tako iztiska mleko v mlečne kanale in sinuse do odprtin na bradavicah
- Tvorba mleka: zaviralci in vzpodbujevalci.
zaviralci:zaskrbljenost,strah,izčrpanost,mraz,bolečina.alkohol,kajenje
vzpodbujevalci:sesanje,toplina,masaža dojk,psihična stabilnost
- Položaj otroka ob dojenju.
- o Otrok naj bo blizu, obrnjen proti dojkam.
- o Bradavica, areola in prsno tkivo tvorijo sesek v otrokovih ustih.
- o Otrok sesa v ciklusih.
- o Otrokov jezik objame sesek.
- o Otrok požira, ko je zadnji del ust poln mleka.
Ko je položaj v redu mati prisloni usta na bradavico, ki jo usmeri proti zgornji ustnici in otroka rahlo pritisne ob dojko. Dojenčkova brada in nosek se dotikata dojke, vendar nosek mora biti prost.
Otrok sesa ritmično in močno, 1-krat na sekundo.
- Znaki, da je otrok dobro pristavljen.
- o Otrokova usta so široko odprta
- o Otrokova brada se dotika dojke
- o Otrokova ustnica je obrnjena navzven
- o Otrok sesa, počiva, sesa
- o Požirki so globoki, počasni
- o Mati lahko sliši kako otrok požira
- Znaki, da otrok ni pravilno pristavljen.
- o Po dojenju je bradavica sploščena in minimalna
- o Mati čuti med in po dojenju v bradavici bolečine
- o Dojke so lahko nabrekle
- o Odstranitev mleka iz dojke je nezadostna
- Znaki, da otrok dobiva dovolj mleka.
- Primerno število podojev
Najmanj 8x/dan.
- Ritem sesanja
Ritem se med dojenjem počasi upočasnjuje.
- Izgled otroka
Je umirjen, ima primeren mišični tonus, zdravo kožo, urinira vsaj 6x/dan in na blato gre najmanj 3x/dan.
- Razpoloženje otroka
Zadovoljen, umirjen.
- Pridobiva na teži
18-30g/dan prvih 6 mesecev.
- Polnost dojk
Po dojenju so mehkejše.
- Znaki, da otrok ne dobiva dovolj mleka.
- Počasno pridobivanje na teži
Ne podvoji porodne teže v 3 tednih.
- Več spanja
- Malodušnost, slaboten jok, cvileč
- Oligurija
Manj urina, koncentriran urin.
- Redko ali sploh ne odvaja blata
- Neprekinjeno dojenje
- Trpeč izraz
- Načini vzpodbujanja tvorbe materinega mleka.
- o Učinkovito sesanje otroka
- o Dojenje na obe dojki
- o Pogosto, podaljšano dojenje
- o Ne uporabljamo dud
- o Tehtanje otroka
- o Urejena prehrana matere
- o Počitek
- o Sredstva za povečanje tvorbe mleka
- o Izbrizgavanje mleka med podoji.
- Posebnosti dojenja nedonošečka, bolnega otroka, otroka z zajčjo ustnico, nevrološko bolnega otroka.
- Nedonošenček: Dokler se ga ne doji ga hranimo po sondi, brizgalki ali skodelici, Izbrizgavanje mleka pri materi v 6 urah po porodu, Izbrizgavanje 8x/dan
- Zajčja ustnica/volčje žrelo
Nos in grlo naj bo višje kot dojka, s prstom zapremo razpoko na ustnici in pomagamo otroku. Uporablja se posebne vložke za dojenje. Traja dolgo časa, mama si mora izbrizgavati mleko in ga dodajati otroku.
- Nevrološko okvarjeni otroci
Potrebno je podpirati glavico, dojko in otrokovo brado. Objamemo otroško brado med palec in kazalec, ostale prste pa držimo pod dojko – plesalčeva roka. Med dojenjem ga prebujamo, potrebno je izbrizgavanje.
- Bolan otrok
Dojenje naj bo pogosto, po želji otroka. Če ne more jesti je potrebno izbrizgavati mleko.
- Bolna mati in dojenje: kdaj je prepovedano, kdaj dovoljeno.
