ZN otroka obolenja sečil, povišana tt, obolenja prebavil, ari, nahod, angina..

nefritisOBOLENJA SEČIL
Mesta okužbe:

–          Vnetje sečnice – uretritis

–          Vnetje sečnega mehurja – cistitis

–          Vnetje ledvičnih čašic in ledvičnega meha – pielitis

–          Vnetje ledvic – nefritis

Vzrokov za obolenje sečil je več:

Sečila so sterilna, izjema je le spodnji del sečnice. Okužbe lahko nastanejo z vstopom bakterij skozi zunanje ustje sečnice in se širijo po sečilih navzgor

–          Nezadostna in nepravilna intimna nega

–          Gramnegativne bakterije (Escherichia coli)

–          Vezikourentni refluks – seč se zaradi nepravilno delujoče vezikouretrne zaklopke vrača iz sečnega mehurja proti ledvicam

–          Okužba po hematogeni poti


Znaki so odvisni od mesta okužbe in od otrokove starosti. Mlajši ko je otrok, manj značilni so znaki.
Pri novorojenčku se lahko pojavi prikrita bakteriurija ali septikemija.

Neznačilni simptomi, ki so pri dojenčku povezani z okužbo sečil so:
–          Povišana telesna temperatura
–          Slabo napredovanje
–          Neješčnost
–          Bruhanje
–          Driska
–          Razdražljivost
–          Bledica, cianoza

Pri večjih otrocih so znaki podobni kot pri odraslih:

–          Bolečine v trebuhu ali ledvenem predelu
–          Povišana telesna temperatura z mrzlico
–          Periorbitalni edem
–          Neprijeten vonj urina
–          Spremembe pri uriniranju (napenjanje, prekinjen curek, uriniranje po kapljicah, pogosto ali pekoče uriniranje, enureza)
Diagnostika
–     Anamneza
–          Klinični pregled
–          Osnovne laboratorijske preiskave krvi (KKS, sedimentacija) in urina (pH, specifična teža, patološki izvidi, sanford, uricult)
–          UZ sečil
–          Cistoskopija
–          i.v urografija
–          Dinamična scintigrafija ledvic
–          Radioizotopski mikcijski cistogram
–          RTG preiskave: urografija, retrogradna pielografija, mikcijska cistourografija
–          Radioizotopske preiskave: scintigrafija ledvic, mikcijski cistigram
–          CT

Zdravljenje
–          Antibiotiki, Čimprej!

Negovalni problemi
–          Zvišana telesna temperatura
–          Nezadostan prehrana
–          Spremenjena funkcija črevesja – driska
–          Primanjkljaj telesnih tekočin
–          Slabo napredovanje v telesnem razvoju
–          Zadrževanje telesnih tekočin, otekline okoli oči
–          Spremembe kože – bledica, cianoza
–          Bolečine v trebuhu
–          Mirovanje zaradi splošne oslabelosti
–          Spremembe v uriniranju
–          Možnosti infekcije z MO
–          Pomanjkanje znanja staršev pri negi
NEGOVALNE INTERVENCIJE GLEDE IZLOČANJA URINA
–          Podpora ali nadomestitev vsakodnevnih življenjskih aktivnosti v zvezi z izločanjem seča, opazovanje načina mokrenja in spodbujanje izločanje seča (različni čaji)
–          Opazujemo videz urina (barva, primesi, gostota), količino izločenega urina (oligurija, anurija, poliurija), število mikcij, boleče, pekoče uriniranje, nehoteno puščanje urina – enureza
–          Izvajamo poostreno anogenitalno nego
–          Vodimo kontrolo med popito in izločeno tekočino (merimo diurezo)
–          Če ima otrok vstavljen urinski kateter, izvajamo AG nego, skrbimo za prehodnost katetra in pazimo da kateter ne izpade
–          Odvzamemo urin za preiskavo po naročilu zdravnika
GLEDE MERJENJA VITALNIH FUNKCIJ IZVAJAMO NASLEDNJE NEGOVALNE INTERVENCIJE
–          Merjenje in beleženje vseh vitalnih funkcij (RR!)
–          Pogosto merimo telesno temperaturo in jo beležimo
–          Povišano TT znižujemo z mlačno kopeljo, obkladki, ovitki ali antipiretiki, po naročilu zdravnika dajemo čaj, zagotovimo primerno mikroklimo (topla zračna soba)
–          Otroka oblečemo v topla bombažna oblačila

