Zaradi gensko prirojenih napak in/ali zaradi fizičnih poškodb pri odraščanju, lahko pride do sprememb v anatomiji in fiziologiji v ustih in žrelu. Bistveno za takšne motnje je, da se pojavijo počasi ali naenkrat. Slabša zapora dihalnih poti omogoča pogostejše zatekanje hrane in tekočine v sapnik in pljuča. Bolnikom se pogosto zaleti tekočina, kar privede do kašlja in nabiranja veliko sluzi.
Pri osebah s takšnimi motnjami, bodisi zaradi te ali one bolezni, je vedno nevarnost aspiracije zaradi oslabljenega ali celo ugaslega požiralnega refleksa in utegne zaradi tega priti do zadušitve. (Mlakar N.,).
Bolniki sami nimajo občutka, če se jim karkoli ustavi v žrelu, zato naj bo aspirator vedno pripravljen v neposredni bližini. Pri teh bolnikih je tudi močno povečana sekrecija. Aspiriramo po potrebi, večkrat na dan, tudi pred hranjenjem. Pri aspiraciji moramo paziti, da aspiriramo dovolj globoko, da očistimo vso sluz in sekrete, ki se nabirajo v ustih in žrelu. Pazimo, da bolnika pri aspiraciji ne ranimo in, da posega ne opravljamo, če je za bolnika preveč neprijetno. Aspiracijo potem raje ponovimo čez nekaj časa
(Mlakar.,).
Stoma je umetno napravljena odprtina na koži, ki je poimenovana po organu iz katerega izhaja. Za bolnika, ki ima stomo, je ta psihično in fizično breme. Dihalno stomo (traheostomo) naredijo na vratu. Vzroki za potrebo po tej stomi so lahko ovire ali zapore v zgornjih dihalnih poteh, daljša umetna ventilacija, boljša toaleta dihalnih poti, tumorji ali infekcije.
Najpogostejši zapleti pri bolnikih s traheostomo so:
Dihanje je pospešeno, plitvo, neenakomerno, oteženo, piskajoče in hlastajoče ter spremljano s kašljem
Preveč izmečka in aspiracija sline, krvi ali želodčne vsebine
Zamašitev kanile s strdkom ali izsušenim izločkom
Ulceracije, nekroze ali brazgotine v traheji
Težave pri komuniciranju.
1.1 najpogostejši zapleti pri bolnikih s traheostomo
dihanje je pospešeno, plitvo, neenakomerno, oteženo, piskajoče in hlastajoče ter spremljano s kašljem
preveč izmečka in aspiracija sline, krvi ali želodčne vsebine
zamašitev kanile s strdkom ali izsušenim izločkom
ulceracije, nekroze ali brazgotine v traheji
težave pri komuniciranju.
krvavitev iz dihalnih poti – groba, sunkovita, predolga aspiracija, ki poškoduje trahealno sluznico
hipoksija – predolga aspiracija, izguba volumna in koncentracije kisika
motnje srčnega ritma – bradikardija, tahikardija, ventikularne ekstrasirtule , srčni zastoj, draženje n. vagusa
okužba – nesterilni postopki ali kontaminirani pripomočki
ekstubacija – neustrezna pritrditev in varovanje tubusa med posegom
atelektaze (nepredihanost pljuč) – zaradi delovanja negativnega vleka ali spremembe položaja tubusa ali kanile
infekcija (vzroki: neupoštevanje sterilne tehnike), povišan intrakranialni pritisk (Klasinc M., Rozman M., Kisner N., Verčko Pernat S., Zdravstvena nega 2).
REŠEVANJE PROBLEMA
Refleks kašlja je pomemben za odstranjevanje izločkov in tujkov iz dihalnih poti, kadar je izkašljevanje iz katerega koli vzroka ovirano ali celo onemogočeno, je bolniku potrebno nuditi pomoč pri izkašljevanju. Aspiracija je poseg, pri katerem s pomočjo katetra in podtlaka posesamo sekret iz dihalnih poti (pri intubiranih in pri tistih, ki ne morejo izkašljevati). Aspiriramo lahko skozi nos, usta ali tubus. Metoda je bolniku neprijetna, moteča in boleča (lahko s številnimi zapleti). Aspiriramo samo za podane indikacije (kadar je v dihalnih poteh prisotno veliko bronhialnega sekreta in tega ne moremo drugače očistiti (Zdravstvena.info, dostopno na: https://www.zdravstvena.info/vsznj/diagnosticno-terapevtski-program-dtp-2011-dtp/ )
Ustno nego delamo s kamiličnim čajem, z navadno vodo, lahko dodamo nekaj kapljic limoninega soka.Seveda moramo tudi pri ustni negi paziti, da bolnik ne aspirira (Mlakar N., dostopno na: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Celoten_clanek.aspx?ID ).
Cilji zdravstvene nege pri bolnikih s traheostomo so individualna izbira in uporaba najprimernejših pripomočkov, nemoteno delovanje stome, oskrba stome ter dobro psiho-fizično počutje bolnika. Trak kanile mora biti ustrezno napet in kanila mora biti dobro prehodna, kar zagotovimo z izkašljevanjem in aspiracijo; menjavati se mora vložek kanile in potrebno ga je higiensko vzdrževati; koža okoli predela mora biti ustrezno negovana in čisti naj se s fiziološko raztopino (Klasinc M., Rozman M., Kisner N., Verčko Pernat S., Zdravstvena nega 2).
[wp_ad_camp_1]
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Motnje dihanja in zaplete pri teh motnjah moramo obravnavati kot vse druge. Če ne zdravimo bolezni kot je naprimer sladkorna bolezen, to vpliva na poslabšanje človekovega zdravstvenega stanja in povzroča dodatne zaplete. Na tak način moramo razmišljati tudi o motnjah dihanja in zapletih le-teh. Posebno hudo je, če človek ne more normalno vdihovati, izdihovati in izkašljevati sekrete, ki se nabirajo v ustih. Menim, da se prepogosto dogaja, da se bolnike, ki težko dihajo ne obravnava pravilno. Dostikrat sem opazila, da se zdravstveni delavci zaradi stiske s časom, mudijo opraviti še druga dela, zato bolniku s takšnimi težavami ne posvetijo dovolj časa in ga nepravilno aspirirajo, kar še oteži situacijo. Bolnik z otežkočenim dihanjem in izkašljevanjem pa potrebuje več časa za nego in aspiracije, saj drugače pride do komplikacij. Tudi na področju ustne higiene ni dovolj poudarka. Včasih pozabijo ali pa jo jemljejo kot nepotreben ukrep. Tudi prisotnost aspiratorja ponekod ni tako pogosta, kateri je ključni za reševanje nastalega neprijetnega zapleta.
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica, sem zelo zadovoljna z zdravstvenimi delavci in s timskim delom. Tukaj se vsakemu posamezniku posveča dovolj časa. Menim, da je kvaliteta dela in profesionalen odnos do pacientov, kakor do sebe, v tem Centru na vrhu.
LITERATURA:
– Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 2, Maribor: Pivec 2006:
– Žemva N., Motnje požiranja, Dostopno na: http://www.zdruzenjecvb.com/clanki/pdf/18-motnje-poziranja.pdf (9.3.2013)
– Mlakar N., Nega bolnika z motnjam požiranja, Dostopno na: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Celoten_clanek.aspx?ID…(9.3.2013)
– Fink A., Hranjenje in pitje, delovni listi za interno uporabo, ZN 2