- Preiskave:
ü RTG, CT, UZ, biopsija, – lahko doji
ü MR – si mora iztisniti mleko
ü radioaktivni izotopi – začasno prekine dojenje
- Obsevanje in kemoterapija – prekinitev dojenja
- Anestezija – ko se mati zbudi lahko doji
- Kronične bolezni
- MS – potrebuje pomoč
- Diabetes – lahko doji, vendar so pogostejše infekcije, poraba kalorij je večja, se pravi, da potrebuje več inzulina.
- Bolezni ščitnice – če gre za radioaktivno terapijo, prekinemo dojenje
- Znaki pripravljenosti otroka na sprejemanje goste hrane.
- žvečenje vsega, kar je v dosegu rok,
- segajo po hrani in jo poskušajo sami jesti,
- jok ob pogledu na hrano,
- sedijo sami ali ob podpori,
- dobivajo zobke,
- izgubijo refleks izplazenja jezička,
- lakota tudi po obilnem obroku mleka,
- manj mirne noči
- Način uspešnega uvajanja goste hrane pri dojenčku.
- Popolnoma se posvetimo dojenčku,
- Uvedemo reden obrok,
- Začnemo z dodajanjem ob dojenju,
- Nismo pod pritiskom glede količine zaužite hrane,
- Vsak dan ponudimo nekaj več,
- Nove jedi uvajamo postopoma.
Najbolje se obnese, da prve žličke mešane hrane ponudimo med običajnim obrokom. Dojenčka najprej podojimo in nato mu ponudimo žličko mešane prehrane, nato pa zopet mleko. Najprimernejši obrok za uvajanje nove hrane je opoldanski obrok. Pričnemo z pol žličke, nato pa vsak dan več. Vsak teden uvajamo novo živilo, tako, da vidimo če mu katero živilo ne ustreza. Žličko naslonimo na spodnjo ustnico, tako, da otrok posrka kar je na njej.
- Uvajanje novih živil: kdaj, kaj.
- Sadni sok
- (Jabolčni, grozdni, korenčkov,…Postopoma večamo količino in gostoto, tako da počasi postaja kašica.)
- Sadna kaša,
- Zelenjavna juha,
- Žitne kaše z mlekom,
- Meso,
- Riba.
- Omejitve pri uvajanju hrane pri dojenčku (česa ne ponujamo).
Do 6. meseca:
- pšenice, rži, ovsa, ječmena in jedi iz njih
Kruha ne dajemo zaradi glutena.
Do 1. leta:
- kravje mleko, beljak, med, citruse (limone, pomaranče, mandarine,
grenivke), jagodičje (jagode, maline, robidnice, borovnice), mastno
in ocvrto hrano;
- hrano in pijačo, sladkano s sladkorjem ali z umetnimi sladili
(pudingi, torte, piškoti, gazirane pijače, dietni sokovi),
- med,
- preslano hrano (konzervirana hrana, instant juhe, krekerji, čips).
Do treh let:
lešnike, arašide, cele grozdne jagode, pokovko…
Po 4. mesecu uvajamo tudi zelenjavo, dušeno, kuhano, bio-predelano. Takrat lahko damo tudi riž in koruzo. Meso in ribe ponudimo po 6. mesecu. Zbiramo meso mladih živali. Po 6. mesecu lahko damo kuhan rumenjak – samo noževo konico in postopoma večamo. Beljaka ne dajemo do 1. leta. Sol omejimo, ne dosolimo. Maščob ne omejujemo do 2. leta.
- Posebnosti prehranjevanja predšolskih otrok.
- Oblikovanje prehranjevalnih navad,
Otrokom se šele oblikujejo prehranjevalne navade.
- Izbirčnost
Spoštujemo okus, pomemben je pristop.
- Pestri, zanimivi jedilniki
- Mleko, mlečni izdelki
Do 5. leta se odsvetuje mleko z 0,5% mm. Do 2. leta dajemo mleko s 3,5% mm. Do 6. leta pa postopoma pridemo na 1,6% mm.
- Pijače
Nesladkan čaj, voda – ustekleničena, juh dajemo malo, ker so hitro siti.
