Zdravstvena nega otroka vaja za izpit 1.del 2014

  1. Pojasni pojem »prijazna hospitalizacija«?

 

Pojem pomeni, da so osebje in terapevtsko diagnostični postopki naklonjeni otroku v pozitivnem smislu, da najdejo način dobre in predvsem uspešne komunikacije z njim. Pomeni odprtost bolnišnice, racionalna diagnostika in terapija in nega, ustrezno kratka ležalna doba, poseben režim na oddelku, delo s starši.

 

  1. Kaj so temeljne vsebine EACH listine?

 

EACH – European Association for Children in Hospital (Evropsko združenje za pravice otrok v bolnišnicah) – je krovna organizacija za članska združenja, ki skrbijo za otroke pred hospitalizacijo, med njo in po njej. Trenutno ima EACH osemnajst članskih združenj iz šestnajstih evropskih držav in iz Japonske. EACH listina je razdeljena po členih in obravnava otrokove pravice, starševske pravice… Cilj listine je pravno in v praksi zadovoljiti otrokove potrebe.

 

  1. Temeljni cilji in načela ZN otroka.

Cilji:

  • Zdrav razvoj otroka
  • Pomembna integriteta družine
  • Rutina, jo vzdržujemo
  • Izogibamo se travmatičnim dogodkom – ali jih vsaj zmanjšamo

 

Načela:

  • Upoštevamo lastnosti
  • Se prilagajamo
  • Smo pošteni
  • Upoštevamo želje (glede na zdravnikova navodila)
  • Spoštujemo zasebnost
  • Poskušamo ustvariti čim bolj domače okolje
  • Zmanjšujemo strah in bolečino
  • Spoštujemo želje staršev (intuicija), otroka

 

  1. Naštej specifične lastnosti in znanja, ki jih mora imeti pediatrična MS.

 

Od MS se zahteva splošna (opazovanje,…) in strokovna znanja, komunilacijske sposobnosti, empatijo, sočutnost, skrbnost, urejenost, vključuje tudi igro.

 

  1. Kaj vpliva na otrokovo doživljanje bolezni?

 

Vpliva:

ü  resnost bolezni

ü  trajanje bolezni

ü  starost otroka

ü  kraj zdravljenja

ü  odnos staršev

ü  otrokove lastnosti

 

  1. Kaj vpliva na otrokovo reakcijo na hospitalizacijo?

 

Otrokova starost, občutljivost na ločitev, bolezensko stanje otroka, sodelovanje staršev pri zdravstveni negi in procesu zdravljenja, pripravljenost otroka na bolnišnično zdravljenje in trajanje hospitalizacije, temperament in stopnja inteligence.

 

  1. Naloge medicinske sestre ob sprejemu otroka na bolniški oddelek.

 

  • Se predstavimo
  • Razkažemo oddelek
  • Razložimo dnevni red
  • Predstavimo osebje
  • Povemo kaj bomo delali (ne gremo v detajle, da otroka ne prestrašimo)

 

  1. Tehnike zbiranja podatkov ob sprejemu otroka na oddelek.

 

Najpomembnejši vir so starši, opazovanje, merjenje, pogovor s člani zdravstvenega tima, pogovor s člani negovalnega tima, pregled in analiza medicinske dokumentacije, pregled in analiza dokumentacije zdravstvene nege.

 

9. Kako reagirajo starši na hospitalizacijo otroka?

 

Lahko odreagirajo čisto normalno z veliko mero sočutnosti in razumavanja, lahko pa se pojavijo naslednje faze:

ü  Zanikanje,

ü  jeza in/ali občutek krivde,

ü  strah,

ü  anksioznost

ü  depresivnost

 

  1. Znaki in simptomi bolečine pri dojenčku.

 

Bolečina je neprijetna senzorna izkušnja. Ni vidna in jo definiramo kot individualno izkušnjo, je subjektivna.

Dojenčki ne znajo povedati in opisati kaj in kje jih boli. Pomembno je opazovanje.

Povečajo se nekatere VF (vitalne funkcije) in nekateri hormoni, so napeti, slabe volje, jokajo, izgubijo apetit, odklanjajo hrano, posledično hujšajo, so razdražljivi, delajo grimase,  …

 

  1. Znaki in simptomi bolečine pri malem otroku.

 

Jok, odklanjanje hrane, mahanje z rokami in nogami, toga drža, dotikanje bolečega dela, strah, zakrivanje obraza, pasivnost, umik, regresija v obnašanju, opisuje bolečino: »Boli, boli!«; »Av, Av!«

 

  1. Znaki in simptomi bolečine pri šolskem otroku in mladostniku.

 

ŠOLSKI OTROK: hiperaktivnost, pasivnost; nestabilno razpoloženje, zahtevnost, agresija, jeza, na obrazu je izražen strah, umik, mirnost (ležijo z zaprtimi očmi), stokanje, kričanje, ob prisotnosti vrstnikov zanikalo bolečino, skušajo zadržati solze, prisoten je strah pred pohabljenjem, smrtjo, zahtevajo razlago postopkov zdravstvene nege in zdravljenja, opredelijo oz. znajo opisati bolečino, prosijo za zdravila (ne injekcije).

