Telesna temperatura je eden vitalnih znakov. Je izmerno toplotno stanje telesa, ki ga izražamo v stopinjah, na našem področju stopinjah Celzija (oC).
Povišana telesna temperatura je eden najpogostejših vzrokov za obisk pri zdravniku. Vročina je vsaka telesna temperatura višja od 37,2oC (merjena v podpazduhi).
Povišano telesno temperaturo delimo na:
subfebrilno temperaturo (od 37 oC do 37,8 oC),
zmerno vročino ( od 37,9 oC do 38,4 oC),
visoko vročino (od 38,5 oC do 40 oC) in
zelo visoko vročino (več kot 40 oC).
Vročina lahko narašča hitro ali počasi ter pomeni fiziološko obrambno reakcijo organizma. Ni bolezen, je znak bolezenskega procesa. Nastopi pri infekciji, pri uničenju krvnih telesc ali ob vstopu tujih beljakovin v telo. Na dvig telesne temperature lahko vplivajo tudi psihična stanja. Dostopno na: https://www.zdravstvena.info/vsznj/temparatura-in-standardi-v-zdravstveni-negi/ (11. 11. 2013)
Pri sami povišani telesni temperaturi opazujemo pri pacientu še nekatere spremljajoče pojave, kot so: splošna prizadetost, slabo počutje, bolečine v mišicah in ledvenem predelu, spremembe na koži in vidnih sluznicah, glavobol, nespečnost, izguba teka z bruhanjem, izsušena usta, razpokane ustnice, herpes na ustnicah, pospešen pulz in dihanje, zmanjšano izločanje urina, tako imenovane »sijoče vročinske oči«, mrzlica, zmedenost, krči. Vsi ti pojavi in prizadetost pacienta določajo ustrezno nego pacienta.
REŠEVANJA PROBLEMA S PODROČJA ZN
Zdravljenje vročine:
Vročine same ne moremo zdraviti, saj je to le znak! Zdravimo osnovno bolezen in skušamo s sodobnimi, diagnostičnimi metodami čimprej ugotoviti diagnozo (Kregar, b. l.).
Za znižanje povišane telesne temperature imamo predvsem na voljo dva načina:
zdravila,
fizikalno »hlajenje« (mlačne kopeli in ovitke ter hlajenje z ventilatorjem).
Nega pacienta z vročino:
Vedeti moramo za katero bolezen gre; ali traja bolezen že dalj časa; ali je pacientovo stanje takšno, da je potrebno takoj ukrepati in izvajati intenzivno nego ter terapijo (Kregar, b. l.).
Veliko pozornosti je potrebno posvetiti pacientom s kratkotrajnim vročinskim stanjem in močno prizadetostjo ter hitrim razvijanjem težjih znakov prizadetosti ter pacienti, ki imajo že dalj časa povišano telesno temperaturo.
Glede na prizadetost pacienta dnevno kontroliramo njegovo splošno stanje, prizadetost, vitalne funkcije, temperature, pulz, krvni pritisk, dihanje, potenje, mrzlico – vse to zapisujemo na temperaturni list. Zapisujemo pa tudi zaužito in izločeno tekočino, bruhanje, odvajanje blata in urina.
Potrebna je vsakodnevna nega telesa, skrbna nega kože, nega ustne sluznice, jezika in ustnic, pogosto preoblačenje osebnega in posteljnega perila, če se pacient znoji.
Preprečevati je potrebno tudi preležanine, tako da pacienta obračamo vsake dve do tri ure, naravnamo ležišče,…
Prehrana pacienta z vročino naj bo čimbolj pestra, lahko prebavljiva, obroki naj bodo količinsko manjši in pogostejši. Pri kratkotrajnem vročinskem stanju se pacient močno poti, zato mora piti čimveč tekočine. Če ni omejitve ali prepovedi, lahko pripravimo in ponudimo pacientu različne sveže pripravljene pijače, kajti umetni sokovi so navadno presladki, koncentrirani (izzovejo lahko bruhanje in celo zmanjšujejo že tako slab tek). Pacient se pogosto zadovolji le z mesno ali zelenjavno juho. Prehodno pomanjkanje teka ni zaskrbljujoče, saj se v rekonvalescenci hitro povrne. Če ima pacient že dalj časa vročino se poraba kalorij poveča in je tudi potrebna po beljakovinah in ogljikovih hidratih večja.
Ne malo truda in spodbud je potrebno, da pacient zaužije več hrane. Kolikor res ne uspemo s prehrano na običajen način, moramo pacienta hraniti s pomočjo nazogastrične sonde ali z infuzijo.
Kritično mnenje
Zelo pomembno je, da pri pacientu, ki ima povišano telesno temperaturo spremljamo tudi druge pojave, kot pa samo povišano telesno temperaturo, saj moramo pacienta obravnavati celostno. Ti pojavi pa so: splošna prizadetost, slabo počutje, bolečine v mišicah, spremembe na koži in sluznici, glavobol, nespečnost, izguba teka, pospešen pulz in dihanje, mrzlica, zmedenost, krči,…
[wp_ad_camp_1]
Velikokrat se pri povišani telesni temperaturi pojavi izguba teka, zato je prehrana in pitje tekočine v tem primeru izrednega pomena. Prehrana mora biti pestra, lahko prebavljiva, obroki količinsko manjši in pogostejši. Pacientu mora biti zagotovljeno tudi dovolj tekočine, če le nima pri tem omejitve oziroma prepovedi. Izrednega pomena pri vsem tem je, da pacienta pri tej osnovni življenjski aktivnosti spodbujamo in mu damo možnost, da je čimbolj samostojen.
V času prakse sem opazila, da imajo vsi pacienti to zagotovljeno. Pri zajtrku dobijo dopoldansko malico ter pri kosilu popoldansko. Tudi glede pitja tekočine, saj pri zajtrku dobijo kavo in/ali čaj, pri kosilu sok ter tudi preko dneva lahko dobijo čaj ali vodo, kajti nekateri pacienti imajo rajši vodo. Je pa res, da je nekatere paciente pri tem potrebno spodbujati, posebej pri pitju tekočine, saj kar pozabijo, da je pomembno tudi to, da zaužijejo preko dneva dovolj tekočine.
Na oddelku nisem zaznala nobenih težav glede tega, kajti vso zdravstveno osebje paciente spodbuja pri hranjenju in tudi pitju ter jim da možnost, da so čimbolj samostojni.
Viri:
– Povzeto po: https://www.zdravstvena.info/vsznj/temparatura-in-standardi-v-zdravstveni-negi/ (11. 11. 2013)
– Tominšek M. Povišana telesna temperatura in vročinski krči Dostopno na: http://www.zzv-lj.si/promocija-zdravja-in-zdravstvena-statistika/zdravje-v-vrtcu/dosedanja-izobrazevanja/Vroinskikri.pdf (11. 11. 2013)
– Kregar S. Nega bolnika z vročino, Ljubljana Dostopno na: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Celoten_clanek.aspx?ID=c1fd7d1c-80ce-4aee-a626-7f30496308d5 (11. 11. 2013)