- Nevarnost aspiracije
- soja
Soji se izogibamo, ker napenja.
- Priporočila v prehrani predšolskih otrok.
- o Mleko, mlečni izdelki vsak dan,
- o Meso, perutnina, jajca, stročnice,…7 krat na
- o teden, meso do 5 krat,
- o Ribe 1-2 krat na teden
- o Kruh, žita, riž, krompir,… vsak dan,
- o Sadje 2 krat na dan,
- o Zelenjava 2 – 3 krat na dan,
- o Pitna voda ali priporočene zamenjave
- Priporočila glede uživanja odsvetovanih živil v prehrani otrok.
- Pekovski izdelki, slaščice, deserti (imajo veliko maščob in sladkorja)
- Soft drinks, (vsebujejo umetna barvila, arome, sladkor,…)
- Mesni, majonezni, kremni namazi (preveč maščob, ponudimo dietne margarine, kislo smetano)
- margarine,
- Živila z velikim deležem maščob
- Mesni izdelki
- Instant in koncentrirani izdelki
- kava – NE!
- Ukrepi pri debelosti otroka.
- Otrok starejši od 2 let
- Vzdržujemo telesno maso, svetujemo spremembe v prehrani in telesni aktivnosti.
- Otrok s sekundarnimi zapleti debelosti
- Dieta, telesna dejavnost – 30 min/dan. Odsvetovane so hitre diete in treningi za hitro izgubo telesne teže.
- Starejši od 7 let in nima sekundarnih zapletov
- Najpogostejši alergeni v otroštvu, diagnostika in ukrepi za zmanjševanje težav.
- Tveganje
- Prizadene 2-3% otrokov.
- Najpogosteje pojav med 6. in 24. mesecem, med 5. in 6. letom,
- Najpogostejši alergeni v otroškem obdobju:
- kravje mleko
- jajca
- soja
- arašidi
- oreščki
- ribe
- Proces uravnavanja telesne temperature.
Center za uravnavanje telesne temperature je v hipotalamusu. Toplota v telesu nastaja in se tudi neprestano oddaja.
Mehanizmi, ki zmanjšujejo TT: razširitev krvnih žil, močno znojenje (posledica je izhlapevanje in zavrto nastajanje toplote)
Mehanizmi, ki povečujejo TT: zoženje žil, drhtenje, vzdraženje simpatičnega živčevja, izločanje tiroksina.
69. Načini oddajanja toplote telesa?!
-KONVEKCIJA: Prenašanje toplote je odvisno od vlaženja, temperature in mešanja okoljskega zraka. Otrok lahko izgubi toploto, če je hladno in je prepih -RADIACIJA: sevanje toplote je odvisno od temperature okoljskih predmetov. -EVAPARACO: izhlapevanje toplote s površin sluznic in kože -KONDUKCIJA: prevodnost, oddajanje in sprejemanje toplote ob dotikanju.
70. Dejavniki, ki vplivajo na višino telesne temperature?
– dnevni bioritem ( zjutraj nižja, zvečer višja) -starost -okolje -okolje -spol ženske imajo višjo temperaturo 0,3-0.6 stopinje in bom menstruaciji in ovulaciji.)