 

MLADOSTNIK: sposobni opisati bolečino (Lokalizacijo, intenzivnost, trajanje), sami izrazijo željo po zdravilih proti bolečini, prisoten je strah pred telesnimi spremembami, strah pred izgubo neodvisnosti, zaskrbljenost zaradi prihodnosti, včasih odklonijo postopke pri zdravljenju in zdravstveni negi.

 

  1. Lestvice za vrednotenje bolečine pri otroku.

 

  • Lestvica ploščic
  • Opisna lestvica
  • Numerična lestvica
  • Lestvica obrazov
  • Barvna skala

 

  1. Naštejte razvojna obdobja otroka in njihovo trajanje od – do.

 

  • PRENATALNO OBDOBJE (od spočetja do rojstva)
  • OBDOBJE NOVOROJENČKA (prvi štirje tedni življenja)
  • OBDOBJE DOJENČKA (od konca prvega meseca do konca prvega leta življenja)
  • OBDOBJE PREDŠOLSKEGA OTROKA (od začetka drugega leta življenja do konca šestega leta življenja)
  • OBDOBJE ŠOLSKEGA OTROKA (od začetka sedmega leta življenja do začetka pubertete, ki se pri deklicah začne v povprečju z desetimi leti, pri dečkih pa z dvanajstimi leti)
  • OBDOBJE PUBERTETE (od pojava prvih sekundarnih spolnih znakov do spolne zrelosti)

 

  1. Definirajte termine v neonatologiji: novorojenček, nedonošenček, donošen, prenošen…

 

ü  Novorojenček – do dopolnjenega 1 meseca starosti

ü  Nedonošenček – do 37 tedna GS

ü  Donošenček – med 37 in 41 tednom GS

ü  Prenošenček – po 42 tednu GS

ü  Zahirančki – premajhni glede na GS

ü  preveliki za GS

ü  primerni trajanju gestacije   

 

  1. Naštejte značilnosti novorojenčka.

 

  • Novorojenec meri okoli 46-54 cm
  • Težak je približno med 3000 – 4200 g
  • Obseg glave je približno med 33-36 cm
  • Glavica zaseda približno četrtino telesne teže
  • Lobanjski del je v primerjavi z obraznim večji
  • Tipljeta se mala(posteriorna) in velika(anteriorna) mečava
  • Glavica je lahko zaradi poroda “nepravilnih” oblik
  • Oči so svetlo sive do temno rjave barve, običajno zaprte
  • Nos običajno sploščen
  • Vrat je kratek z mnogimi kožnimi gubami
  • V ustih se pogosto pojavijo bele obloge na jeziku (Candida albicans )
  • Prsni koš je sodčaste oblike
  • Rebra potekajo vodoravno
  • Trebuh cilindrične oblike
  • Črevesje je po rojstvu sterilno in brezzračno(20 minut po porodu črevesni šumi)
  • Fiziološki padec telesne teže do 10 %(v prvih 2-4 dneh izguba)
  • Ob koncu 1. meseca starosti pridobi na telesni teži okoli 0.5 kg
  • Fiziološka zlatenica nastopi 2. do 3. dan po porodu
  • Popek
  • Spolovilo nabreklo
  • Položaj popolne fleksije
  • Dihanje(30-60 kubikov na minuto.Po prvih prisiljenih vdihih se dihanje umiri)
  • Srčna akcija(najprej od 100-120,stabilizira pri 120-140)

 

  1. Naštejte in opišite razvojne reflekse pri novorojenčku.

 

ü  Sesalni – se pojavlja že pri plodu okoli 10 tedna nosečnosti in traja vse do 4 meseca starosti. Sprožimo ga tako da v otrokova usta potisnemo konec prsta kar sproži intenzivno sesanje

ü  iskalni – dotaknemo s prstom otrokova usta in obrne glavo v tisto smer ker neki išče

ü  prijemalni – s kazalcem pritisnemo na dlan tik pod prsti in stisne pest ali pokrči noge

ü  tonični vratni – opazen v 2 mesecu, otrok obrne glavo stran in sta ena roka in noga iztegnjena in druga noga in roka pa skrčeni

ü  moro – reakcija zdrgnjenja. Povzročena s močnim hrupom ali da roke iztegnjene in hitro spustimo,držimo leže na hrbtu in počasi spustimo,odročenje s iztegom in odprte dlani

ü  Avtomatizem hoje

Zdravega novorojenčka držimo pod pazduhama, nagnjenega naprej, noge se dotika podlage. Otrok sam poskuša hoditi. Refleks izgine okoli 4. tedna.

