MAJHEN IN PREDŠOLSKI OTROK
Majhen otrok ali malček je otrok od 1. do 3. leta starosti.
Predšolski otrok je otrok do vstopa v šolo.
Rast in razvoj majhnega otroka
– Rast je počasnejša kot pri dojenčku (zmanjšan apetit, povečana fizična aktivnost)
– Sistematski pregled – psihofizični razvoj
– Večina otrok po 1. letu samostojno hodi in izgovarja posamezne besede ter tvori krajše stavke
– Matere niso več na porodniškem dopustu
– Mnogi otroci so vključeni v jasli in vrtec
– Varstvo pri babicah,..
– Otrok raziskuje svojo okolico, pri čemer je vzpostavljen mnogim nevarnostim
– V tem obdobju se otrok nauči govoriti, samostojno jesti in hoditi
– Sistematski pregled pri prvem, tretjem in šestem letu starosti
Sistematični pregled triletnega otroka obsega:
– Psihomotorični pregled
– Antropološki pregled
– Pregled vida, sluha, govora
– Pregled lokomotornega sistema
– Pregled zobovja
ZDRAVSTVENA NEGA MAJHNEGA IN PREDŠOLSKEGA OTROKA
PREHRANJEVANJE IN PITJE
– Upočasnjena rast pri 2. letu starosti
– Dveletni otrok že samostojno je in pije iz kozarca
– Pet obrokov na dan, pije naj nesladkane pijače
– K jedi ga ne smemo siliti
– Količino hrane in število obrokov odrejajo otrokove potrebe in njegov apetit, kar pa je odvisno od starosti, telesnega razvoja in fizične aktivnosti.
– Vsi otroci nimajo enakega apetita, pri ugotavljanju potreb po hrani se upoštevajo dnevna in tedenska nihanja.
– Letni prirastek TT je 2 kg, TV pa 5 – 7 cm.
– Nevarnost slaščic
– Debelost, ki je predmet posmeha vrstnikov in povzroča mnogim otrokom psihične travme
– Čezmerna debelost obremenjuje kardiovaskularni in lokomotorni aparat
– Nekateri še uporabljajo stekleničko in dudo, ki je lahko posledica zapuščenosti in čustvene zanemarjenosti.
Cilj: Dobro prehranjen otrok, ki pridobiva TT in TV.
Otrok se je sposoben sam nahraniti.
Načrt:
– Estetsko in privlačno serviranje hrane ter prijetno in mirno okolje.
– S siljenjem in izsiljevanjem pokvarimo fiziološke mehanizme odmerjanja pravilnih količin hrane.
– To povzroči debelost pri otrocih, ker na željo starše vse pojedo.
– Otrok lahko tudi izgublja TT, ker zaradi stalnega siljenja s hrano, dobo do nje odpor.
– Otroku je potrebno pustiti nekaj svobode pri izbiri jedi.
– Zavedati se moramo, da je hrana potrebna za rast in ne sredstvo, s katerim silimo otroka k disciplini.
IZLOČANJE IN ODVAJANJE
– Navajanje na kahlico
– Prezgodnje, prestrogo, grobo navajanje otežuje vzpostavljanje nadzora
– Otrok potrebuje veliko spodbude, sodelovanja in potrpljenja staršev
– Kakršenkoli pritisk na otroka, da mora samostojno nadzorovati potrebo, preden je za to sposoben, lahko samo še poslabša in oteži osvojitev higienskih navad
– Kontrolirano izločanje urina bo otrok obvladal kasneje (mokra postelja)
– Bruhanje je povezano z boleznijo (ileus)
– Znojenje pri povišani fizični aktivnosti
Cilj: Normalno izločanje blata in urina ter osvojena
aktivnost kontrole brez psihičnih stresov.
Načrt:
– Ne silimo otroka na kahlico
– Otroka pohvalimo, ko izloči blato v kahlico, vendar ne pretiravamo
– Otroka ne silimo, da sedi na kahlici, čeprav kaže znake tiščanja na defekacijo
– Odrasli naj se ne zgražajo nad blatom, saj je otroku blato zanimivo, saj je njegovo in je prišlo iz njega
– Otroku je potrebno pomagati, da bo postal čim bolj samostojen
– Uporaba školjke
– Zaščita postelje s platnom, ko otroka navajamo brez plenice tudi ponoči
– Otrok naj ne hodi žejen spat
OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST
– Potreba po intenzivni telesni negi
– Navajanje na samostojnost
– Čistilna kopel, umivanje glave, AG nega, nega nohtov in redno umivanje zob.
– Preventiva in zdravljenje zobne gnilobe
Cilj: Čist, dobro negovan otrok z nespremenjeno kožo in
brez okužb.
V navečji možni meri preprečen zobni karies.
Načrt:
– Previjanje po potrebi (otroka moti, ker mu jemlje čas)
– Čistilna kopel zvečer / prhanje
– Umivanje glave enkrat na teden
– Umivanje rok
– Nega nohtov
Ukrepi za preprečevanje zobne gnilobe:
– Grizenje čvrste hrane
– Dobra ustna higiena
– Redni obiski pri zobozdravniku
OBLAČENJE IN SLAČENJE
– Obleka ščiti otroka pred vremenskimi razmerami in poškodbami
– Sodelovanje otroka pri oblačenju in izbiri oblačil
Cilj: Udobno oblečen otrok v oblačila, ki ne motijo njegovega razvoja.
Vzdrževana normalna TT s pravilnim oblačenjem in izbiro materialov.
Načrt:
– Kroji ne smejo ovirati otrokovega razvoja
– Otroka je primernejše obleči v več tanjših oblačil, kot pa v debel pulover
– Izbira čevljev
GIBANJE
– Velika potreba otroka po nenehnem gibanju
– V predšolski dobi se mišičje krepi in izpodriva maščobno tkivo
– Razvoj hoje
– Predšolski otrok ne loči telesne, miselne dejavnosti.
– Otrok potrebuje različne motorične igrače (žoga, kolo, gugalnica, igrače za porivanje in vlečenje,…)
– Otrok osvaja različne oblike gibanja( vzpenjati se v hrib, kotaliti navzdol, plavanje, drsanje, smučanje,….)
– Vse telesne aktivnosti so pomembne za skladen telesni in duševni razvoj.
Cilj: Razgiban, aktiven otrok, ki osvaja spretnosti gibanja, primerne za določeno starost, in s tem razvija moč. Brez tega ostane šibak, odrinjen iz otroškega kolektiva, saj se ne more kosati s svojimi vrstniki.
Načrt:
– Otroka ne silimo k hoji
– Otroku pustimo svobodo v gibanju
– Neprimerno ga je vzpodbujati, da bo padel, se poškodoval,…. S tem se bo razvil prestrašen in siten otrok, ki se bo bal telesnih aktivnosti.
SPANJE IN POČITEK
– Potrebe po spanju in počitku (14 ur na dan)
– Priprava na spanje
– Sanje
– Nočna mora
Cilj: Naspan in zadovoljen otrok in starši.
Načrt:
– Otrok naj ima svojo posteljo
– Bivanje v sobi ali postelji ne sme biti nikoli sredstvo kazni
– Zadnja pravljica naj bo prebrana v postelji
– Otroka, ki ponoči govori, vendar je miren, pustimo spati
IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU
– Stalni nadzor
– Otroci raziskujejo okolico in predmete, ki jih dajejo v usta
– Nevarnost zaužitja zdravil in drugih kemičnih snovi
– Nevarnost padcev
– Nevarnost opeklin
– Nesreče pri vožnji s kolesom
– Prometne nesreče
Cilj: Zdrav in nepoškodovan otrok, obvarovan smrti ali invalidnosti zaradi nesreče.
KOMUNIKACIJA , IZRAŽANJE ČUSTEV IN POTREB
Otrok se individualizira, spoznava svojo osebnost in pogosto uporablja besedo “jaz”.
Način reagiranja staršev na otrokove signale.
Vzpostavljanje občutka varnosti in sožitja med materjo in otrokom.
– Jok
– Razvoj govora (jecljanje, klepetavost, otroška govorica, neprimerne grde besede, uporaba zmerljivk in žaljivk)
– Pomen socializacije
– Problem v otrokovi socializaciji lahko pomeni nov družinski član
Cilj: Dobro komunikativen otrok, ki doživlja čim manj
strahu, je varovan in ljubljen.
Socializiran otrok, vključen v širše družbeno okolje, s
čim večjo mero samodiscipline.
Načrt:
– Otroku pustimo samostojnost do stopnje, ki jo je še sposoben obvladati
– Otroku moramo v stiski pomagati, razumeti moramo njegovo stisko
– Fobije se ne da premagati na razumski ravni. Otroku pomagamo tako, da se ne srečuje s stvarmi, ki se jih boji
– Pri izbruhih jeze se ne prerekamo z otrokom, pustimo ga na tleh, da se pomiri
– Pri razvoju govora je pomembno, da se z otrokom veliko pogovarjamo, ga ne popravljamo v vsaki besedi, na vprašanja odgovarjamo kratko in pravilno, brez otroške govorice
– Neprimerne besede naj starši preslišijo
– Priprava otroka na vrtec
– Otroku ni dobro pripovedovati o razburljivih stvareh, ki so se dogajale doma v času njegove odsotnosti
– Otroka je potrebno pripraviti na prihod novega družinskega člana
– Za uspešno socializacijo je potrebno tudi lepo vedenje. Lepo vedenje je potrebno nagrajevati, grdega pa NE kaznovati.
REKREACIJA, DNEVNE AKTIVNOSTI
– Velike potrebe po igri in rekreaciji
– Gibanje na svežem zraku
– Otroška igra. Otrok v igri uživa, se zaposli, uči, sprosti.
– Igra za otroka predstavlja razvedrilo in sprostitev, vanjo pa se tudi zateče, kadar je osamljen, žalosten, mu je hudo.
– Izbira primernih igrač glede na razvojno stopnjo
Cilj: Sproščen, razgiban in zadovoljen otrok s krepkimi
gibali in osvojenimi spretnostmi.
UČENJE
– Otrok v tem obdobju naredi ogromen preskok v svojem razvoju. Iz obdobja dojenčka se razvija v otroka, vključenega v širše družbeno okolje in psihofizičnega pripravljenega v šolo.
– Učenje je vključeno s telesno aktivnostjo, igro.
– Ob koncu tega obdobja je večina otrok zmožna popolne samooskrbe
– Za uspešno učenje je pomembna ugodna družinska klima, ki je pogoj, da ima otrok občutek varnosti in ljubljenosti.
ŠOLSKI OTROK IN MLADOSTNIK
– Pri 6 letih je otrok zrel za šolo
– Otrokov dnevni ritem se spremeni, manj časa je za igro
– Nekateri starši se bojijo in skušajo otroka pripraviti
– Za otroka in pozitivno sprejemanje šole so škodljive grožnje
– Frustracije ali uspehi v šoli, vplivajo na otrokov razvoj
– Puberteta – zadnje obdobje intenzivne rasti, kjer otrok tudi biološko dozoreva
– Spremembe v obnašanju otroka, želja po osamosvojitvi
– Že nepomemben konflikt lahko pripelje do samomora
– Pozitivni dejavniki v okolju, razumevanje in ustrezna toleranca pomagajo mladi osebi, da laže odraste
– Adolescenca traja od nastopa spolne zrelosti do zaključka rasti in razvoja
Odrasel človek je tisti, ki je prevzel v svojem življenju več socialnih vlog.
Sistematični pregledi (klinični pregled, kontrola telesnega razvoja, vida, sluha, okostja, zobovja).
GIBANJE IN REKREACIJA
– Potrebe otroka po gibanju
– V tem obdobju je nevarnost, da se razvije slaba drža, nezainteresiranost za gibanje, rekreacijo in krepitev lastnega telesa.
– Priljubljene so športne igre in tekmovanja.
– Potreba po nemotenem počitku.
Cilj: Zdrav, razgiban, sproščen otrok s pravilno telesno težo in dobro držo.
Načrt:
– Gibanje na svežem zraku
– Pravilno sedenje in izbira stola
– Torbo naj otroci nosijo na hrbtu
– Usmeritev otroka v različne športe
IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU
– Varnost v prometu (upoštevanje prometnih predpisov)
– Odgovornost v cestnem prometu
– Varna vožnja s kolesom in rolerji z uporabo čelade
– Uporaba varnostnih pasov v avtomobilu
– Pravila igre in športov v vodi
– Fizična priprava otroka za ukvarjanje s posameznim športom
– Otroci se lahko poškodujejo tudi zaradi neurejenih športnih objektov
– Nevarnost kajenja, alkohola in droge
PREHRANJEVANJE IN PITJE
– Hranjenje med rednimi obroki
– Uživanje hrane pred TV
– Pretirano soljena, sladkana ali začinjena hrana
– Uživanje hitro pripravljene hrane
V tem obdobju se lahko pojavijo prehrambene motnje, kot so anoreksija in bulimija.
VZDRŽEVANJE TELESNE HIGIENE
– Povečana potreba po osebni higieni zaradi povečanega delovanja žlez lojnic in znojnic.
– V obdobju pubertete se poveča število aken, lasje se bolj mastijo.
– Otroku moramo privzgajati potrebe po osebni higieni, saj bo le čist in urejen sprejet med svojimi vrstniki.
– Dekleta : higienska ureditev menstruacije
– Higienska obleka in obutev, ki vplivata na zdrav razvoj in dobro počutje (zračna obutev, ki ne tišči, ne bo ovirala nog v rasti).
Cilj: Čist in urejen otrok.
SPOLNOST IN SPOLNA VZGOJA
– Je nujen del splošne vzgoje otrok in mladine.
– Dobri odnosi v družini, skladnost, harmonija in prijateljstvo pozitivno vplivajo na duševno in spolno dozorevanje otrok.
– Zgodnje spolno življenje je značilno za otroke iz neurejenih družin, ki so prepuščeni sami sebi, nimajo občutka varnosti in pripadnosti. Prilagodijo se normam obnašanja mladostniške skupine, v katero se vključijo.
– Posledice: zanositve, splavi, okužbe, psihične travme.
Cilj: Razvoj stabilne osebnosti, sposobne zdravega ljubezenskega, spolnega in zakonskega življenja, ki najde v razmerju med spoloma resnično življenjsko srečo.
Načrt:
– Preprečevanje zgodnjih spolnih odnosov in s tem zmanjševati travme
– Starši naj se posvečajo svojim otrokom, ko jih potrebujejo, in le takrat, ko imajo slučajno čas
– Vključitev otroka v razne izvenšolske dejavnosti
– Priprava mladostnika na spolnost (fiziologija zanositve, kontracepcijska sredstva, obisk pri ginekologu).
IGRA IN IGRAČE
– Igra je za otroka poleg hrane in spanja najpomembnejša osnovna življenjska potreba, ki mu jo je potrebno zadovoljiti vsak dan.
– Igra je za otroka sredstvo spoznavanja in izražanja.
– Otrok z igro raste, z njo zaznava svet in uri svoja čutila. Igrače gleda in posluša, spoznava njihove pisane barve, njihovo gibanje in zvok.
– Otrokove igrače morajo biti primerne njegovemu psihofizičnemu razvoju in morajo ustrezati kriterijem za dobro igračo.
– Pri igri otrok ne potrebuje le igrače, temveč tudi starše, ki ob igri spoznavajo svojega otroka.
Kriteriji za dobro igračo
– Igrača mora biti varna, narejena iz neškodljivih materialov
– Sešita z močnimi šivi, posamezni deli morajo biti trdno pritrjeni
– Površina igrače mora biti gladka, robovi in vogali zaobljeni
– Izdelana mora biti iz neoporečnih materialov, ki za otroka niso strupeni
– Otroku mora vzbujati čut za lepoto in harmonijo
– Igrača mora biti vsebinsko bogata, vendar preprosta
Higiensko vzdrževanje igrač
– Vsaka igrača mora biti izdelana tako, da je higiensko vzdrževanje preprosto
– Materiali in izdelava morajo prenesti večkratno mehanično in kemično čiščenje
Izbira primerne igrače glede na starost otroka
Otrok do 6. meseca starosti
– Igrače, ki spodbujajo vseh pet čutil, s katerimi otrok spoznava barve, materiale, sestavo in razne zanimive oblike
– Igrače, ki ropotajo in se odzivajo na otrokove gibe (ropotuljica)
– Otroku dajejo občutek, da lahko neko početje nadzoruje. Tako pospešujemo razvoj spretnosti upravljanja, vodenja in koordinacijo.
Otrok od 6. meseca do 1. leta starosti
– Žoge, velike kocke, premikajoče se igrače, knjige iz lepenke in plastike
Majhen otrok
– Ima že razvite ročne spretnosti
– Kocke zlaga eno na drugo
– Pri igri je vztrajen in ima rad igrače, ki jih lahko uporabi na več načinov
– Primerne naslednje igrače: kocke različnih velikosti, glasbene igrače, igrače, ki jih lahko vleče za sabo, barvice, plastelin, igrače, ki spodbujajo ročno spretnost, knjige s preprostimi zgodbicami.
Predšolski otrok
– Kaže nagnjenje k določeni vrsti igrač
– Pri nekaterih igračah ne potrebuje družbe in razvija lastno domišljijo, druge pa so take, ki vzpodbujajo družabnost in sodelovanje z drugimi
PRESOJA PREHRAMBENEGA STANJA
– Kakovostno in količinsko pravilno sestavljena hrana omogoča dober fizičen in psihičen razvoj otroka. Napake v prehrani se hitro odražajo v videzu otroka.
Pokazatelji prehranjenosti:
– Pridobivanje TT
– Porast TD
– Videz kože
– Podkožno maščevje
– Laboratorijske preiskave
Potrebe otroka po hrani v prvem letu življenja
Voda
– Mleko, čaj, prekuhana voda
– Sadje, zelenjava……….
Potrebe po vodi so odvisne tudi od otrokova aktivnosti, temperature okolja in vlažnosti zraka.
Izguba dnevnega vnosa tekočine:
– s perspiracijo iz kože in sluznic
– z urinom
– s fecesom
Energija
– Potrebe po energiji pokrivajo energijo za bazalni metabolizem, energijo za rast, za specifično delovanje hrane, mišično aktivnost, nekaj pa se je izgubi z izločki.
Porazdelitev porabe energije je v otroški dobi drugačna kot pri odraslem:
– bazalni metabolizem 50%
– rast 12%
– specifično dinamično delovanje hrane 5%
– mišična aktivnost 25%
– izguba z izločki 8%
Beljakovine
– V prehrani so nenadomestljive. Razgradijo se do AK, katere telo izkoristi za sintezo lastnih B, kar je še posebej pomembno v dobi rasti.
– Beljakovine so sestavni del celičnega jedra in protoplazme, medceličnine, hormonov, prebavnih fermentov, protiteles.
– B živalskega izvora (mleko, meso, jajca, ribe, mlečni izdelki).
– B rastlinskega izvora (krompir, grah, fižol, pšenica, sadje).
– B živalskega izvora vsebujejo vse esencialne AK.
– Za pravilen izkoristek beljakovin je nujno, da so po količini in kakovosti enakomerno razporejene v enem dnevu.
– Pomanjkanje beljakovin v hrani povzroči izrabljanje telesnih beljakovin.
Ogljikovi hidrati
– OH pomenijo glavni vir energije. Razgrajujejo se s pomočjo encimov in se dobro resorbirajo.
– Otrok jih dobiva z mlekom, sladkorjem, sadjem, zelenjavo, moko.
– V organizmu ni rezerve OH, razen nekaj malega glikogena v jetrih in mišicah.
– Pomembni so tudi za normalno presnovo maščob.
– V prehrani dojenčka pokrijejo 55% potrebne energije.
– Osnovni sladkor je laktoza, ki vpliva na kislost blata (odpornost proti črevesnim infektom- E.coli) in preprečuje prekomerno naraščanje TT.
Maščobe
– Skupaj z OH pomenijo M glavni energetski vir telesa. Hrani dajejo dober okus in so vir v maščobah topnih vitaminov.
– Esencilane maščobne kisline (KML, MML, rastlinska olja)
– Viri maščob: mleko, rumenjak, rastlinska olja
– Maščoba predstavlja v telesu rezervo energije, telo varuje pred ohladitvijo in je ležišče občutljivim notanjim organom.
Vitamini
– So organske spojine, ki so za organizem nujne. Po biokemičnih in fizioloških lastnostih se delijo na vitamine topne v maščobah (A, D, E, K) in vitamine topne v vodi (C, B kompleksa).
Minerali
– So esencialne sestavine telesnih tkiv in tekočin. So sestavni del cc, medceličnine, encimov, hormonov, sodelujejo pri izločanju vode iz telesa (Fe, Ca, K, Na, Cl).
PREHRANA OTROKA V PRVEM LETU ŽIVLJENJA
Dojenje
Prehrana z mlečnimi formulami
– Mlečne formule so industrijsko pripravljeni nadomestki za MML, ki so narejeni iz KML, v katerem sta količina in sestava B, M, OH, mineralov in vitaminov, prilagojeni ženskemu mleku do stopnje, ki jo omogoča sodobna tehnologija.
– Pri izdelavi nadomestkov se upoštevajo starost, TT, rast in razvoj otroka.
Adaptirana mleka za dojenčke so razdeljena na:
– Začetne formule
– Nadaljevalne formule
– Posebna hrana za uravnavanje prebave
– Posebna hrana za nedonošenčke
– Posebna hrana iz sojinih beljakovin
Dvovrstna mlečna hrana
– Kdaj govorimo o dvovrstni mlečni prehrani?
– Kdaj?
Skrb za pribor, priprava hrane in hranjenje dojenčka
RAZLIKE V PREHRANJENOSTI OTROKA, HRANJENEGA Z MML IN KML
– KML je težko prebavljivo zaradi prevelike količine B (kazein).
– MML vsebuje bistveno večjo količino laktoze kot KML. Laktoza je pomembna za tvorbo živčnih mielinskih ovojnic.
– V KML prevladujejo nasičene maščobne kisline.
– Železa je v kravjem mleku več kot v MML, vendar se iz MML popolneje resorbira.
– V MML je več vodotopnih vitaminov.
– V KML primanjkuje zaščitnih snovi, zlasti IgA, ki ščiti črevesno sluznico.
Dohranjevanje dojenčkov
– Hranjenje dojenčka z mešano hrano, ki je potrebno zaradi povečanih prehrambenih potreb dojenčka po 6.mesecu starosti.
– V prehrano uvajamo le po eno živilo nekaj dni zapored, da ugotovimo, ali ga otrok dobro prenaša.
– Vrstni red uvajanja nove hrane: sadni sok, sadna kaša, juha ali zelenjavna kašica, kaša iz žitaric, meso, rumenjak.
– Med sadnimi sokovi dajemo prednost naravni sokovom iz jabolk, hrušk in drugih sadežev, ki naj ne bi bili škropljeni.
– Med žitaricami najprej dajemo tiste, ki nimajo glutena.
– Meso in rumenjak začnemo uvajati po 6. mesecu. Meso mora biti kakovostno, nemastno, najboljše je piščančje ali puranje.
– Rumenjak naj bo trdo kuhan, beljaku se izognemo do 1.leta starosti.
– Prav tako v 1. letu starosti ne dajemo medu.
Nemlečne, industrijsko pripravljene konzerve mešane hrane, namenjene otrokom
– Instant preparati (Frutek).
– Sadne konzerve, zelenjavne, zelenjavno mesne.
Prednosti hranjenja otroka:
– kratek čas priprave (potovanje),
– hrana je higiensko neoporečna, sterilna
Slabe strani:
– otrok se navadi na neizrazit okus, odklanja naravno hrano,
– gladka, homogena hrana, ki otroka ne vzpodbuja h grizenju,
– razvoj debelosti zaradi visoke enrgetske vrednosti.
Prehrana otroka po obdobju dojenčka
– Po prvem letu življenja sta rast in pridobivanje TT pri otroku precej konstantna vse do obdobja pubertete, ki je zadnje obdobje intenzivne rasti v človekovem življenju.
– Tudi v obdobju malega in predšolskega otroka mora prehrana pokriti potrebe , ki nastanejo zaradi telesne aktivnosti, življenjskega obdobja, klimatskih pogojev ter rasti in razvoja otroka.
– Za obdobje pubertete, kot čas intenzivne rasti, je značilno, da se velik del energije porabi za rast. Otrok ima dodatne potrebe po energiji.
– Otrok se hrani sam in močno vpliva na izbiro živil, ki jih bo zaužil. Odrasli so mu dolžni zagotoviti dnevno tri do pet obrokov.
– Pomembno je, da so v prehrani zastopana vsa živila, da je uporaba maščob zmerna, da je dovolj svežih živil, balasta, beljakovin, ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov.
POSEBNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE TRPINČENEGA OTROKA
– Pojem trpinčen otrok označuje otroka, ki ga starši ali skrbniki mučijo do te mere, da otrok utrpi škodo.
– Otrok je lahko različno zlorabljen. Najpogosteje govorimo o telesni zanemarjenosti ali zlorabljenosti s fizičnim kaznovanjem, o čustveni ali duševni zanemarjenosti in spolni zlorabi otroka.
– Oblike trpinčenja otrok: fizično nasilje nad otrokom zunaj družine, zanemarjanje otroka znotraj družine, spolne zlorabe otroka znotraj družine, psihično oziroma emocionalno zlorabljanje otroka znotraj družine, institucionalno trpinčenje, zlorabljanje otrok za prostitucijo, zloraba otroškega dela.
Pogostnost pojava
– Značilno je, da je možno registrirati le nekatere primere, ki potrebujejo zdravniško pomoč ali pa so za socialno okolje moteči do te mere, da jih sosedje prijavijo pristojni družbi. Izredno veliko je takega, kar ni registrirano.
Značilnosti trpinčenega otroka
– Najbolj so izpostavljeni dojenčki in majhni otroci do 4. leta starosti.
– Skupine otrok, ki so bolj izpostavljeni: nedonošenčki, nezakonski otroci, otroci z anomalijami, dvojčki, otroci, ki so bili spočeti v času materine depresivnosti, otroci mater, ki so pogosto noseče in težko delajo.
– Telesno kaznovanje šolskih otrok zaradi neuspeha v šoli.
Značilnosti storilcev
– Storilci so starši ali njihovi namestniki. Več mater kot očetov.
– Prevladujejo mladi starši.
– Storilci kažejo antisocialne oblike vedenja.
– Družine so izolirane od okolice, imajo večje število otrok.
– Prisotna kaznovalnost, nasilnost, odklanjanje, sovraštvo.
– Trpinečenje je pogostejše v družinah alkoholikov in narkomanov.
Klinična slika trpinčenega otroka
– Posledice fizičnega obračunavanja, ki se kažejo na koži in v podkožju, na okostju, lasišču.
– Težje opredeljive so posledice zanemarjanja otrok.
– Pri podhranjenem otroku je lahko vzrok materino neznanje, ekonomsko stanje družine.
– Težko je tudi opredeliti duševno zanemarjanje in krutost do otroka.
– Telesne poškodbe so predvsem posledica udarca, zvina, naklepne opekline.
– Podplutbe so na različnih delih telesa, ki so običajno tudi različnih barv (različno stare) in kažejo na to, da je otrok pogosto tepen.
– Na licu vidimo značilne poškodbe. Podplutba ima obliko dlani s prsti.
– Pasaste podplutbe po telesu so posledica pretepanja z usnjenim pasom.
– Poškodbe glave: periorbitalni hematomi, zlomi nosnih kosti, polomljeni zobje, plešasta mesta na lasišču.
– Neposreden udarec v glavo je lahko vzrok subduralnega hematoma, ki se kaže s krči, nezavestjo in komo.
– Na prsnem košu so značilni zaporedni zlomi reber (hematotoraks, pnevmotoraks).
– Poškodbe trebuha (počena vranica).
– Spolne zlorabe so predvsem raztrganine in zmečkanine vulve in skrotuma.
– Skelet: frakture spodnjih okončin otrok, ki še ne hodijo.
– Naklepne opekline se kažejo kot ožganine od cigaret, opečena koža v obliki likalnika. Značilne so tudi opekline stegen, AG predela, trebuha in hrbta, medtem ko stopala in roke niso prizadete. To je posledica kaznovanja, ko so otroka porinili v vrelo vodo.
Pri trpinčenih otrocih je značilno, da se klinična slika ne ujema z izjavami staršev.
Ukrepi zdravstvene službe pri ugotovljenem trpinčenju ali le sumu nanj
– Zdravnik ali patronažna MS sta prva, ki se srečata s trpinčenim otrokom.
– Otroka je potrebno vzeti iz domačega varstva. Hospitalizacija v prvi fazi.
– Tim različnih strokovnjakov.
NOTTINGHAMOV MODEL
KONCEPT – otrok in starši so v središču pozornosti, enakovreden partnerski odnos med medicinsko sestro, otrokom in starši
PREDNOSTI – fizični, psihični, duševni in socialni razvoj otroka
CILJI – vzdrževanje stika med otrokom in starši (obiski), vzpodbujanjestaršev, da sodelujejo pri zdravstveni negi svojega otroka, v ospredju so otrokovi interesi in potrebe ter tudi potrebe starše
FAZE PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE
Ugotavljanje potreb otroka in staršev
– Fizične, psihične, socialne potrebe
– Okolje v katerem otrok živi
– Skrb za zdravje
– Prepričanja, vrednote
Načrtovanje
– Potrebe / problemi otroka in staršev
– Načrt mora biti sestavljen tako, da ga razumeta otrok in starši
– Sodelovanje otroka in staršev
– Spanje in počitek
– Hranjenje in pitje
– Dihanje
– Osebna higiena in urejenost, oblačenje in slačenje
– Telesna temperatura
– Komunikacija
– Gibanje
– Varnost
– Igra, učenje
Izvajanje
– Izvajanje načrtovanih intervencij
– Učenje, spodbujanje in demonstracija posameznih intervencij
– Maslowa hiearhična lestvica potreb
– Otroku in njegovi družini razložimo zakaj je potrebno izvesti načrtovane intervencije ZN.
– Sodelovanje otroka in njegove družine pri izvajanju načrtovanih intervencij ZN.
– Podpisi
Vrednotenje
– Vrednotenje postavljenih ciljev
– Sposobnost staršev za nego svojega otroka v domačem okolju ter pravočasno prepoznavanje znakov obolenja
SKLEP
Otrok in družina sta v središču zdravstvene obravnave. Celostna obravnava otroka in družine.
Enakovredno partnerstvo med medicinsko sestro, otrokom in njegovo družino.
PRIPRAVA OTROKA NA BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
– Programirani sprejemi
– Zmanjševanje psihičnega hospitalizma
– Ogled bolnišnice, bolniškega oddelka in sobe
– Predstavitev zaposlenih
– Uporaba videoposnetkov, knjižic, slik, fotografij, igrač, lutk, katetrov, sond……….
ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z AKUTNO ALERGIJSKO REAKCIJO
AKUTNA ALERGIJSKA REAKCIJA
SKUPEK BURNIH DOGAJANJ OMEJENIH NA EN ORGAN ALI VEČ ORGANSKIH SISTEMOV, ki jih sproži sproščanje histamina in OGROŽA BOLNIKOVO ŽIVLJENJE.
SPREJEM OTROKA IN NALOGE MS OB SPREJEMU
NAMESTITEV V PRAVILEN POLOŽAJ
MERJENJE VITALNIH FUNKCIJ
I.V.KANAL
APL.ZDRAVIL (po naročilu zdravnika)
OPAZOVANJE
ANTROPOLOŠKE MERITVE
NEGOVALNA ANAMNEZA (V ČASU 12 UR)
NAMESTITEV OTROKA V SOBO Z O2 IN MONITORJEM
OPAZOVANJE BOLNIKA Z AKUTNO ALERGIJSKO REAKCIJO
Odvajanje in izločanje
Prehranjevanje in pitje
Telesna temperatura
Koža in sluznice – najočitnejši kazalec poslabšanja
OTROK Z ALERGIJO NA ZDRAVILA
Predvsem antibiotiki
Kožno testiranje
Provokacijski test
Soglasje
Opazovanje
OTROK Z ALERGIJO NA STRUP KOŽOKRILCEV
Osa in čebela
Navodila za ukrepe ob ponovnem piku
Specifična imunoterapija
ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJA PONOVNEGA PIKA DAMO POSEBNA NAVODILA:
– naj otrok na prostem ne je in pije sladkih pijač in naj ne hodi bos po travi
– v času sezone sadja naj se ne zadržuje na tržnicah
– previdnost pri športih na prostem – znoj privlači žuželke
– naj otrok ne krili z rokami, ko pride v stik z žuželkami
– naj se ne zadržuje v bližini sadovnjakov in čebelnjakov
– naj ne uporablja dišav, parfumov
– stanovanje naj bo zaprto
– starše opozorimo, da o zdravstvenem stanju otroka obvestijo sorodnike, učitelje, vzgojitelje in jih seznanijo z ukrepi
– starše seznanimo z nadaljnjimi postopki diagnostike in zdravljenja
OTROK Z ALERGIJO NA CEPIVA
OMR, Di-Te-Per-Polio-HiB
KOŽNI TESTI
FRAKCIONIRANO CEPLENJE
VKLJUČEVANJE STARŠEV
SKRB ZA PSIHOFIZIČNO UGODJE
OPAZOVANJE, MERITVE
SKRB ZA VARNOST
NAVODILA STARŠEM
ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z ALERGIJO NA HRANO
NAJPOGOSTEJŠI ALERGENI:
– živalskega izvora (beljakovine kravjega mleka, jajca, ribe,…),
– rastlinskega izvora (arašidi,oreščki, čokolada,…)
– konzervansi in aditivi
– Začimbe (cimet, majaron,…)
ALERGIJSKE REAKCIJE
LOKALNE- na mestu kjer alergen vstopa v telo
SISTEMSKE – anafilaktični šok – stopnje
VRSTE SPREJEMOV
PROGRAMSKI – NA DIAGNOSTIČNO OBRAVNAVO
URGENTNI – OB POJAVU ALERGIJE ZA MEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE IN OPAZOVANJE
SPREJEM OTROKA Z ALERGIJO NA HRANO
– Ocena trenutnega zdravstvenega stanja
– Merjenje vitalnih funkcij
– Antropološke meritve
– Higienska ureditev
– Natančna negovalna anamneza
BIVANJE OTROKA NA ODDELKU
ŽIVLJENJSKE AKTIVNOSTI!!!
– Ugotavljanje potreb
– Načrtovanje aktivnosti
– Izvajanje načrtovanih aktivnosti
– Vrednotenje doseženega stanja
PREHRANJEVANJE IN PITJE
– Uvedba diete in izločitev alergogenih živil
– Opazovanje otroka ob uvajanju diete
– Vztrajnost pri uvajanju diete
– Psihična podpora otroku in staršem
STANJE KOŽE IN SLUZNIC
– Opazovanje kože in sluznic
– Aplikacija zdravil (po naročilu zdravnika)
– Skrb za redno nego kože in sluznic
DIHANJE
– MERJENJE FREKVENCE DIHANJA IN sat O2
– NAMESTITEV V PRAVILEN POLOŽAJ
– APLIKACIJA ZDRAVIL (PO NAROČILU ZDRAVNIKA)
ODVAJANJE IN IZLOČANJE
– Opazovanje sprememb pri odvajanju blata
– Beleženje pogostosti odvajanja
– Apl.klizme (zdravnikovo naročilo)