71. Stopnje povišane telesne temperature.
-subfebrilna 37.1 – 37.7
-rahlo zvišana 37.8 – 38.5
-zmerno zvišana 38.6 – 39.0
-visoka 39.1 – 40.9
-smrtno nevarna 41 – 43
72. Kaj se v telesu dogaja pri povišani telesni temperaturi (spremljajoči znaki in siptomi)?
Tahipnea in tahikardija
-glavobolj, utrujenost, slabost,nespečnost
-izguba apetita, žeja, obstipacija
-pordela topla koža in hujšanje
73. Načrt ZN otroka s povišano telesno temperaturo.
Temperatura zraka 20 C,meri TT na 4 ure ,ob povišanju na eno uro ali pogosteje( na 10-15 minut pri vročinskih krčih); apliciraj antipiretike v skladu z naročili zdravnika oz. ob vročini nad 38,4 C;ob vročini nad 39 C po aplikaciji antipiretika ukrepaj še s fizikalnim zniževanjem povišane TT,spremljaj vitalne znake vsakih 15 minut 1 uro; spremljaj vnos tekočine,apliciraj iv.tekočine po naročilu zdravnika; obvesti zdravnika ob motnjah zavesti otroka ali ob povišani temp.ki vztraja kljub ukrepom; dokumentiraj:merjene vrednosti,intervencije,otrokovo odzivanje; vrednosti doseženo s postavljenimi cilji, zdr.vzgoja staršev
74. Načini fizikalnega zniževanja telesne temperature, natančen opis izvedbe.
-vlaženje kože z mlačno vodo:v banjico natočimo vodo 2-3 cm,temp.vode od 28-37 C,umijemo in razkužimo roke in zmerimo vodo. Slečemo otroka v celoti, AG nega po potrebi,otroka z varnostnim prijemom sede ali leže držimo in ga oblivamo tako da telo vzdržuje stalno mokro(najprej noge,prsni koš,trebuh in hrbet). Ves čas otroka opazujemo in merimo pulz,vsakih 15 minut merimo temp.rektalno(otrokom do 2 leta) ostalim aksilarno in postopek ponavljamo dokler ni temp.38 C otroka.
-hladni ovitki celega telesa: v vodi ki ma temp. od 28-37 C namočimo plenico in jo odtisnemo in potem zavijemo otroka ki smo ga slekli od vrata do pet zavijemo z mokro plenico in potem še z suho ga zavijemo. Ovitek menjavamo ko je suha rjuha topla-delamo pogosto. Opazujemo otroka,merimo pulz in temp na 15 minut,hladimo dokler ne pride temp. na 38 C. -hladilna kopel:temp.vode naj bo za 1 C nižja od otrokove telesne temp. Otroka slečemo in ga damo v banjico z varnostnim prijemom in polivamo nogo pri vodi tako da se voda v 10 minutah zniža za 10 C..
75.Farmakoterapija vročine.
-aspirin je prepovedan do 12 leta ker lahko pride do Rejevga sindroma
-paracetamol (Panadol,Lekadol)à daje na 6 ur, deluje po 50 minutah
-Metanizol (analgin,Nevalgeton)=analgin, daje i.v
-Diklofenak (Voltaren)- svečke, deluje po 10 minutah
Antipiretike damo, kadar je vročina nad 38.4 stopinje. Dozira se jih gled na kg otroka. Začetne doze so 0d 10-15mg/kgTT, naslednje doze od 7-12mg/kgTT. Dnevno ne smemo preseči 60mg/kg TT.
76. Vročinski krči: opredelitev pojma, pojavnost, znaki, preprečevanje-
Vročinski krči so napad krčev med nekim obolenjem z visoko temperaturo, pri katerem pa primarno ni prizadeto osrednje živčevje. Značilni so za otroško obdobje, ponavadi nenevarni. Najpogosteje se pojavijo pri otrocih v starosti od 6 mesecov do 3 let (max 5let). So enkratni dogodek, pojavijo se v prvih 6-12 urah povišane temperature. Doživi jih približno 3,5% otrok do 5 lega starosti.
Znaki: generalizirane krize kloničnega tipa,tonično-klonični,tonični,atonični napadi
Preprečevanje? Preprečujemo jih tako da če se temp.poviša nad 38 C pričnemo ohlajati otroka(vročinski krči se pred 4 letom lahko ob povišani TT ponovijo) zato ukrepamo tako da naj bo otrok čim manj oblečen ali pokrit,mlačna kopel,hladni napitki,antipiretik(panadon…)
77. Ukrepanje ob napadu vročinskih krčev, preprečevanje.
Otroka postavimo na varno in na bok. Otroka hladimo ter mu apliciramo antikonvulzivno terapijo po naročilu (stesolit)
Preprečevanje: -počitek -lahko straching prizadetih mišic -pitje elektrolitne mešanice
78. Fiziološke potrebe po tekočini: izračun za otroke različnih starosti in teže.
-če je povišana telesna temperatura (nad 37) se za vsako povišna stopinjo potrebuje 12% več tekočine.