GLEDE PREHRANJEVANJA, PITJA IN TELESNE TEŽE IZVAJAMO
–          Dieto predpiše zdravnik glede na obolenje (manj soli, brez začimb), otroka hranimo počasi, potrpežljivo, ga spodbujamo…
–          Otrok naj pije tekočine (zdravnik določi količino), čaj
–          Vodimo bilanco zaužite tekočine
–          Otroka tehtamo enkrat ali večkrat dnevno zaradi kontrole edemov, edeme opazujemo in negujemo
GLEDE OSEBNE HIGIENE IN DOBREGA POČUTJA IZVAJAMO

–           Osvežilno kopel, dobro osušimo kožo

–           Poskrbimo za ustno nego
Osebno in posteljno perilo more biti sveže, toplo in bombažno

–           Aktivnosti omejimo, vključimo vzgojiteljico ali učiteljico
Omogočimo prisotnost staršev pri otroku
1.     PREHRANJEVANJE IN PITJE
–         Dovolj tekočine
–         Vzpodbuda pri hranjenju
–         Hranimo ga večkrat dnevno v manjših količinah, počasi in strpno
–         Dnevno kontroliramo telesno težo

2.  IZLOČANJE IN ODVAJANJE
– Redno odvajanje blata in vode
–          Mehur naj popolnoma izprazni
–          Nadzorujemo in opazujemo videz urina, količino, število mikcij, boleče in pekoče uriniranje, enurezo (nehotno puščanje urina podnevi ali ponoči)
–          Nadziramo zaužito in izločeno tekočino
–          Odvzem urina za preiskavo

3.     OSEBNA HIGIENA
–         Natančna intimna nega
–         Prhanje
–         Primerno topla voda
–         Kožo in gube temeljito osušimo
–         Opazujemo in beležimo barvo kože in morebitne otekline

4.     GIBANJE IN USTREZNA LEGA
– Omejimo aktivnosti otroka
–          Po potrebi naj ostane v postelji, miruje
–          Nameščen v udoben položaj

5.     OBLAČENJE IN SLAČENJE
–          Topla bombažna oblačila
6.     VZDRŽEVANJE PRIMERNE TT
–          Topel in zračen prostor
–          Ukrepi za zniževanje TT

7.     IZOGIBANJE NEVARNOSTIM
–          ukrepi za preprečevanje nastanka bolnišničnih okužb

6. IZRAŽANJE ČUSTEV, POTREB, KOMUNIKACIJA
–          psihična podpora

7. IGRA, KORISTNO DELO
– aktivnosti, knjige, glasba…

8. UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA
– seznanimo starše o ZN…
–          o poteku preiskave…
9. OSTALO
–          merimo vitalne funkcije
–          dajemo zdravila po naročilu zdravnika
Akutno vnetje ledvic (glomerulonefritis acuta)
Najpogosteje zbolijo otroci stari 2-12 let.
Vzroki
–          7 – 12 dni po okužbi zg. dihal z ß- hemolitičnimi streptokoki skupine A (avtoimunska bolezen)

Znaki
–          slabo počutje
–          bledica
–          izguba apetita
–          oteženo izločanje urina
–          oligurija
–          kri v urinu
–          edemi okoli oči
–          hipertenzija
–          slabost
–          bruhanje, bolečina v trebuhu ali ledvenem predelu
–          dispneja
DG
–          anamneza
–          pregled otroka
–          laboratorijske preiskave krvi in urina (hematurija, proteinourija, levkocitourija)

ZN
Negovalni problemi
–          neučinkovito dihanje
–          bleda koža
–          zadrževanje telesnih tekočin
–          edem okoli oči
–          nezadostna prehrana – neješčnost
–          spremembe urina pri uriniranju
–          bolečina v trebuhu in ledvenem predelu
–          možnost infekcij
ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA S POVIŠANO TELESNO TEMPERATURO