ü  Reakcija prestopanja

Primemo pod pazduhama in s hrbtišči stopala se dotaknemo mize. Nogo bo previdno dvignil in jo poskušal položiti na podlago.

ü  Navzkrižni in stezni Odgovor

Otrok leži na hrbtu, eno nogo dražimo po podplatih in jo ob tem držimo, otrok drugo nogo pokrči, kot bi hotel odriniti dražljaj.

ü  Galant – roke na trebušček,leži na ravni podlagi in s prstom potegnemo po hrbtu in se bo usločil nazaj

 

  1. Natančno opišite prvo oskrbo novorojenca.

 

  1. porodi se glavica

Naloge: obrišemo obraz, usta, nos s sterilno gazo.

  1. porodi se cel otrok

Naloge: položi se ga mami na trebuh, položimo ga na sterilno segreto kompreso v drenažno položaj, s sterilno plenico masiramo hrbet da vzdražimo dihanje.

  1. ko preneha utripati popkovina

Označimo otroka in mamo, zaklemamo popkovino in ko preneha utripati jo prerežemo

  1. Presejalni testi novorojenčkov (kateri, kdaj se izvajajo, zakaj).

 

v  TSH TEST – nam pove če ščitnica pravilno deluje

v  FTH TEST – nam pove sposobnost presnavljanja AK fenilalanin, izvajajo se takoj po rojstvu

v  DENVERSKI PRESEJALNI TEST – nam pove stanje:

ü  Govora in razumevanja besed,

ü  Fine motorike in koordinacija gibov,

ü  Socializacijo in razvoj samostojnosti,

ü  Grobo motoriko

 

Izvaja se vsem otrokom. Izvajalci morajo imeti znanje in certifikat. Je enoten standard razvoja otroka in čim hitrejša napotitev na diagnostično obravnavo v primeru odstopanj. Izvaja se v 1., 3., 6., 12. in 18. mesecu.

 

20. Opis življenjskih aktivnosti novorojenčka.

 

Dihanje

 

Prvi vdih – tekočina iz dihal se izloči že v porodni poti. Sproži ga spremenjena koncentracija O2 in CO2 v telesnih tekočinah, kompresija in dekompresija, termično, mehanični in zvočni dražljaji. Diha s pomočjo prepone in trebušnih mišic. Frekvenca dihanja: 55 – 60 vdihov, tudi do 100/min ob aktivnostih ali joku.

Krvni obtok

Zaprejo se fetalni vodi.

 

Termoregulacija

 

Podvržen je podhladitvam zaradi velike površine telesa, skromnega maščevaja, ki ne omogoča zadostne izolacije, ne more proizvajati toplote z drhtenjem. Najprimernejša temperatura za nepokritega novorojenčka je 31 – 34 stopinj Celzija, za pokritega pa 24 stopinj v prostoru.

Teža

 

Dečki so 100-150g težji od deklic. V prvih 2 – 4 dneh izgubi 7-10% telesne mase (mekonij, urin, termoregulacija,…). Nadomesti jo med 10. in 14. dnem. Do 4, tedna pridobi do 150 – 200 g na teden.

 

Dolžina

 

Približno 50 cm.

 

Obseg glavice

 

30-36 cm, je relativno velika – ¼ telesne teže. Takoj po rojstvu vidimo edem na vekah.

 

Gibanje

 

Umirjen, sproščen,

buden, razdražljiv, joka – nagiba se levo/desno, se krči/izteguje, na trebuhu obrača glavico D/L.

Prehranjevanje

 

Dojenje ali hranjenje po steklenični ali skodelici. Samo mleko.

 

Izločanje

 

  • mekonij – 1. blato
  • izločati mora v prvih 12 urah
  • urin kmalu po porodu, nato pa se pojavi fiziološka dizurija 24 ur. Kasneje pa 6x dnevno
  • čistijo se dihalne poti – izcedek
  • pogosto bruha – plodovno vodo
  • pri punčkah se lahko pojavi izcedek iz nožnice – posledica hormonov

 

Stanje kože

 

  • verniks caseosa – sirasta snov s katero je novorojenček prekrit po porodu.
  • Lasje
  • Znamenja in milije, mongolska pega –

Mongolska pega je znamenje temno modre barve, veliko do koruznega zrna, ki izjemno redko postane maligno. Pojavi se v predelu križa.