-temperatura okolja: nad 30 stopinj v okolju povečamo vnos za 30ml/kg tt.
-diareja. Merimo izgubo tekočine. Pri blagi diareji se izgubi 10-25ml/kg, pri zmerni od 25-50ml/kg, pri hudi pa do 75ml/kg
| DOBA | VODA ML/KG |
| novorojenček | 60 |
| Dojenček (4 – 10 kg) | 100 – 150 |
| Predšolski otrok (10 – 20 kg) | 1000 + 50 ml x (kg -10kg) |
| Šolski otrok (20 – 50 kg) | 1500 + 20 ml x (kg – 20 kg) |
| Adolescent (preko 50 kg) | 2100 do 3000 ml |
79. Bilanca tekočin (opredelitev, pozitivna, negativna).
Bilanca tekočin pomeni stanje hidracije ali dehidracije organizma in predstavlja razliko med prejeto in izločeno tekočino. Pri izračunu celotne bilance tekočin se upošteva: -Prejeta tekočina: bolnik jo je sprejel per os ali intravensko -Izločena tekočina: diureza, sputum, bruhanje, diareja, izguba s potenjem
80. Znaki dehidracije.
-Blaga: podočnjaki, suh jezik in žeja, 30-50ml -Zmerna: halonirane oči, ošiljen nos, suha usta in jezik, oligurija, oslabljen turgor, 60-100ml -Huda: znaki zmerne dehidracije,+ bledica, hladen pot, tahikardija, sopor, 100-150ml
81. Vzroki za patološke izgube tekočine.
Povišana telesna temperatura, Temperatura okolja (če je temperatura okolja več kot 30°C, povečamo 30 ml/kg), Hiperventilacija, Cistična fibroza, Diareja (ocenimo izgubo; pri blagi diareji rečemo, da se izgubi 10-25 ml/kg, zmerna diareja 25-50 ml/kg, huda do 75 ml/kg tekočine), Bruhanje (smo pozorni kaj bruha).
82. Patološke potrebe po tekočini: izačun za otroke različnih starosti, teže in obolenj.
83. ZN otroka, ki je dehidriran.
-temperatura zraka 20 stopinj
-meri telesno temperaturo na 4 ure, ob povišanju na 1 uro ali oigosteje
-apliciraj antipiretike v skladu z naročili zdravnika oz ob vročini nad 38.2.
-ob vročini nad 39 po aplikaciji antipiretika ukrepaj še z fizikalnim zniževanjem
-ob povišanju nad 39 spremljaj vitalne funkcije na 15 minut
-spremljaj vnos tekočine, apliciraj iv terapijo po naročilu zdravnika
-obvesti zdravnika ob motnjah zavesti otroka, ali ob visoki temperaturi, ki kljub vztraja
84. Vrste diareje in ZN.
-blaga: otrok izloča 5-6x/dan, ni znakov dehidracije ali acidoze, otrok lahko bruha, lahko ima povišano telesno temperaturo.
-Zmerna: odvaja vodeno blato, je blago dehidriran in nima znakov acidoze
-Huda: odvaja vodeno blato 10x/dab ali več, dehidriran, izčrpan, acidoza, motena zavest
ZN: -spremljanje pogostosti in značilnosti stolice
– Bilanca tekočin, preverjanje turgorja,sluznice, fontanele
– Tehtanje
– Terapija
– Ponujati pijačo ( nelit,isostar, čaji..)
– Neprekinjeno dojenje
– NE ponujamo sokov, umetnih pijač
– BRAT dieta (banane,riž, jabolka,toast)
– Kontrola kože
– Merjenje temperature
– Poučevanje staršev
[wp_ad_camp_1]
85. Negovalna anamneza pri otroku z diarejo.
-motnje prebave, operacije, uvajanje nove hrane
-Gi status, nausea, bruhanje, značilne stolice,bolečina, izgled trebuha, palpacija