KAJ JE POVIŠANA TELESNA TEMPERATURA, VROČINA

  • Je povišanje telesne temperature nad normalo,
  • Toplotni regulac. center omogoči povišanje tel. temp. z zmanjšanim oddajanjem toplote ali se poveča nastajanje toplote,
  • Telesna temp. Je zvečer malo višja kot zjutraj


VZROKI ZA POVIŠANO TEMPERATURO

  • Bakterijske in virusne okužbe,
  • Daljše izpostavljanje soncu,
  • Imunizacija,
  • Piki insektov,
  • Rakasta obolenja


STOPNJE POVIŠANE TELESNE TEMPERATURE

  • SUBFEBRILNA 37,1 -37,7 C
  • RAHLO ZVIŠANA 37,8 – 38,5 C
  • ZMERNO ZVIŠANA 38,6 -39 C
  • VISOKA VROČINA 39,1 – 40,9 C
  • SMRTNO NEVARNA 41,0 – 43,0 C


GLAVNI VZROK ZA POVIŠANO TELESNO TEMPERATURO SO OKUŽBE

SPREMLJAJOČI POJAVI PRI POVIŠANI TELESNI TEMPERATURI

  • MRZLICA,SLABO POČUTJE, GLAVOBOL,
  • HITRO DIHANJE,
  • POSPEŠENO BITJE SRCA,
  • NAGNJENOST H KOLAPSU,
  • ZASPANOST .

ZNIŽANA TELESNA TEMPERATURA – HIPOTERMIJA

STOPNJE HIPOTERMIJE:

  • 34° C- močno prizadet organizem,
  • 29° C – človek izgubi sposobnost regulacije tel. Temp.,
  • 24°C – odpoved vitalnih organov,
  • 18°C -ni združljivo z življenjem

POSTOPKI ZA ZVIŠEVANJE TELESNE TEMPERATURE

  • Topel prostor,
  • Topla, suha oblačila,
  • Topli napitki,
  • Ogrevanje z ogrevalnimi telesi (vendar ne direktno v stiku s telesom),
  • Ogreta postelja,
  • Ogreta infuzija,voda za kisik.

HIPOTERMIJO SPREMLJA POČASEN PULZ,ARITMIJA,ZOŽENA ZAVEST, PLITVO DIHANJE.
ZNIŽEVANJE POVIŠANE TELESNE TEMPERATURE

  • Aplikacija antipiretikov,
  • Fizikalni načini zniževanja:

–         Zračen prostor, primerna oblačila,

–         Vlaženje kože z mlačno vodo,

–         Hladni ovitki celega telesa,

–        Hladilna kopel

MERJENJE TELESNE TEMPERATURE

  • Živosrebrni termometer,
  • Digitalni termometer,
  • Ušesni termometer (genius)

POSEBNOSTI PRI OTROCIH Z VROČINSKIMI KRČI

  • Vročinski krč je napad krčev med obolenjem z visoko temperaturo, pri katerem primarno ni prizadeto osrednje živčevje,
  • Značilni so za otroško obdobje, ponavadi so nenevarni,
  • Najpogostejši od 6 mes. -3 ali 5 let,
  • Ponavadi so enkraten dogodek,
  • Pojavijo se v 6 – 12 urah povišane tel. Temp.,
  • Doživi jih 3,5% otrok do 5 leta starosti,
  • Dečki obolijo pogosteje kot deklice,
  • Starše močno pretresejo, ko se to zgodi prvič,
  • Ne ogrožajo življenja, vendar jih moramo jemati resno.

UKREPI OB VROČINSKEM KRČU

  • bočni položaj,
  • poskrbimo za varnost otroka,
  • ohladitev telesa(aplikacija antipiretika, ohlajanje, aplikacija stesolida),
  • redno merjenje telesne temperature,
  • skrb za hidracijo – za vsako c povišane tel. temp. povečamo vnos tekočine za 12%

ANTIKONVULZIVNA ZDRAVILA

  • So v obliki rektiole (oblika zdravila za rektalno aplikacijo)
  • Zdravilo, ki ga najpogosteje dajemo se imenuje stesolid – ustavi vročinski krč, vendar pa ne zniža povišane telesne temperature, zato je pomembno, da obenem apliciramo antipiretik in ohlajamo otroka.


