26. Zdravstvena vzgoja v potencialno ogroženi družini zahteva celovito obravnavo? Ugotovimo ogrožajoče dejavnike in družino naučimo…?
– samoopazovanja
– samopomoči
– pravočasnega ukrepanja v vseh aktivnostih za zagotavljanje, ohranitev in krepitev zdravja
27. Kako bi pojasnili trditev, da bolezen enega od članov družine vpliva na zdravje celotne družine, kakor tudi na stabilnost celotnega družinskega sistema?
Družino sestavljajo posamezni člani. Gre za sistem odnosov, ki jih imajo ti ljudje med seboj. Za vsak sistem pa je značilno, da sprememba pri enem od članov družine zahteva spremembe pri vseh ostalih. V nasprotnem primeru se sistem ne razvija, nazaduje in v skrajnem primeru tudi razpade.
Če govorimo o bolezni enega člana družine, lahko rečemo, da je bolna cela družina. Skrb za bolnega zahteva spremenjen ritem življenja, več odgovornosti, več fizične in psihične kondicije, več časa ter finansov kar privede do izčrpanosti, žalosti, depresiji, razdražljivosti, jeze, utrujenosti in s tem se poveča tveganje, da zbolijo ostali člani družine.
28. Poglobljeno individualno in družinsko obravnavo zahtevajo predvsem prednostne skupine prebivalstva, zaradi…!
– bioloških lastnosti: dojenčki, šolarji, nosečnice, starostniki
– spremenjenih pogojev življenja: priseljenci, begunci, brezdomci
– zdravstvene ogroženosti: invalidi, kronični bolniki
29. Kateri B/V so zaradi svojih bioloških lastnosti posebej občutljivi na škodljive vplive okolja?
– dojenčki, šolarji, nosečnice, starostniki
30. Temelji Evropske strategije »Zdravje za vse« so:
– primarno zdravstveno varstvo približati uporabnikom
– izvajanje preventivnih ukrepov
– aktiviranje ljudi v skrbi za lastno zdravje
31. PZN temelji na principih primarnega zdravstvenega varstva in deluje v smislu celovite obravnave zdravih in bolnih posameznikov, družin na njihovem domu. (Doploni stavek) Z vidika enotnosti preventive, kurative in socialne obravnave.
32. Naštej pet nivojev delovanja patronažne zdravstvene dejavnosti!
– ohranjanje in krepitev zdravja
– preprečevanje obolenj
– odkrivanje obolenj
– zdravljenje obolenj
– rehabilitacija po poškodbah in boleznih
33. Pri nas deluje patronažno varstvo v okviru primarnega ZV na treh nivojih?
– primarni nivo (prizadevanje za ohranjanje in krepitev zdravja ter preprečevanje bolezni)
– sekundarni nivo (prizadevanje za zgodnje odkrivanje obolenj, čim hitrejše zajetje in čim učinkovitejše zdravljenje)
– tercialni nivo (prizadevanje za rehabilitacijo po boleznih in poškodbah)
34. Nosilka PZN je PMS , ki pokriva vsa področja dela!
– preventivno področje
– kurativno področje (postopki in posegi po naročilu zdravnika)
– socialno področje
35. Svojo funkcijo zagotavlja patronažna služba z vplivanjem na:
– zmanjševanje obolevnosti prebivalstva (rizične skupine: otroci, žene)
– zmanjševanje smrtnosti prebivalstva (otrok)
– zmanjševanje invalidnosti prebivalstva
– načrtovanje družine (regulacija rojstev)
– zmanjšanje alkoholizma, oziroma zdravljenje le tega
– zajetje varovancev v dispanzerjih
– odzivanje B/V na kontrolne zdravniške preglede
– zagotavljanje proti epidemioloških ukrepov
– zagotavljanje domiciliarnega okolja za zdravljenje obolelih in bivanja starostnikov doma
– urejanje medosebnih odnosov B/V
– urejanje socialnih pogojev življenja B/V
– zmanjševanje rizičnih faktorjev med populacijo
– ukrepanje odgovornih, služb, organov, organizacij za izboljšanje zdravstveno socialnega stanja prebivalstva
36. Procesna metoda dela je v patronažnem varstvu temeljnega pomena! Kaj nam ta metoda zagotavlja?
Gre za sodoben metodološki pristop v ZN, ki ga oblikujejo visoka stopnja organiziranosti. Gre za najboljši način, da dosežemo zaželjene cilje. Omogoča sistematično delo. Zagotavlja bolj kvalitetno, natančno, kontinuirano, kompleksno, učinkovito, usklajeno, pravočasno ugotavljanje in odpravljanje bolnikovih potreb po ZN.Nobena faza dela ni dokončana, dokler ni dokumentirana. Dokumentacijski sistem v stroki pomeni sredstvo pisne komunikacije znotraj stroke zdravstvene nege in interdisciplinarno komuniciranje z ostalimi strokami.
37. Kaj je identiteta?
Pomeni predstavo o sebi (kdo sem, kaj zmorem in hočem, kako se spopadam s problemi?). Je proces, ki se stalno vzpostavlja in ruši, je razvoj osebnosti. Pomembne so vrednote – intelektualne, ekonomske, estetske, družbene, politične, verske. Vsaka PMS ima svojo hierarhijo vrednot, na katere tudi vpliva stroka.
38. Razvojni trendi v ZN?
– izobraževanje
– raziskovalno delo
– sodobna organizacija dela
Z možnostmi izobraževanja je povezana tudi usposobljenost za raziskovalno delo, ki je v stroki nujna. Organizacija, znotraj katere potekajo delovni procesi, mora biti fleksibilna in mora zagotavljati pogoje, v katerih bo možno kvalitetno delovati.
39. Katera teorija pomaga razumeti probleme B/V?
Motivacijska teorija Abrahama G. Maslowa nam pomaga razumeti B/V potrebe. Njegova teorija je usmerjena v naslednje potrebe:
– fiziološke potrebe: lakota, žeja, spanje, kisik, voda
– varnost: varovanje, zaščita pred nevarnostjo
– socialne potrebe: pripadnost, socialne aktivnosti, ljubezen, prijateljstvo
– samopodoba: samospoštovanje, status, identiteta
– samoaktualizacija: rast, osebni razvoj, samoizpopolnitev
40. Interdisciplinarni tim!
Sestavljen je iz strokovnjakov različnih področij. Primer je zdravstveni tim, katerega vodja je po tradiciji zdravnik. Med zdravniki, PMS in ZT v timu obstaja komplementarno delo. Občasno se vključujejo tudi drugi profili (psihiater, specialisti,…) glede na potrebe. Poslanstvo, ki ga nudi zdravstveni tim:
– celovito zdravstveno varstvo s preventivnega, kurativnega in socialnega vidika
– dober standard populacije
– strokovna pomoč v času zdravja in bolezni
– varstvo za dobro posameznika, družine in skupnosti
Delovanje patronažne medicinske sestre in zdravstvenega tehnika se navezuje na celotno ZN. Vsak član tima je specialist na svojem področju, ne glede na število let študija za določen poklic. Tako je MS enakovreden partner in član interdisciplinarnega tima.
41. Samostojnost in avtoriteta na svojem delu?
Samostojnost MS eksplicitno izpostavlja V. Henderson in jo obravnava kot popolno avtoriteto na področju ZN. Na področju ZN je MS strokovnjak in ima pravico pobude in nadzora. Ugotavlja potrebe in načrtuje ZN v vseh aktivnostih, ki bodo pripomogle k bolnikovemu zdravju, okrevanju ali mirni smrti. B/V in MS skupaj načrtujeta in izvajata ZN.
42. Katera načela pri svojem delu mora upoštevati PMS?
– znanstvena načela
– verodostojnost in realnost podatkov
– upošteva spoštovanje osebnosti in njene celovite obravnave
– načelo samopomoči
– upošteva kriteriji organiziranosti in planiranja
– upošteva kriteriji kontinuiranosti
– upošteva kriteriji humaniziranosti
43. MS skrbi za posameznika, družino, širšo skupnost?
Delo PMS je usmerjeno v obravnavo območja kot celote, s tem pa tudi v obravnavo posameznika, družine in skupnosti v njihovem življenjskem okolju. PMS aktivno skrbi za:
– zdravstveno stanje varovancev v določenem zdravstvenem območju
– razvija programe promocije zdravja
– vzpodbuja B/V k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družin
– poglobljeno individualno obravnavo zahtevajo prednostne skupine prebivalstva zaradi svojih bioloških lastnosti (dojenčki, šolarji, nosečnice, starostniki), zaradi spremenjenih pogojev življenja in socialne ogroženosti (priseljenci, brezdomci), ter zaradi zdravstvene ogroženosti ( invalidi, kronični bolniki)
Zdravstvena vzgoja družine:
– zdravstvena vzgoja v zdravi družini
– zdravstvena vzgoja v potencialno ogroženi družini
– zdravstvena vzgoja v zdravstveno in socialno ogroženi družini. Zdravstvena vzgoja v lokalni skupnosti
Preventivne zdravstveno vzgojne skupine:
– skupina za samopomoč
– klubi in društva
– zdravstveno vzgojno predavanje
– delo z majhno skupino
44. Imenujte 3 komponente, ki predstavljajo vitalno sestavino zdravstvene organizacije in razložite povezavo med njimi!
B/V MS ZN
MS je pri svojem delu samostojna in tako tudi avtoriteta na področju ZN. Pri izvajanju ZN postavlja v ospredje (središče) B/V. Medsebojna povezava in preverjanje vrednot potekata kritično v obliki diskusij znotraj negovalnega tima. Člani celotnega tima kritično preverjajo stališča v zvezi z negovalnimi problemi, ki se pojavljajo v praksi PZN. Skrbno prediskutirajo nove ideje, ki jih kasneje sprejemajo ali ovržejo in v tem kontekstu revidirajo staro stališče ter ne nadaljujejo z nepotrebnimi tradicijami. Temeljnega pomena je osnovna potreba po avtonomiji in po povezanosti, oziroma pripadnosti.
46. 1. primer: Ženska po možganskem inzultu z motnjami govora in s hemiplegijo…
Negovalna diagnoza:
– Komunikaciia,nepopolna verbalna
Cilji:
– komunikacija bo bolj učinkovita
– bolnica bo govorila bolj razumljivo
– bolnica bo motivirana za komunikacijo
Načrtovane negovalne intervencije:
– vključiti logopeda po naročilu zdravnika
– bolnici zagotoviti pripomočke za lažje komuniciranje v okviru njene zmogljivosti (npr. papir, prilagojeno pisalo, slike…)
– svojcem svetovati naj se več pogovarjajo z bolnico in pri tem naj uporabljajo različne slikovne pripomočke
– bolnico vzpodbujati naj čim več govori
Negovalna diagnoza:
– Mobilnost, nepopolna mobilnost (3. stopnja)
Cilji:
– zmožnost gibanja se bo postopoma izboljševala in utrujenost bo manjša
– bolnica bo pravilno uporabljala pripomočke za gibanje
– bolnica bo motivirana za gibanje
Načrtovane negovalne intervencije:
– bolnico in svojce naučiti uporabljati pripomočke za gibanje (bergla, voziček)
– svojce naučiti pravilne tehnike razgibavanja sklepov
– bolnico vzpodbujati za gibanje
Negovalna diagnoza:
– Telesna prizadetost,enostranska
Cilji:
– bolnica bo v mejah njene zmogljivosti samostojno izvajala osnovne življenjske aktivnosti
– bolnica bo poučena o uporabi prilagojenih pripomočkov za samostojno izvajanje življenjskih aktivnosti
Načrtovane negovalne intervencije:
– bolnico poučiti izvajati dnevne aktivnosti z neprizadeto stranjo telesa
– bolnico poučiti uporabljati prilagojene pripomočke za izvajanje življenjskih aktivnosti (npr.prilagojeni jedilni pribor, pripomočke za nego…)
47. 2. primer: Moški, kadilec, z nezdravim načinom življenja, podhranjen…
Negovalna diagnoza:
– Neuravnovešena prehrana,manj kot telo potrebuje,prehrambeni deficit
Cilji:
– bolnik bo užival zadostno količino hrane
– bolnik bo poučen o pravilnem prehranjevanju
– bolnik bo motiviran za pravilno prehranjevanje
Načrtovane negovalne intervencije:
– bolnika poučiti o pravilnem prehranjevanju (več sadja in zelenjave) ter njemu razložiti posledice nepravilnega prehranjevanja (krhkost kapilar, izguba las, slabo počutje, gastrointestinalne težave, slabo počutje, glavobol…)
– bolniku svetovati uživati hrano 5x na dan v manjših količinah
– bolniku svetovati naj omeji količino popite kave (do 3 skodelice na dan)
– bolniku svetovati sprehod pred obrokom
Negovalna diagnoza:
– Dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja.
Cilji:
– bolnik bo lažje dihal
– bolnik bo poučen o pravilnem izkašljevanju sekreta
– bolnik se bo boljše počutil
Načrtovane negovalne intervencije:
– bolniku svetovati opustiti kajenje
– bolniku svetovati redno prezračevanje bivalnih prostorov
– bolnika poučiti pravilne tehnike izkašljevanja sekreta (npr. Kaskadno izkašljevanje, HUF izkašljevanje)
Negovalna diagnoza:
– Neučinkovito vzdrževanje zdravja (pomanjkljivo zdravo obnašanje)
Cilji:
– bolnik bo spoznal načela zdravega obnašanja
– bolnik bo poskrbel za svoje zdravje
– bolnik bo motiviran za vzdrževanje zdravja
Načrtovane negovalne intervencije:
– bolniku razložiti načela zdravega odnašanja (opustitev kajenja, pravilna in redna prehrana, redna telesna aktivnost – sprehodi, jutranja telovadba, redno jemanje predpisane terapije…)
– bolniku razložiti pomembnost vzdrževanja zdravja (npr. boljše počutje, preprečevanje nastanka obolenj…)
– bolniku svetovati aktivno vključevanje v različne družabne dejavnosti (npr. krožki, tečaji..)