-nedavna antibiotična terapija
-prehranjenost, turgor, izgled sluznice
86. ZN otroka z diarejo.
-spremljanje pogostosti in značilnosti stolice
– Bilanca tekočin, preverjanje turgorja,sluznice, fontanele
– Tehtanje (vsako jutro pred hranjenjem)
– Terapija
– Ponujati pijačo ( nelit,isostar, čaji..) na vsakih 20 minut
– Neprekinjeno dojenje
– NE ponujamo sokov, umetnih pijač
– BRAT dieta (banane,riž, jabolka,toast)
– Kontrola kože po vsaki stolici, pogosto previjaj, kožo čisti nežno in zaščiti z mazili
– Merjenje temperature 2-4 ure aksilarno
– Poučevanje staršev (prehrana: sveži sok korenček,zelena,peteršil,špinača)
87. ZN otroka ki bruha.
-spremljanje bilance
-Kontrola TT
-Preverjanje stanja sluznice, turgorja, temperature,fontanele
-meritve vitalnih funkcij na vsake 4 ure ali pogosteje
-Spremljati laboratorijske izvide
– opazujemo način bruhanja
-oprazuj otrokovo razpoloženje
-razpoloženje
-izplakujemo usta otroku
-nudimo oporo
-Ga zamotimo z igro in umirjeno glasbo
-dobro prezračena sobo, otrok naj počiva leže
-ko se bruhanje umiri mu ponudimo 5-15ml tekočine
-nudimo pogoste a majhne obroke (10-12)
-opazuj pretok infuzijske tekočine
88. ZN otroka z obstipacijo.
-beležimo frekvenco in značilni stolic
-spodbujamo otroka k pitju
-bilanva grane in tekočine
-vsakodnevno izločanje ob isti uri
-klistir po naročilu
-masaža trebuha v smeri urinega kazalca
-izobraževati starše in otroka o hrani bogati z vlakninami ( zrele banane, hruške, fige slive, otroki, kosmiči, Donat..)
89. Znaki in simptomi pri otroku z obolenji dihal.
-Vročina: ni vedno prisotna, je prvi znak infekcije
-Meningismus: so znaki meningitisa, ki jih ne povzroča vnetje možganskih open
-Neješčnost
-Bruhanje: lahko je posledica sekreta iz nosu
-Diareja: blaga, lahko vodi v dehidracijo
-Bolečine v trebuhu: napenjanje, zatečenost trebušnih bezgavk
-Zamašenj nos
-Kašelj: lahko traja veliko časa
-Težko dihanje
-Bolečine v grlu
90. Kako opazujemo in merimo dihanje?
-Frekvenca dihanja: tahipnea in bradipnea
-Globino: amplituda dihanja, koliko se prsni koš ugrezne
-Napor: dispnea, želvino dihanje (otrok vlači glavo med ramena,kima z glavico v ritmu dihanja, nosnice plapolajo), hlastanje za zrakom
-Ritem dihanja
-Temperaturo: ugotavljamo ali je prišlo do infekcije, opazujemo tudi bezgavke, izcedke iz nosu in ušes
-Kašelj: kdaj se pojavlja, kakšen je.
-Hropci: kdaj se pojavljajo – vzdih/izdih, piskajoči
-Bolečine: v prsih kje, naj nam opiše
-Sšutum: barva, konsistenca, volumen, viskoznost
91. Znaki dispnee pri dojenčku.
-uvlačenje rebernih prostorov, lokov in celega prsnega koša
-plapolanje nosnic
-stokanje v ritmu dihanja
-tahikardija
-strah
-utrujenost
-nemir
-razdražljivost
-acidoza
92. Načrt ZN pri otroku z dispneo.
-kontrola frekvence in globine dihanja na 2-4 ure
-opazovanje nosnic, cianoze
-merjenje saturacije
-aplikacija kisika po naročilu
-čiščenje dihalnih poti
-primeren položaj otroka
-terapija po naročilu
93. Rast otroka: teža, obseg glavice, višina/dolžina (povprečne vrednosti)
-Teža: v prvem trimesečju otroček pridobiva približno 25g dnavno, v drugem 20g dnevno, v tretjem 15g dnevno in v četrtem 10g dnevno. V prvih šestih mesecih svojo težo podvoji (mesečno + 600g), v prvem letu pa potroji (mesečno za + 500g)
-Višina/dolžina: v drugem mesecu zraste za približno 3cm, v četrtem in petem pa za približno 2cm. Ob koncu prvega leta je dolg med 70 in 80 cm. (pri treh mesecih41-42cm, pri šestih mesecih 44-45cm.
-Obseg glavice: 30-36cm ob rojstvu ,je relativno velika saj zavzema ¼ telesne teže. Takoj po rojstvu vidimo edem na vekah
94. Razvoj grobe motorike (mejniki).
-novorojenec lahko glavo dvigne in obrne
-v 3-4 mesecu je ritka izravnana, če leži na rebuhu, opre se na komolce, s podlago tvori pravi kot.
-v 6 mesecu pri legi na trebuhu se opre na podlago z iztegnjenimi komolci, kolki koleni
-med 6 in 8 mesecom otrok sedi na trdi podlagi, opira se na svoje roke
-med 10 in 12 mesecem sedi brez opore
-med 9 in 10 mesem otrok prestopa, hodi ob opori
-okrok 1 leta otrok shodi, punčke prej
95. Razvoj fine motorike: dlan, okulomotorika.
-Dlan: -prva dva meseca je stisnjena pest
-3-4 mesec se dlan odpira-DIGITOPALPALNI PRIJEM
-6-7 mesec prime v roko, prestavlja, daje v usta
– 1 leto- PINCETNI PRIJEM
-Okulomotorika: -2. Mesec: opazuje, fiksira pogled za 20 sekund
-5. Mesec: koordinacija očes in akomodacija
96. Razvoj sluha in socializacija otroka, govor.
-Sluh: -reagira na hrup z morojevim refleksom
– pri 4 mesecih se obrne v smeri zvoka
-Socializacija: -pri 2 mesecih se nasmehne
-pri 4 mesecih se smeje, pokaže nezadovoljstvo
-pri 6 mesecih se boji neznancev
-pri 9 mesecih se igra
-Glasovi in govor: – v 3 mesecu začne brbljati
– v 3 mesecu sestavlja zloge brez pomena
– v 12 mesecu povezuje s pomenom
69. Razvoj sluha in socializacija otroka, govor.
Sluh: Od začetka dojenček reagira na šumenje, hrup…z refleksom – Moorojev refleks. V 4. mesecu se obrne v smeri zvoka. Socializacija: Dva meseca po rojstvu se nasmehne, v 4. mesecu se smeje naglas, pokaže nezadovoljstvo (mimika, jok), pri 6. mesecih se začne bati neznancev, pri 9. mesecih se igra skrivanje (pod majico). Glasovi in govor
– predgovorno obdobje do
– govorno obdobje 8. meseca
Govorna faza = odvisna od sluha. Otrok posluša, razume, vendar ne imenuje, govori. Pri 13. mesecih začne povezovati s pomenom.V tretjem mesecu začne otrok brbljati, povezuje soglasnik in samoglasnik. Ugotavljamo, če ima govorni ritem. Pri 8. mesecu že izgovori zloge, vendar brez pomena.
67. DRPT (Denverski Razvojni Presejalni test)
S pomočjo DRPT preverjamo otrokovo stopnjo socializacije (denimo samostojnost pri umivanju, oblačenju, preprostih igrah …), stopnjo govora (sprašujemo ga po razlagi posameznih pojmov, besednih zvez …), stopnjo fine motorike (sposobnost risanja preprostih likov) in grobe motorike (stoja na eni nogi, poskakovanje …).
98. Preventiva otitis media pri otroku.
Vnetje srednjega ušesa je pri otrocih relativno pogosta, prav zato je pomembno dajih pravočasno odkrijemo in ukrepamo.
Preventiva: – otroka damo v posledeč položaj med hranjenjem
– spoznamo zgodnje znake vnetja ušesa ( otrok se vleče na uho, je siten..)
– zagotovimo otroku zrak brez cigaretnega dima
99. Razložite pojme: radiacija, konvekcija, evaporacija, kondukcija.
-KONVEKCIJA: Prenašanje toplote je odvisno od vlaženja, temperature in mešanja okoljskega zraka. Otrok lahko izgubi toploto, če je hladno in je prepih -RADIACIJA: sevanje toplote je odvisno od temperature okoljskih predmetov. -EVAPARACO: izhlapevanje toplote s površin sluznic in kože -KONDUKCIJA: prevodnost, oddajanje in sprejemanje toplote ob dotikanju.
100. Varnost otroka doma.
-0-4mesecev:-ASŠIRACIJA (previdna uporaba pudra)
-ZADUŠITEV (odstraniti pvc vrečke iz dosega rok, ne uporabljamo blazin, cuclja ne privežemo okoli vratu, nikoli otroka ne pustimo samega v kadi)
-PADCI ( nikoli ne piščaj spuščenih stranic posteljice, otroka ne puščamo na dvignjenih površinah)
-OPEKLINE ( vedno preverimo temperaturo hrane, preden jo damo otroku, preverimo temperaturo vode v kadi, previdno na soncu, ne puščati otroka samega v avtu, preverimo temperaturo v avtu, preden v njem peljemo otroka)
-PREVOZ ( v ustreznem sedežu, do 9 kg lahko spredaj-brez airbeg)
-POŠKODBE ( otroku ne dajemo ostrih predmetov, preglasnih igrač)
-4-7 mesecev:-ASPIRACIJA (odstranimo gumbe , zameške, trde bonbone, druge trše predmete, lešnike in semena, pozorni smo ko dajemo koščke jabolka, piškode, otroka ne hranimo leže, ne ponujamo razstavljenih igrač, umaknemo puder, baterije, sponke)
-ZADUŠITEV (odstranimo balone in rastavljene igrače)
-ZASTRUPITEV ( odstranim iz dosega rok čistila, zdravula in strupe, ne shranjujemo praznih steklenic, ne shranjujemo strupenih snovi v embalaži za hrano, pazimo da ni strupena barva na igračkah, odstranimo rože)
-OPEKLINE ( sveče in cigarete naj bodo visoko, pozorno na soncu, ograjica na štedilniku, električne vtičnice je treba zaščititi)
-8-12mesecev:-UTOPITVE ( previdno ob vsakemo
Izvoru z vodo, vrata stranišča naj bodo zaprta, odstranimo nepotrebno vodo v posodah
-PADCI ( ogradimo stranišča, varno obujemo otroka, preverimo da je pohištvo varno pritrjeno)
-ZASTRUPITVE ( zdravila, ne dajemo kot bonbon)
-ODSTRANIMO PRT NA MIZI
101. Opišite prijazen sprejem otroka na bolnišnični oddelek in njegovo pripravo na načrtovano hospitalizacijo.
Ga prijazno pozdravimo in sprejmemo starše in otroka,s primerno komunikacijo dosežemo medsebojno zaupanje in spoštovanje,zbere podatke o njegovem stanju glede na življenjske aktivnosti,razložimo dnevni red in jim razkažemo prostore po oddelku. Priprava= Priprava otroka na načrtovan sprejem v bolnišnico je pomembna naloga staršev. Straši morajo primerno otrokovi starosti, otroku pred prihodom v bolnišnico s preprostimi besedami čim bolj realno in iskreno razložiti, zakaj mora v bolnišnico, kaj se dogaja v bolnišnici in kako je opremljena.
Medicinske sestre imajo prav tako pomembno vlogo pri pripravi otroka na hospitalizacijo, saj staršem ob prihodu pomagajo s pogovorom, jim predstavijo prostore oddelka, dnevni red, dejavnosti, osebje ter načine in postopke zdravstvene nege.
102. Kaj je to kengurujčkanje, kako in kdaj se izvaja, zakaj ga vzpodbujamo?
Mati položi nedonošenčka v pokončnem položaju na svoje gole prsi in ga tako pestuje. Nedonošenčki so bolj mirni,zdravje se jim hitreje izboljšuje,potrebujejo manj kisika,termoregulacija je boljša,imajo manj prebavnih težav,matere jih dalj časa dojijo. Kengurujčkanje omogoči tako telesni stik med starši in nedonošenčki in blaži posledice prezgodnjega poroda.