NALOGE ZDRAVSTVENE NEGE

  • Primerna mikroklima v okolju 24 c, 25% vlažnost okolja
  • Otrok naj bo oblečen v lahka bombažna oblačila, pokrit z rjuho,
  • Redno merjenje telesne temperature,
  • Zniževanje povišane telesne temp. (aplikacija antipiretika po navodilu zdravnika pri temp. 38,5 c- 39 c, oziroma že prej, če je otrok nagnjen h krčem.


METODE OHLAJANJA OTROKA S POVIŠANO TELESNO TEMPERATURO

  • Vlaženje kože z mlačno vodo
  • Hladni ovitki celega telesa
  • Hladilna kopel

CILJI ZDRAVSTVENE NEGE

  • Ohranjanje normalne telesne temperature
  • Pravočasno ukrepanje ob nepravilnostih
  • Preprečeni vročinski krči

ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO S STARŠI

  • Ob odpustu iz bolnišnice razgovor s starši
  • Poudariti pomen zniževanja telesne temperature že takoj , ko vročina narašča (aplikacija antipiretika, ki naj ga imajo vedno doma in s seboj),
  • Staršem predstaviti načine ohlajanja ,
  • Demonstrirati in razložiti način uporabe stesolida in jim dati eno rektiolo za domov,
  • Opozoriti jih, da zamenjajo rektiolo, ko preteče njen rok uporabe.

ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z OBOLENJI PREBAVIL


PREGLED NAJPOGOSTEJŠIH GASTROENTEROLOŠKIH OBOLENJ V OTROŠKI DOBI

1.GASTROENTEROKOLITIS ACUTA

VZROKI:

  • Prehrana
  • Metabolične motnje
  • Nevrotoksični vzroki
  • Paraziti, bakterije
  • Virusi
  • Alergije

OBLIKE:

  • Lažja
  • Težja
  • Toksikoza

2.OBSTIPACIJA ALI ZAPRTJE

3.PRIROJENA MOTNJA PASAŽE

4.ČREVESNI PARAZITI

5.KRONIČNE PRABAVNE MOTNJE
DIAGNOSTIKA GASTROENTEROLOŠKIH OBOLENJ

TEMELJI PREDVSEM NA PREISKAVAH:

  • Blata
  • Krvi
  • Urina
  • Mikrobiološke preiskave
  • Endoskopske preiskave
  • Ultrazvok

ZDRAVLJENJE GASTROENTEROLOŠKIH OBOLENJ

  • DIETA (deljeno mnenje)
  • REHIDRACIJA IN REMINERALIZACJA
  • MEDIKAMENTOZNA TERAPIJA
  • OPERATIVNO ZDRAVLJENJE
  • KVALITETNA ZDRAVSTVENA NEGA

Zdravstvena nega poteka po procesu zdravstvene nege.

FAZE PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE:

1. Ugotavljane stanja (potreb) po zdravstveni negi

2. Postavitev ciljev

3. Načrtovanje zdr. Nege

4. Izvajanje načrta zdr. Nege

5. Vrednotenje
AKTIVNOST ODVAJANJA

1.UGOTAVLJANJE STANJA:

  • DIAREJA: blaga, zmerna,huda
  • BRUHANJE: polivanje, bruhanje v loku
  • DEHIDRACIJA: lažja, zmerna, težka
  • OLIGURIJA
  • OBSTIPACIJA

2. CILJI ZDRAVSTVENE NEGE

  • nadzorovani in evidentirani otrokovi izločki
  • normalno odvajanje
  • preprečene komplikacije pri bruhanju
  • dobro hidriran otrok

KLINIČNI ZNAKI DEHIDRACIJE:

  • Slab apetit
  • Apatičnost, nerazpoloženost
  • Suha koža
  • Slab turgor kože
  • Vdrte fontanele in oči
  • Izsušene sluznice
  • Povišan krvni tlak
  • Znižana telesna teža
  • Zmanjšana diureza

a – NORMALNO BLATO

e – REDKO BLATO

i  – TEKOČE BLATO

o – TRDO BLATO

u – BLATO V BOBKIH

k – KRVAVO BLATO

s –  SLUZASTO BLATO

z –  ZELENO BLATO
HRANJENJE IN PITJE

  • pri dehidriranem otroku je občutek lakote in žeje velik
  • cilj zdr. nege je otrok v čim boljši kondiciji, primerno hidriran in prehranjen otrok
  • otroka pravilno hranimo in po zdravnikovem naročilu uporabljamo dieto primerno prehrambeni motnji

TELESNA TEŽA IN TELESNI RAZVOJ

  • pri dehidriranem otroku, ob driski in bruhanju pride tudi do padca telesne teže, prav tako tudi pri otroku, ki ima slab apetit.
  • dnevno spremljamo in evidentiramo telesno težo.

OSEBNA HIGIENA

  • dehidriran otrok ima kožo in sluznice suhe, zaradi slabše prekrvavitve je tudi turgor kože slab.
  • pojavi se sednost kože v anogenitalnem predelu in za ušesi
  • otroka večkrat dnevno okopamo, previjemo ga po vsakokratnem odvajanju in napravimo anogenitalno nego ter s tem preprečimo nastanek vnetnih procesov na koži, kožo zaščitimo z ustreznimi mazili
  • poskrbimo za ustrezno ustno nego otroka


TELESNA TEMPERATURA

  • pri dehidriranem otroku je telesna temperatura povišana do 40 C, manjši otroci pa so lahko tudi podhlajeni
  • otroku vzdržujemo normalno telesno temperaturo in pravočasno ukrepamo ob povišani ali znižani tel. temp.
  • v okolju vzdržuiemo primerno mikroklimo, skrbimo za hidracijo otroka in ga oblačimo v lahka, zračna oblačila

GIBANJE

  • otrok je največkrat omejen v gibanju, bodisi zaradi izolacije ali infuzijske terapije
  • otroku izboljšamo gibljivost s tem, da mu omogočimo gibanje s stojalom za infuzijo po sobi, manjšim otrokom in dojenčkom omogočimo pestovanje

OBLAČENJE IN SLAČENJE

  • otrok je zaradi pogostega menjavanja perila utrujen in nerazpoložen
  • da otroka ne bomo vznemirjali in motili naj bodo oblačila krojena tako, da jih je lažje slačti in oblačiti

SPANJE IN POČITEK

  • zaradi načina dela in infuzijske terapije ter položaja, ki je ob tem potreben je otrokovo spanje moteno
  • otroku omogočimo počitek in spanje in dobro psihično počutje, s tem, da zmanjšamo hrup v okolici, zatemnimo sobo, jo prezračimo
  • otroka pomirimo, staršem omogočimo, da so pri njem dokler ne zaspi

IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU

  • kadar je otrok hospitaliziran je izpostavljen številnim nevarnostim: nevarnost padca iz postelje, nevarnost poškodb zaradi infuzije, izpostavljenost intrahospitalnim infekcijam…
  • da bi bil otrok nepoškodovan in zdrav in da bi preprečili prenos intrahospitalnih infekcij, otroka stalno opazujemo, skrbimo za varnost, o vseh odstopanjih poročamo zdravniku in upoštevamo standardne ukrepe za preprečevanje prenosa intrahospitalnih infekcij

ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO S STARŠI IN OTROKI

  • pomen ZV dela je velik. Prične se že ob sprejemu otroka v bolnišnico. ZV delo poteka v obliki razgovora s starši in otroci
  • starše poučimo o pomenu razkuževanja rok, o pravilnem odlaganju pleničk, opravilni prehrani, o možnosti prenosa infekcije na druge, o omejevanju števila obiskov……
  • s starši se je potrebno veliko pogovarjati, jim dajati navodila o preventivi črevesnih infekcij, jih že ob sprejemu otroka seznaniti z načinom dela pri nas, pomenu razkuževanja rok….

ARI – akutni respiratorni infekt

Najpogostejše okužbe respiratornega sistema v otroštvu so akutna vnetja zgornjih in spodnjih dihal ter ušes:

  • Vnetje nosne sluznice – nahod, rinitis
  • Vnetje sluznice žrela – faringitis
  • Vnetje nebnic – tonzilitis
  • Vnetje sapnika – traheitis
  • Vnetje sapnic – bronhitis
  • Vnetje končnih vejic sapnic – bronhiolitis
  • Vnetje pljučnih mešičkov – pljučnica, pnevmonija
  • Vnetje srednjega ušesa – otitis media

Okužbe so za otroke nevarnejše ker:

  • Imajo manjši, tesnejši in mehkejši prsni koš in ožja dihala. Dihalne poti so krajše, ožje. Trebušno dihanje, volumen prsnega koša je zmanjšan zaradi ležanja.
  • Dojenčkova pljuča so slabše raztegljiva
  • Odpornost je manjša, ni specifične imunosti. Otrok ob vsaki novi infekciji hitreje in močneje reagira.
  • Pojav bolezni pogojujejo tudi socialni in ekonomski vzroki.

Preventiva respiratornih obolenj:

  • Dispanzersko spremljanje otrok
  • Dvig splošne odpornosti organizma
  • Preprečevanje kajenja v bližini otroka
  • Skrb za zdravo klimo v prostoru
  • Preprečevanje onesnaženosti ozračja
  • Izogibanje kontaktom z obolelimi

Vzroki

  • virusi – rinovirusi, kronovirusi, respiratorni sincicijski virus, virus gripe, adenovirusi
  • bakterije – streptokoki, pnevmokoki
  • alergeni – kemične snovi, cigaretni dim
  • psihogeni dejavniki – stres

diagnostika

»         zdravniški pregled

»         anamneza

»         opazovanje

»         preiskava krvi

»         RTG preiskave

»         Odvzet material za MO preiskave

Zdravljenje

»         vzročni in simptomatsko

»         pri virusnih infekcijah je simptomatsko in pridobivanje odpornosti

»         pri bakterijskih infekcijah zdravimo z antibiotiki in podpremo odpornost

Opazovanje simptomov

»         splošno slabo počutje

»         težave z dihanjem

»         povišana telesna temperatura

»         prisotnost kašlja

»         prisotnost sputuma

Negovalni problem

»         nezmožnost čiščenja dihalnih poti

»         neučinkovito dihanje

»         pomanjkljiva izmenjava plinov

»         možno pomanjkanje telesnih tekočin

»         zvišana telesna temperature

»         poškodovana koža pod nosom

»         nezmožnost za telesno aktivnost zaradi splošne oslabelosti

»         utrujenost zaradi napornega kašlja in oteženega dihanja

»         pomanjkanje znanja staršev o negi pri respiratornih obolenjih

Pri otroku z obolenji na dihalih glede na težave pri dihanju izvajamo naslednjo ZN:

»         opazujemo, merimo in beležimo dihanje

»         skrbimo za optimalno mikroklimo: temp. okoli 20, vlaga 70-80% otroka namestimo v bočni ali hrbtni položaj, zvišamo vzglavje do polsedečega položaja, položaj mu večkrat menjamo (dojenčku ne dajemo blazine)

»         odstranjujemo sluz iz dihalnih poti: ročno (otrok izpihuje nos, pri dojenčku izvajamo z vlažnimi svalki vate) ali z aspiratorjem; opazujemo izcedek…

»         po naročilu zdravnika dovajamo kisik (sat. manjša od 94%)

»         po naročilu zdravnika izvajamo inhalacijo, dajemo različna zdravila: za izkašljevanje – ekspektorans, za redčenje sluzi v dihalih – mukolitik, za širjenje dihalnih poti – bronhodilatatorji

»         respiratorna fizioterapija – masaža prsnega koša, kar omogoča lažje izkašljevanje sluzi iz spodnjih dihalnih poti

»         vlažimo nosno sluznico s kapljicami fiziološke raztopine, vlažimo sluznico ust in jo spiramo

»         opazujemo sputum

»         ob produktivnem kašlju otroka spodbujamo k izkašljevanju in mu pri tem nudimo pomoč

»         suh, dražeč kašelj omilimo s pestovanjem in pitjem tekočin

»         opazujemo in beležimo kašelj

»         dajemo predpisana zdravila

Pri obolenjih na dihalih izvajamo še naslednjo ZN:

»         če ima otrok zvišano telesno temperaturo, mu jo na primeren način znižamo (mlačni obkladki, ovitki, tuširanje, mlačne kopeli, antipiretiki…)

»         oblečemo ga čim bolj lahko, posebno pozorni moramo biti pri nameščanju plenic, da niso preveč stisnjene, ker s tem lahko otroku dodatno otežkočimo dihanje

»         pogosto mu ponudimo majhne količine mlačnih napitkov, da nadomestimo izgubljeno tekočino

»         s hrano ga ne silimo, hranimo ga v naročju, v manjših obrokih, pred hranjenjem mu očistimo zgornje dihalne poti

»         poostrena telesna nega (otrok se močno poti, zato ga moramo večkrat osvežiti in kožo zaščititi z mazilom, da ne pride do sednosti), negujemo kožo pod nosom in ga pestujemo in zaposlimo, negujemo oči, izsušene in razpokane ustnice

»         pred počitkom in spanjem pomirimo otroka, mu očistimo dihalne poti, ga položimo v ustrezen položaj

»         starše poučimo o negi otroka z respiratornimi obolenji, o neprimernosti kajenja. Poučimo jih kaj lahko storijo za dvig odpornosti…

NAHOD (RINITIS)
Je vnetje nosne sluznice in je pogosto obolenje pri majhnih otrocih, ki povzroča oteženo dihanje.

Znaki

»         draženje v nosni in žrelni sluznici

»         kihanje

»         voden, sluzast izcedek iz nosu

»         vnetje očesne veznice – konjuktivitis

»         sluzasto gnojen izcedek iz nosu – bakterije

»         glavobol, mrzlica, povišana telesna temperatura, splošna oslabelost

»         oteženo dihanje (še posebej pri dojenčkih, ki še ne znajo dihati skozi usta)

»         neješčnost

Ugotavljanje potreb po ZN  (negovalni problemi)

–          neučinkovito dihanje

–          nezmožnost čiščenja dihalnih poti

–          poškodovana koža pod nosom

–          poškodovana očesna sluznica

–          nezadostna prehrana

–          hipertermija

–          motnje spanja zaradi zamašenega nosu

–          možnost širjenja infekcije

–          pomanjkanje znanja staršev o ZN pri nahodu

ANGINA  (tonsillopharingitis acuta)
Je akutno vnetje sluznice žrela, nebnic in adenoidnih vegetacij (žlezno tkivo v nazofaringsu). Pri otrocih, ki imajo odstranjene nebnice (mandlje) ne govorimo o angini, ampak o akutnem vnetju žrela.
Angina poteka v različnih oblikah:

o       Kataralna

o       Lakunarna

o       Psevdomembranska

o       Ulcerozna

Znaki

–          bolečina v žrelu (še posebej pri požiranju)

–          odklanjanje hrane

Zdravljenje

–          pri anginah, ki jih je povzročil virus je zdravljenje simptomatsko

–          pri streptokokih – z antibiotiki

–          pri nezdravljeni streptokokni angini se lahko pojavi revmatska vročica

Negovalni problemi

»         prisotnost izcedka iz nosu in kašlja

»         nezadostna prehrana zaradi bolečin pri požiranju

»         pomanjkanje telesnih tekočin zaradi bruhanja in driske

»         bolečina pri požiranju

»         glavobol

»         bolečina v trebuhu

»         slabo počutje

»         hipertermija

»         poškodovana očesna sluznica

»         možnost širjenja infekcije

»         pomanjkanje znanja staršev…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja