1. V obdobju F. Naghtingale sta bili preventivna in kurativna dejavnost v medicina še strogo ločeni. Ločeno so delovale…?
– sestre za nego bolnika na domu (ustanovitev šole 1860)
– babice (1861)
– zdravstveno prosvetne delavke – zdravstvene vzgojiteljice (1892)
2. Katere osebe so vplivale na razvoj PV?
– Florence Naghtingale, Dr. Andrija Štampar in MS Cita Bole ter Silva Vuga
3. Kdo so v bivši Jugoslaviji odigrali odločujočo vlogo pri PV?
– Dr. Andrija Štampar in MS Cita Bole ter Silva Vuga
4. Leta 1946 zasledimo v Sloveniji ostanke zdravstvenih enot. Prav iz teh enot so začele delovati monovalentne oblike patronažne službe!
– in sicer ločeno za vrste varovancev in vrste obolenj
5. V obdobju 1953 – 1956 so izšli novi predpisi na področju zdravstvene dejavnosti!
– zakon o zdravstvenih domovih
– zakon o bolnišnicah
– zakon o obratnih ambulantah
6. V obdobju do leta 1965 je monovalentna patronažna dejavnost prerasla v polivalentno obliko dela .
– to pomeni, da pri enem B/V opravi PMS vse naloge
7. Dr. Andrija Štampar je leta 1958 na konferenci o sestrinstvu navedel, da je s stališča celovitosti zdravstvenega varstva bolje, da ena sestra izvaja čim več vidikov nege. Zastopal je stališče, da je patronažna dejavnost namenjena socialno in zdravstveno ogroženim skupinam prebivalstva!
8. Konferenca v Alma Ati leta 1978 je postavila temelje primarnemu zdravstvenemu varstvu s cilji?
– vzdrževati kakovostno raven življenja in nudenje maksimalnih zdravstvenih uslug
– povečati odgovornost za lastno zdravje
– izobraževati posameznika v smislu krepitve in ohranjanja zdravja
Gre za koncept krepitve zdravja!!
– doseči želimo stopnjo zdravja, ki bo omogočala, da bodo živeli posamezniki socialno in ekonomsko produktivno življenje
9. Planirani patronažni obiski?
– 1x nosečnica, 2x otročnica
– 6x novorojenček/dojenček v prvem letu starosti, 2x dodatno pri dojenčkih slepih in invalidnih mater
– 1x otrok v 2. in 3. letu starosti
– 2x pri slepih in slabovidnih z dodatnimi motnjami v starosti 7 do 25 let, če so ti v domači oskrbi
– 2x zavarovane osebe starejše od 25. let z aktivno tuberkulozo, mišično in živčno-mišičnimi obolenji, paraplegiki in tetraplegiki, multiplo sklerozo in cerebralno paralizo, osebe z motnjami v razvoju, invalidi, kronični bolniki in osebe starejše od 65 let.
10. Naštej značilnosti planiranega obiska (tehnika intervjuja)!
– določiti: kraj, čas, mesto, družino in/ali družinske člane
– določiti vprašanja: od splošnih k specifičnim, od lažjih k težjim
– aktivno poslušanje sogovornika, ne izražamo svojih mnenj
– verbalna in neverbalna komunikacija
– lahko standardiziran (vprašalnik), pol standardiziran ali odprt pogovor
11. Vsebina patronažnega obiska pri novorojencu?
Prvi obisk takoj po odpustu iz bolnišnice.
Splošne naloge:
– strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, pripomočki za nego novorojenčka, zdravstveno vzgojna navodila)
– negovalna anamneza novorojenčka in njegove družine
– načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za novorojenčka in njegovo družino
– vrednotenje opravljenega dela
Specifične naloge:
– fizični pregled novorojenčka (glava, fontanele, beločnica, ustna votlina, ustnice, koža, prsni koš, spolovilo, roke, noge, prsti, nohti, izločki)
– nega novorojenčka (umivanje, oblačenje, previjanje)
– nega popkovne rane, pomoč pri dojenju, ureditev ležišča
– zdravstveno vzgojno delo z družino (učenje nege novorojenčka, tehnike povijanja v abdukcijo, dojenje, hranjenje z dodatki, pitje čaja, primerno ležišče, lega novorojenčka, sprehodi, obisk otroške posvetovalnice…)
– kopanje novorojenčka na zadnjem obisku v 4. tednu starosti
Individualne naloge:
– izvajanje nalog v družini z novorojenčkom na podlagi individualnih potreb in problemov
12. Vsebina patronažnega obiska pri dojenčku (od 1. meseca starosti do 12. meseca)?
Splošne naloge:
– strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, pripomočki za nego dojenčka, zdravstveno vzgojna navodila)
– negovalna anamneza dojenčka in njegove družine
– načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za dojenčka in njegovo družino
– vrednotenje opravljenega dela
Specifične naloge:
– fizični pregled dojenčka (glava, usta, zobki, koža, dvigovanje glave, psihofizični razvoj)
– nega dojenčka, previjanje, sprehodi, kopanje
– hranjenje dojenčka, dojenje, dodatki (vitamini, minerali)…
– zdravstveno vzgojno delo z dojenčkom in njegovo družino (pregledi v posvetovalnici, cepljenja, pravilna prehrana, uporaba pripomočkov, nasveti v zvezi z obolenji dojenčka, zdravstveno vzgojno delo v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni).
Individualne naloge:
– glede na individualne potrebe
13. Vsebina patronažnega obiska 2 in 3 letnega otroka?
Cilj obravnave je spremljanje psihofizičnega razvoja otroka in pomoč pri zagotavljanju optimalnih pogojev za njegov razvoj iz vidika zdravstvene nege.
Splošne naloge:
– strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, zdravstveno vzgojna navodila)
– negovalna anamneza otroka in njegove družine
– načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za otroka in njegovo družino
– vrednotenje opravljenega dela
Specifične naloge:
– fizični pregled otroka (višina, teža, prsni koš, stopala, zobki, hoja, govor, motorika, igranje, poznavanje ljudi in stvari)
– nega otroka, previjanje, uporaba nočne posode, sprehodi, kopanje, potovanja
– hranjenje otroka, otroška prehrana, samostojno hranjenje
– zdravstveno vzgojno delo z dojenčkom in njegovo družino (cepljenje, jasli, pravilna uporaba nočne posode, izgovorjava, psihofizični razvoj, socializacija, vrtec, zdravstveno vzgojno delo v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni).
Individualne naloge:
– izvajanje nalog v družini z otrokom na podlagi individualnih potreb in problemov
14. Vsebina patronažnega obiska pri kroničnem bolniku?
Obišče ga 2x letno z namenom nudenja ustrezne pomoči družini za čim kakovostnejši način življenja glede na obolenje.
Splošne naloge:
– strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, zdravstveno vzgojno gradivo)
– negovalna anamneza kroničnega bolnika in njegove družine
– načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za kroničnega bolnika in njegovo družino
– vrednotenje opravljenega dela
Specifične naloge:
– fizični pregled kroničnega bolnika (višina, teža, pomičnost, zdravstveno stanje, psihično stanje,…)
– ustrezna prehrana in nega kroničnega bolnika
– zdravstveno vzgojno delo z družino in kroničnim bolnikom glede na njegovo diagnozo (redno jemanje zdravil, redne kontrole pri zdravniku, nasveti o negi in higieni, pomoč pri urejanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, možnost klimatskega zdravljenja, seznanitev z društvi, zdravstveno vzgojno delo v smislu krepitve in ohranitve zdravja, ureditev zdravstvene nege bolnika na domu,…).
Individualne naloge:
– izvajanje nalog v družini z kroničnim bolnikom na podlagi osebnih potreb in problemov varovanca
15. PMS opravi specifične naloge 2x letno pri varovancih starih nad 65 let, ki so osameli in ogroženi (naštejte samo specifične naloge)!
Specifične naloge:
– fizični pregled starostnika (višina, teža, pomičnost, zdravstveno stanje, psihično stanje,…)
– ustrezna prehrana in nega starostnika
– zdravstveno vzgojno delo z družino in starostnikom (prehrana, nega, samostojnost, varovanje starostnika, HALO telefon, urejanje domskega varstva, gospodinjska pomoč, napotitev na sistematske in kontrolne preglede, seznanitev z obolenji, seznanitev z društvi, zdravstveno vzgojno delo v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni,pomoč pri zgodnjem odkrivanju bolezni, ureditev zdravstvene nege bolnika na domu,…).
16. Katere dokumentacijske obrazce v PV poznate in ali so zakonsko določeni?
Dokumentacijski obrazci so zakonsko določeni in so:
Za družino – patronažni karton z naslednjimi obrazci: zdravstveno socialna anamneza družine, dokumentacijski obrazci posameznih varovancev (otroški list, list nosečnice, list bolnika, list starostnika, načrt PZN, funkcionalno zdravstveno stanje varovanca, obvestilo patronažni službi zdravstvene nege,…)
Za lokalno skupnost – evidenca vitalne statistike, epidemiološka slika lokalne skupnosti in ostala dokumentacija, ki jo zahteva organizacija dela (protokol bolnikov,…)
17. Zakaj je pomembno dokumentiranje v ZN?
– izobraževanje
– kakovost ZN
– koordinacija ZN
– nadzor nad kvaliteto ZN
– kvaliteta ZN
– raziskovanje
– komunikacija
– pravna zaščita
– vrednotenje ZN
18. Kaj je značilno za timsko delo?
Timsko delo zahteva celovito obravnavo B/V, ki je mogoča samo z ugotavljanjem njegovih potreb, postavljanjem ciljev in načrtov, timsko delo in evalvacijo. Proces ZN lahko uvajamo samo tam, kjer je delo organizirano po timskem sistemu ali sistemu primarne ZN. Timsko delo je delo skupine ljudi, v kateri ima vsak svojo vlogo v smislu participiranja znanja in odgovornosti pri izvajanju ZN.
Sistem timskega dela zahteva:
– dobro in jasno komunikacijo
– kvaliteten interakcijski odnos
– odgovorna PMS svetuje, koordinira in evalvira timsko delo
– timsko delo je decentralizirana oblika dela
– vodja tima dela tudi ob B/V in s svojci, upošteva demokratični stil vodenja
Principi timskega delovanja:
– B/V je v središču dogajanja
– potreben je dober vodja
– velikost in sestavo določajo potrebe B/V in razpoložljivi viri
– primarno sredstvo za funkcioniranje tima je komunikacija
– pomembna je visoka morala in motiviranost
19. Delovanje negovalnega tima v PV!
Sestavljajo ga DMS, VMS in ZT. Vodja je PMS, kot najbolj izobražena v stroki (specialist PZN, prof. zdravstvene vzgoje). Vodja mora biti strokoven, intuitiv, sposoben organiziranja, osebnostno zrel in odgovoren, razsoden in odločen. Vodja izvaja nego določenega števila B/V, skrbi za koordinacijo dela pri vseh B/V, uvaja študente, vodi sestanke in izvaja evalvacijo dela. Negovalni tim se sestaja 1x tedensko, vsak član opravlja pri B/V svoje naloge, vendar delajo vsi za skupen cilj, so zanj soodgovorni in si pri tem pomagajo.
Prva stopnja dogovor o nalogi, nato razgovor o aktivnosti, postavljanje ciljev in načrta. Pristop je orientiran k B/V in je polivalenten, cilj je zadovoljitev individualnih potreb B/V. Negovalni tim izvaja postopke in posege (po naročilu zdravnika), izvaja preventivne obiske, sodeluje z zdravstevnim timom, se redno izobražuje, dokumentira vse faze svojega dela in svoje delo vrednoti.
20. Kako poteka delovanje PMS v odprtem sistemu? (nariši učinek komunikacije in jo razloži)
komplementarna
komunikacija
analogna patronažna MS digitalna
(neverbalna) (odprt sistem) (verbalna)
je sposobna:
– akceptiranja
– empatije
– kongruence
interakcijsko polje interakcijsko polje
okolica
Sporočila PMS so besedna (verbalna komunikacija) in nebesedna, ki jih oddaja z gibi, držo telesa, izrazom obraza, celotnim vedenjem (neverbalna k.). Na osnovi odnosov z drugimi ljudmi B/V (z okoljem) so PMS sposobne empatičnega pristopa (vživljanje v situacijo B/V), vendar zta čustva ne sprejemajo za svoja – ohranjajo svojo identiteto. PMS delujejo kongruenčno (v skladu s svojimi čustvi in stališči).
21. Katere metode dela so značilne za primarni nivo ZV in jih uporablja tudi PMS?
– proces ZN
– dispanzerska metoda dela
– statistične metode
– epidemiološke metode
– timska metoda
– intervju, anketa
– hišni obisk
22. Definicija PV se glasi? Kateri segment v definiciji bi izpostavili in zakaj?
PV je posebna oblika aktivnega zdravstvenega varstva, ki obsega zdravstveno socialno varstvo nad družinami in varovanci, ki so zaradi svojih bioloških lastnosti posebej občutljivi za škodljive vplive okolja. Torej delujemo za skupnost z vidika enotnosti preventive, kurative in socialne obravnave.
Izpostavili bi preventivo saj se tako v veliki meri izognemo kurativni in socialni obravnavi in tako prispevamo k boljši kvaliteti življenja varovanca in skupnosti znižujemo stroške in prispevamo k racionalizaciji pripomoremo k preprečevanju bolezni in ohranitvi zdravja.
23. V katero sekcijo je vključeno PZV?
– v privatno in javno zdravstveno varstvo
24. Značilnosti zdrave družine?
– dovzetnost za težave drug drugega
– dovoljeno izražanje čustev, misli, mnenj
– funkcionalna obramba
– jasna pravila
– jasna hierarhija
– odprtost za spremembe
– samospoštovanje
– sprejemanje življenja
25. Katera so obdobja družine, ki jih navaja avtor Leach McMahon, 1996?
– življenje v paru
– sprejemanje starševstva
– obdobje malčka in šolarja
– boj z adolescenco
– obdobje praznega gnezda
– družina v poznem obdobju