 

Spanje

 

  • Različno, približno 20 ur/dan
  • Prebujajo se če so lačni

 

Izogibanje nevarnostim

 

  • Previdno negujemo – VODA!
  • Hranjenje – toplo/mrzlo
  • Poškodbe z drobnimi predmeti – pazimo kakšne igrače ima, mamini in otrokovi nohti,…

 

Izražanje čustev

 

  • Prepoznajo glas
  • Reagirajo na hrup
  • Vidijo že od rojstva

 

  1. Načrt ZN novorojenčka po življenjskih aktivnostih.

 

Dihanje

 

  • pazimo na bolne obiskovalce
  • L/D bok, na trebuh samo pod nadzorom

 

Vzdrževanje normalne telesne temperature

 

  • Pazimo na podhladitev in pregretje
  • Glavice otroka ne izpostavljamo direktnemu soncu

 

Prehranjevanje

 

  • Na 2-3 ure
  • Upoštevamo potrebe otroka
  • Podirati je treba kupček

 

 

Izločanje

 

  • Opazujemo barvo, količino, frekvenco
  • 6x/dan mikcije (približno)
  • polivanje – pazimo, da podre kupček in da ne aspirira

 

Telesna čistoča

 

  • previjanje po potrebi in pred obrokom
  • nega popka z alkoholom
  • ustna nega
  • primerna oblačila – peremo posebej vdaj prve 3 mesece

 

Gibanje

 

  • menjamo položaje po obroku
  • upoštevamo pravila handlinga

 

Spanje in počitek

 

  • zagotovimo mir in ugodje

 

Izražanje čustev

 

  • damo mu občutek varnosti
  • varne igrače

 

Izogibanje nevarnostim

 

  • NIKOLI GA NE PUŠČAMO SAMEGA!!!!

 

  1. SIDS, priporočila staršem.

 

SIDS (Sudden Infant Death Syndrome) ali nenadna smrt v posteljici

  • Otroške posteljice ne postavljajte v bližino zaves, ki so okrašene z nitkami ali vrvicami.
  • V posteljico ne polagajte robcev, plenic, prevelikih plišastih živali in tudi vzglavnikov.
  • Pozorni bodite na to, da je posteljica stabilna in ima dovolj visoko varovalno ograjo.
  • Dude nikoli ne pritrdite z verižico ali vrvico na dojenčkovo telo ali na njegovo posteljico.
  • Nikoli ne pustite svojega otroka na previjalni mizi brez nadzora.

Priporočila staršem – otrok potrebuje bližino, dojenje, pestovanje, božanje, spanje na boku, ne uporabljamo premehke predloge, ne dovolimo pasivnega kajenja, ne pregrevamo in ne podhlajujemo otroka, pogovor z zdravnikom v primeru zaskrbljenosti

Dejavniki tveganja:

v  spanje na trebuhu,

v  spanje na mehki blazini,

v  cigaretni dim v okolici,

v  pregrevanje prostora,

v  neprimerno pokrivanje,

v  nedonošenost,

v  umetna prehrana,

v  ovirano sesanje,

v  požiranje,

v  pogosto zaletavanje,

v  polivanje,

v  bruhanje,

v  periodično apneje v spanju,

v  epizode »zamiranja« otroka

 

  1. Nedonošen: zmerno, zelo, izjemno – definirajte pojme.

 

–          Izjemno (ekstremno) nedonošen:  24t – 28t

ti so najbolj ogroženi, takoj po porodu poskrbimo za ohranjanje telesne temperature, dovajanje kisika, pravilno raven krvnega sladkorja

–          Zelo nedonošen:  28t – 33t

smrtnost je manjša, intenzivno ali specialno nego potrebujejo zaradi nezrelosti

–          Zmerno nedonošen:  34t – 37t

smrtnost je manjša, dihalne motnje so redke, večji nadzor potrebujejo zaradi slabega sesanja

 

  1. Splošni videz nedonošenčka.

 

Otrok ima nizko porodno težo, je manj živahen, hipotonija muskulature, slabotno joka, sesa in požira. Obseg glave je precej večji od obsega prsnega koša. Prsni koš je kratek, vidijo se rebra, prsnica štrli naprej. Trebuh je velik, udi so tanki in suhi. Spolovila še niso razvita. Pri dečkih moda še niso v modnikih, pri deklicah pa velike sramne ustnice ne pokrivajo malih. Uhlji mehki, ploščati. Koža tanka, želatinasta, mehka. Čim krajša je bila nosečnost, tem manj je otrok zrel. Izrazita je tudi simptomatika nezrelosti osrednjega živčnega sistema, ki se odraža v otrokovih življenjskih aktivnostih.

 

  1. Opis življenjskih aktivnosti nedonošenčka.

 

Dihanje

 

  • Pogoste so hipoksije – nastavljen je oksimeter
  • Lumen dihalnih poti je majhen
  • Diha površno in nepravilno

 

Vzdrževanje normalne telesne temperature

 

  • Je ni sposoben sam regulirati
  • Redno merimo
  • V inkubatorju lahko reguliramo
  • Pomagamo si lahko z ogrevalno blazino ali posteljico

 

Prehranjevanje

 

  • Pogosto je vstavljena sonda
  • Ima nezrel prebavni trakt, slaba absorbcija, široka črevesna muskulatura, majhna kapaciteta želodca
  • Ima oslabljene reflekse požiranja, kašljanja, sesanja
  • Slabša je absorbcija maščob in vitaminov, zato pridobiva težo počasi
  • Dobiva vedno manj redčeno mleko
  • Mama si mora iztiskati mleko, če ni sesalnega refleksa

 

Izločanje

 

  • Mekonij
  • Manj urina – zaradi nezrelih ledvic, pojavijo se edemi

 

Gibanje

 

  • Nekoordinirano
  • Leži sproščeno, ni v fleksiji
  • Mišice niso napete
  • Veliko spi, se težje prebuja

 

Izogibanje nevarnostim

 

  • Samo starši so lahko ob njem
  • Okužbe so lahko usodne
  • Stalno spremljamo koncentracijo kisika v krvi
  • Potrebna je izjemna nežnost

 

Izražanje čustev

 

  • Dotik
  • Ne omejujemo obiskov staršema
  • Kengurujčkanje

 

  1. Načrt ZN nedonošenčka po življenjskih aktivnostih.

 

Cilji zdravstvene nege:

 

  • Globalni  cilj zdravstvenega in negovalnega tima je rast in razvoj nedonošenčka
  • Cilj je zagotoviti pogoje, ki so čim bolj podobni pogojem življenja v uterusu
  • Nega naj se izvaja le na tistih oddelkih ki so zato primerno opremljeni

Skupne naloge v okviru ZN za standardni načrti:

 

  • Če je možno nedonošenčka  transportiramo že “in utero”
  • Med rojevanjem materi dajemo kisik, dobi tudi vitamin K in E za omilitev krvavitve pri otroku
  • Kortikosteroide apliciramo vsaj 3 dni pred porodom, če je to mogoče, za razvoj pljuč
  • Takoj, ko se tak otrok rodi, mu aspiriramo usta in s sondo izpraznimo želodec
  • Na oddelek ga vedno pripeljemo v ogrevanem transportnem inkubatorju

 

  1. ZN otroka v inkubatorju.

 

Ali bomo otroka dali v inkubator odloči zdravnik. Preden dostopamo do inkubatorja z nedonošenčkom si moramo umiti roke do komolca in jih razkužiti. Po uporabi inkubator temeljito sčistimo.

 

Dihanje

 

  • Apneja blazinice – odda zvočni signal, če se dihanje ustavi
  • Otroka obračamo – tako povečamo predihanost

 

Vzdrževanje normalne telesne temperature

 

  • V inkubatorju nimamo problemov s tem, saj lahko sami reguliramo toploto.

 

Prehranjevanje

 

  • Največkrat po sondi ali steklenički, če res ni možno dojenje

 

Izločanje

 

  • Natančno beležimo frekvenco – zato da vidimo koliko izgubi

 

Gibanje

 

  • Spreminjamo lego pogosto
  • Gnezdo – blazina iz blaga za v inkubator – otrok išče zavetje in se zato postavi k blazini
  • [wp_ad_camp_1]

 

  1. Vrste zlatenice pri novorojenčku in vzroki zanjo.

 

 

Fiziološka zlatenica novorojenčka

 

Pri donošenih novorojenčkih koncentracija BRB v prvih dneh življenja naraste do 100

Hmol/l (6 mg/dl), med 48 in 72 urami življenja. Fiziološka zlatenica izzveni do konca

2. tedna življenja.

Pri neodnošenčkih doseže koncentracija BRB med 4. in 5. dnem življenja 170 – 205

Hmol/l (10 – 12 mg/dL), na normalno raven pa se vrne šele po 3 do 4 tednih.

 

Vzroki fiziološke zlatenice novorojenčka:

v  povečana ponudba BRB jetrnim celicam: zaradi povečanega skupnega

volumna eritrocitov v organizmu, skrajšane življenjske dobe eritrocitov, velike

ponudbe BRB nehomoglobinskega izvora, velike enterohepatične cirkulacije

BRB;

v  zmanjšana vezava BRB na jetrne celice zaradi zmanjšane količne receptorjev,

v  zmanjšana konjugacija BRB zaradi zmanjšane aktivnosti glukuronil –

transferaze, inhibicije steroidnih hormonov iz materinega seruma.

 

Patološka zlatenica

 

Patološka zlatenica novorojenčkov se razvije v prvih urah po rojstvu, se hitro okrepi,

je močnejša kot fiziološka zlatenica in dlje traja.

 

Vzroki patološke zlatenice:

v  povečana hemoliza eritrocitov,

v  motnje konjugacije BRB,

v  poškodbe hepatocitov (jetrnih celic),

v  obstrukcija žolčnih vodov.

 

Laktacijska zlatenica

 

Pri 1 na 200 novorojenčkov, ki se hranijo z materinim mlekom, se razvije zlatenica, ki

jo povzroča materino mleko. Laktacijska zlatenica se pojavi v 2. tednu življenja in je

benignega poteka. Vzrok za njen pojav je verjetno faktor v mleku matere, ki inhibira

aktivnost glukuronil – transferaze v hepatocitih novorojenčka.

Koncentracija BRB v serumu teh otrok lahko tekom 2. ali 3. tedna doseže tudi 340

Hmol/l (20 mg/dL), izjemoma tudi več.

Načeloma se dojenje ne prekine, razne v primeru, da koncentracija BRB preseže

vrednost 340 Hmol/l, je otrok tudi sicer zdrav in lepo napreduje.

 

29. Kakšna je razlika med fiziološko in patološko zlatenico pri novorojenčku?

 

Kriteriji za razlikovanje patološke in fiziološke zlatenice:

 

v  zlatenica vidna v prvih 24 urah življenja,

v  koncentracija BRB raste s hitrostjo večjo od 85 Hmol/l (5mg/dL) na dan,

v  koncentracija BRB v serumu preseže 205 Hmol/l (12 mg/dL) pri donošenem, oz.

v  255 Hmol/l pri nedonošenem novorojenčku,

v  koncentracija konjugiranega (direktnega) BRB v serumu preseže 35 Hmol/l (2

v  mg/dl),

v  ko zlatenica traja po koncu prvega tedna pri donošenem, oziroma do konca

v  drugega tedna pri nedonošenem novorojenčku.

 

30. Načini zdravljenja hiperbilirubinemije.

 

v  z izmenjalno transfuzijo krvi,

v  s fototerapijo,

v  medikamentozno (phenobarbiton, IVIG)

 

 

31. Kako prepoznamo zlatenico pri novorojenčku?

 

Hiperbilirubinemija se kaže kot rumena obarvanost kože, sluznic in beločnic in

nastane kot posledica nalaganja nekonjugiranega BRB (indirektni) v kožo in

podkožje.

Klinično postane zlatenica vidna, ko konc. BRB preseže 85 – 120 Hmol/l (5 -7 mg/dL).

Nevaren je prehod BRB v osrednje živčevje, kjer rumeno obarva bazalna jedra in

lahko vodi v bilirubinsko encefalopatijo.

 

32. ZN otroka pri fototerapiji (cilji in načrt).

 

Cilji

 

1. otrok bo prejel ustrezno terapijo (kot predpisano);

2. preprečen bo pojav komplikacij zaradi terapije;

3. družini bo zagotovljena psihična podpora.

 

Načrt

 

v  meri dihanje otroka na 4 ure,

v  meri otrokovo temperaturo na 4 ure,

v  redno meri BRB na 4 do 12 ur, med odvzemom krvi je potrebno modre luči izključiti,

v  pred svetlobo zaščiti oči in spolne organe otroka. Paziti na ustrezno velikost očal. Vsaj 3 x    dnevno je potrebno pregledati otrokove oči, da ne bi očala tiščala, dražila ali bila neučinkovita. Očala se otroku odstrani, ko se doji in pestuje pri starših.

v  otroka redno tehtaj, vsaj 1 x na dan,

v  spremljaj hidracijo (vnos tekočin), apetit otroka,

v  ocenjuj hidracijski status otroka,

v  vzpodbujaj zgodnji začetek dojenja,

v  vzpodbujaj pogosto dojenje (na 2 uri),

v  beleži število odvajanj, opisuj značilnosti stolice,

v  otroku menjaj lego na 3 ure,

v  ob obisku staršev fototerapijo prekini,

v  spodbujaj kontakt mati – otrok,

v  beleži čas obsevanja vsakega otroka. Beležimo uro začetka obsevanja, vedno, ko je ustavljena. Pozorni smo na število luči, njihov obsevalni čas, oddaljenost od kože otroka.

v  opazuj splošni videz otroka: pozornost na spremembe na koži (ogorelost, izpuščaji, opekline), redke, zelene stolice, znake hipertermije, dehidracije,

v  ob negovanju ne uporabljamo oljnih preparatov, da ne pride do infekta »cvrenja kože«, zaradi večje frekvence stolic je potrebna pozorna nega AG predela,

v  opazuj morebitne znake sepse (sprememba barve kože, cianoza, marmoriranost, mišična hipotonija, bradikardija, apnoične atake, bruhanje, driske, meteorizem..),

v  starše natančno in v obsegu pristojnosti informiramo o poteku zdravljenja, pomenu fototerapije, pomembno je, da vedo, da otroka ni mraz, da je na temo (zaradi očal) navajen, saj je bil nedavno v maternici, kjer je ravno tako temno.

 

33. Normalne vrednosti VF pri otrocih (po starosti, dihanje, pulz, saturacija).

 

v  Pri 2 letih: dihanje: 42/min, pulz: 100-140/min

v  Predšolski otrok: dihanje: 20/min, pulz: 80-130/min

v  Šolar: dihanje: 20/min, pulz: 60-90/min

v  Adolecsent: dihanje: 20/min, pulz: 60-90/min

 

34. Normalne vrednosti VF pri dojenčku (dihanje, pulz, saturacija).

 

v  0-6 MESECEV: dihanje: 60/min, pulz: 80-170/min

v  DOJENČEK: dihanje: 52/min, pulz: 100-160/min

 

  1. Nega kože dojenčka.

 

Izvajamo posteljno kopel,kopamo ga v kopalni kadi, primerni za otroka.Osebno higieno opravimo vsak dan-pri tem uporabljamo otroško milo,otroško olje in mazila, ki ščitijo občutljivo otrokovo kožo. Otrokovo telo namilimo enkrat ali dvakrat tedensko, anogenitalni predel pa vedno, kadar je izločil blato.

 

  1. Sednost (opredelitev, vzroki, ukrepi).

 

V kožnih gubah okoli vratu, za ušesi, pod pazduho, v pregbih rok in nog, v dimljah ter v anogenitalnem predelu se lahko razvije vnetje kože ali sednost. Nastane zaradi zastoja znoja na predelih, kjer zrak ne pride do kože in se drgnejo med seboj vlažne površine kože, ki niso ustrezno negovane. Koža okoli vratu in za ušesi se lahko vname zaradi potenja, bruhanja ali bluvanja. Sednost v anogenitalnem predelu se pojavi pri driski, alergiji ali preredkem previjanju dojenčka. Ukrepi za preventivo: dobra higienizacija naštetih predelov. Ukrepi, ko je sednost že razvita: odvisno od faze.

  • Faza 1: koža je vneta, rdeča, otečena; pogosto in skrbno izvajamo nego na prizadetem delu, kožo dobro osušimo in jo negujemo z otroškim mazilom
  • Faza2: koža je vneta, postane vlažna, se rosi; kožo izpiramo s kamilično kopeljo ali nanjo polagamo obkladke iz kamilic, sušimo s fenom ali na zraku
  • Faza 3: na koži se razvijejo mehurčki in razjede, koža se lahko infecira z MO; terapijo predpiše zdravnik, antimikotiki.

 

  1. Program cepljenja predšolskih otrok (program, način in mesto cepljenja, morebitne komplikacije).

 

V skladu s programom imunoprofilakse1 za predšolske otroke se bazično cepljenje otrok proti

davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hemofilusu influence b opravi v prvem

letu starosti, revakcinacijo pa v drugem letu starosti. Z bazičnim cepljenjem se prične pri 3

mesecih otrokove starosti, tri odmerke prejme otrok v presledkih 1 do 3 mesecev, bazično

cepljenje pa mora biti končano do dopolnjenih 12 mesecev otrokove starosti. Revakcinacijo

(ponovno cepljenje z enim odmerkom) dobijo otroci eno leto po končanem bazičnem

cepljenju.

Možni zapleti: ob cepljenju mora zdravnik starše vedno opozoriti na možne stranske učinke, ki se lahko pojavijo po cepljenju. Nekaj dni po cepljenju se lahko pokažejo rdečina, oteklina, bolečina in zatrdlina na mestu injeciranja cepiva ter zmerno povišana temperatura. Redko se pojavijo težji nezaželeni bolezenski znaki – takrat morajo starši z otrokom takoj obiskati zdravnika.

 

Prvo leto starosti

  • 3 mesece:  davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib,otroška paraliza
  • 4 do 4,5 mesecev: davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza
  • 5 do 6 mesecev: davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza

 

Drugo leto starosti

  • 12 do 18 mesecev: ošpice, mumps, rdeËke
  • 18 do 24 mesecev: davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza

 

  1. Program cepljenja šolskih otrok (program, način in mesto cepljenja, morebitne komplikacije).

 

Vstop v šolo oz.prvi razred:

  • ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu, rdečkam (Morbilli + Parotitis +Rubella)

– 1 odmerek

  • cepljenje proti hepatitisu B

– 3 odmerki

Tretji razred:

  • ponovno cepljenje proti davici in tetanusu(dT) – 1 odmerek

Osemnajsto leto:

  • ponovno cepljenje proti tetanusu (T) – 1 odmerek

 

  1. Zagotavljanje otrokove varnosti v domačem okolju – preventivni ukrepi.

 

Preventivni ukrepi:

n  Prvo leto: otrok nikoli ne sme biti sam na neograjeni površini, ki je dvignjena od tal, iz dosega rok odstranimo vse male predmete in nevarne snovi

n  Drugo leto: okna zavarujemo proti možnostim padca, električne vtičnice naj bodo pokrite in nedostopne, otroka ne puščamo brez nadzora na neograjenem območju pred hišo,

n  Tretje leto življenja è: vrata in okna skozi katera bi lahko otrok padel morajo bit zaklenjena, zavarovan mora biti pred poškodbami električnega toka,

 

n  Osnovno pravilo je, da  mora biti dojenček stalno pod nadzorom

n  Vedno mora biti na zaščiteni površini, posteljica mora imeti ograjo visoko do otrokovih ramen, razmiki med letvami morajo biti 8 cm in ne več

n  Iz  otrokove okolice moramo odstraniti vse predmete, ki bi jih lahko aspiriral, igrača mora biti visoka vaj 7 cm

n  Redna kontrola temperature vode pri negi

n  V dosegu rok naj ne bo strupenih snovi

n  Električne vtičnice naj bodo zaščitene

n  Upoštevanje prometne varnosti, varnostni sedež

n  Cepljenja proti otroškim nalezljivim boleznim in boleznim, ki bi ogrožale otrokovo zdravje:

 

 

  1. Zagotavljanje otrokove varnosti v prometu.

 

  1. Prvo leto: otroka vozimo le v varnostnem sedežu
  2. Drugo leto: otroka ne puščamo brez nadzora na neograjenem območju pred hišo, v avtomobilu naj bo v varnostnem sedežu
  3. Tretje in četrto leto življenja: stalno ga moramo opozarjati na nevarnost nenadnega skoka na cesto, otroka še vedno vozimo le v varnostnem sedežu
  4. Od petega do devetega leta: v avtomobilu naj bo privezan na zadnjem sedežu, prometna vzgoja se nadaljuje z vidik peščev in kolesarjev…
  5. Od desetega do štirinajstega leta: otrok mora popolnoma obvladati prometne predpise, za šport in rekreacijo morajo biti zagotovljene varne površine
  6. Drugi ukrepi bi še bili:
    1. Zdravstveno vzgojno delo med odraslimi
    2. Vzgoja otrok in šolarjev
    3. Stalna analiza vzroka nesreč in pravočasno ukrepanje
    4. Otroci naj ne bodo sami

 

  1. Komunikacija otroka  in razvojni mejniki.

 

  • Za dojenčka je jok še vedno značilen, joka največkrat zaradi strahu, jeze in obupa tudi lakota in žeja, za novorojenca je jok še vedno pomemben način komuniciranja
  • Vzporedno z vsem razvojem poteka tudi razvoj govora, otrok ima prirojeno zanimanje za človeške glasove
  • Nekje v devetem mesecu starosti začne otrok artikulirati glasove “baba…nene..tata…”, temu rečemo otroški žargon
  • Prve besede izgovori nekje med 10. in 11. mesecem, po tednu začne uporabljati za vse isto besedo, in jo je kot pravo treba upoštevati, besede bodo prihajale počasi, smisel pa bo spoznal zelo hitro
  • V procesu socialne rasti se otrok najprej enostavno spoznava z njemu bližnjimi
  • Najprej je zavarovan sam vase, okoli 4. meseca se začne zanimati za okolje, pri treh mesecih je prijazen in nasmejan, pri šestih mesecih se tujcev še ne boji, pri osmih mesecih začne kazati strah pred neznanimi ljudmi, pri desetih mesecih že zahteva nekatere predmete in s prstom kaže nanje, med desetim in dvanajstim mesecem želi biti v družbi odraslih

 

  1. Izključno dojenje (opredelitev pojma).

 

To pomeni, da otrok do 6 meseca starosti ne dobi nobene druge hrane razen ŽML. Večina izključno dojenih otrok potrebuje 8-12 podojev v 24h.

 

  1. Priporočila Who za dojenje.

 

+ izključno dojenje do 6m

+ Nobene druge hrane razen ŽML do 6m

+ Podoji so časovno neomejeni

+ Nobenih dud/stekleničk

+ Nadaljevanje dojenja do 2leta starosti

 

  1. Sestava ženskega mleka.

 

Voda (87,5%), beljakovine (kazein za lažjo prebavo), ogljikovi hidrati (laktoza, bifidus faktor), maščobe (vir E), minerali, vitamini, laktofern (bakterija, deluje protibakterijsko in proti vnetno)

  1. Prilagajanje mleka tekom laktacije.

 

+ KOLOSTRUM: prve 3 dni, rumene barve, vsebuje karoten (zaščita), ima veliko B in manj OH in M, več vitaminov, soli, IgA, protitelesa

+PREHODNO MLEKO: do 3 tedne, se spreminja iz dneva v dan, upadajo B in IgA, več je laktoze, energijska vrednost raste

+ ZRELO ŽML: pojavi se ob koncu prvega meseca, na pogled podobno kravjemu.

 

  1. Dnevni razpored dojenja.

 

+ kontrolirano dojenje: nadzorujemo frekvenco in trajanje podoja; hranimo na 3-4h, podoj traja 20 min

+ dojenje po želji: prilagodimo željam otroka, 10-12x na dan, podojev ne prekinjamo, dojenje po želji spodbuja laktacijo

 

  1. Prednosti dojenja za otroka.

 

+ zaščita pred okužbo

+ zaščita pred alergijami

+ manj SIDS-a, diabetesa, raka, boljši razvoj otroka

 

  1. Prednosti izključnega dojenja za mamo.

 

+ hitrejše krčenje maternice

+ odložitev menstruacije

+ Nižja incidenca raka na dojkah in jajčnikih

+ manj poporodne depresije

+ večja čustvena povezanost

+ enostavno hranjenje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja