Oops! It appears that you have disabled your Javascript. In order for you to see this page as it is meant to appear, we ask that you please re-enable your Javascript!

visok-holesterolO krvnih maščobah ali holesterolu kroži nešteto podatkov, nekateri temeljijo na znanstvenih dognanjih, nekateri pa izvirajo iz ljudskih govoric. Zagotovo pa je res, da je holesterol v človeškem telesu nepogrešljiv. Ko pa so njegove vrednosti nad dopustno mejo, postane eden od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov.

Skrb vzbuja podatek, da ima povišan holesterol dve tretjini odraslih Slovencev. Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti. Samo zaradi teh bolezni (srčnega infarkta, možganske kapi) umre več kot vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka.

Prepogosto gre za prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Marsikdo se ne zaveda, zakaj je povišan holesterol nevaren, in ne ve, kaj lahko naredi sam in kako mu lahko pomaga zdravnik. Na srečo lahko veliko naredimo sami z zdravim načinom življenja in zdravljenjem z zdravili, ki pa so učinkovita le, če jih jemljemo redno. Preberi nadaljevanje članka… »


osteoporozaIzraz osteoporoza pomeni »porozne kosti«. Gre za bolezen, ki jo povezujemo s premajhno tvorbo kostnine, prekomerno izgubo kostnine ali kombinacijo obeh, kar vodi v povečano krhkost in povečano tveganje za zlome kolkov, vretenc in zapestij.

Osteoporoza je razširjena po celem svetu in velja za bolezen, ki predstavlja resno tveganje za širše javno zdravje. Trenutno ocenjujejo, da je obolelih za osteoporozo preko 200 milijonov ljudi na celotnem planetu. Osteoporozo v ZDA in Evropi naj bi imelo približno 30% vseh žensk, ki so v obdobju menopavze. Ocenjuje se, da bo vsaj 40% teh žensk in 15-30% moških imelo v svojem starejšem obdobju v življenju vsaj enega ali več zlomov.

Po podatkih naj bi bilo v Sloveniji obolelih za osteoporozo 27,5% žensk in moških starejših od 50. let ter 14,6% starejših od 60. let. Nad 65% letom starosti pa naj bi bilo obolelih 40,6% žensk in 16,7% moških. Staranje prebivalstva po svetu naj bi bilo odgovorno za veliko povečanje pojavnosti osteoporoze pri ženskah v menopavzi. Študije so dokazale, da naj bi prvi zlom pomenil veliko tveganje za pojav novih. Preberi nadaljevanje članka… »


cvi mozganska kapMožganska kap je nenadna motnja v dovajanju krvi do možganov. Večino kapi povzroči nenadna zamašitev arterije, pri tem govorimo o t.i. ishemični kapi. Druge oblike možganske kapi povzroča krvavenje v možgansko tkivo, ki je posledica tega, da je počila katera od žilic.

V tem primeru govorimo o hemoragični kapi. Učinek kapi je odvisen od same intenzivnosti in mesta, ki je bil med kapjo poškodovan. Kap lahko povzroči nenaden občutek oslabelosti, izgubo zaznavanja ali težave pri govoru, vidu ali hoji.

Ker različni deli možganov nadzorujejo različna območja in funkcije, kap vpliva na območja, ki so v neposredni bližini delov, ki so prizadeti. Pomembno je dejstvo, da je smrtnost mnogo večja pri hemoragičnih kot pri ishemičnih oblikah kapi, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da se ob njenem pojavu takoj odzovemo s klicem na številko nujne medicinske pomoči – pomembno je zavedanje, da štejejo minute. Preberi nadaljevanje članka… »


Energija je telesu potrebna za ohranjanje različnih telesnih funkcij, vključno z dihanjem, kroženjem snovi, opravljanjem fizičnega dela, metabolizmom in sintezo beljakovin. To energijo telesu zagotavljajo različne snovi – ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe… Posameznikovo energijsko razmerje je odvisno od vnosa prehranskih virov in njihove porabe. Sama poraba energije pa je dalje odvisna od spola, sestave telesa, starosti in fizične aktivnosti posameznika. Neravnovesje med vnosom in porabo energije se izraža v obliki izgube ali povečevanja telesnih komponent, večinoma v obliki maščobe ter določa spremembe v telesni masi posameznika.

Holesterol je sterol vseh višjih živalskih skupin, ki je prisoten v telesnih tkivih (in plazmi krvi) živali. V visokih koncentracijah je prisoten v jetrih, hrbtenjači in možganih. Holesterol je pomembna sestavina membran celic, saj celicam zagotavlja stabilnost. Je tudi glavni prekurzor pri sintezi vitamina D, različnih steroidnih (kortizola, kortizona in aldosterona) ter spolnih (estrogena, progesterona in testosterona) hormonov. Holesterol ima pomembno vlogo v sinapsah možganov, pa tudi v imunskem sistemu organizma. V stanju, ko je v telesu oziroma krvi povečano predvsem stanje LDL-holesterola, holesterol pogosto tvori plake (depozite) na stenah arterij, kar imenujemo ateroskleroza, ki je glavni dejavnik nastanka koronarnega srčnega obolenja in drugih srčno-žilnih bolezni. Preberi nadaljevanje članka… »


Kašelj predstavlja refleksno dejavnost našega telesa, ki iz dihalnih poti očisti sluz in dražilce, kot sta prah in dim. Večina oblik kašlja izzveni v obdobju treh tednov in ne zahteva nobenega zdravljenja. Če vaš kašelj vztraja dalj časa in ne kaže na izboljšanje, pa je dobro, da obiščete svojega zdravnika in raziščete vzroke, ki to stanje povzročajo. Preberi nadaljevanje članka… »


Antibiotiki so medicinska sredstva, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje določenih bakterijskih okužb. Delujejo tako, da ubijejo bakterije ali pa preprečijo, da bi se bakterije razmnoževale in širile. Večini je že znano, da antibiotikov ne moremo uporabljati pri virusnih obolenjih kot sta na primer prehlad in gripa. Pomembno je ozaveščanje javnosti, da jemanje antibiotikov v primerih, ko jih ne potrebujete, poveča tveganje, da nevarne bakterije znotraj vašega telesa postanejo nanje odporne. To pa seveda pomeni, da antibiotično zdravljenje ne bo uspešno, ko ga boste najbolj potrebovali.

Ljudje smo antibiotike razvili, da bi z njimi uničili mikrobe, ki povzročajo bolezni. Najpogosteje uporabljena antimikrobna zdravila so antibiotiki, ki tarčno delujejo na bakterije. Prvi komercialno dostopen antibiotik je bil penicilin, ki ga leta 1928 odkril Alexander Fleming in za odkritje prejel Nobelovo nagrado. Splošni javnosti ni bil dostopen vse do leta 1945, so pa ga v času 2. svetovne vojne uporabljali pri operacijah in oskrbi ran vojakov. Po letu 1950 so odkrili in splošni javnosti omogočili dostop do drugih antibiotikov, na primer tetraciklina, eritromicina, vankomicina in daptomicina. Že v svojem govoru ob prejetju Nobelove nagrade je Fleming opozoril na težavo razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom. Preberi nadaljevanje članka… »


Zima trka na vrata, z njo pa tudi sezona virusnih obolenj.  Prehlad je akutna virusna okužba zgornjega dela dihal, ki vključuje nos, sinuse, žrelo in grlo. Okužba se prenaša predvsem pri rokovanju z okuženo osebo (lahko posredno ali neposredno) ali pa gre za prenos virusa po zraku. Inkubacijska doba je odvisna od virusov, običajno pa traja vsaj 2 dni.

Simptomi okužbe so vsem dobro poznani in vključujejo povečano izločanje sluzi, pri čemer je izločanje največje prve 3 dni in traja približno 7-10 dni, v določenih primerih tudi do 3 tedne. Izločanje sluzi spremljajo vneto grlo, kašelj in splošno slabo počutje. Preberi nadaljevanje članka… »


stres-resevanje-stresa

ZGODOVINA STRESA

Izraz izvira iz latinščine (stringere). Prvič je bil uporabljen v angleščini v  17. stoletju kot opis nadloge, pritiska, težave. V 18. stoletju in v 19. stoletju je stres pomenil silo, pritisk ali močen vpliv, ki deluje na predmet ali osebo (fizikalna znanost). O vplivih stresa na telesne in duševne bolezni so začeli razmišljati šele v 19. stoletju.

V medicini je izraz stres uvedel Hans Selye, leta 1949. Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje.

 

KAJ JE STRES?

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje). Preprosto ga lahko definiramo kot odziv organizma na potencialno škodljiv dejavnik.

Stres je lahko pozitiven ali negativen.

Preberi nadaljevanje članka… »


omega3

Preventiva je vedno boljša kot kurativa in omega3 so zakon!

Slovenci radi hrustamo klobase, zasko, ocvirke, kebab, margarino, kajmak, čevape, maslo, čips…

Skratka zaužijemo preveč nasičenih ‘nezdravih’ maščob in če temu dodamo še premalo gibanja & dednost iz vsega skupaj potem čez leta odkrijejo povišan holesterol, povišan krvni tlak, zamašene arterije, srčni infarkt, možgansko kap…žal vedno več ljudi umre za posledicami bolezni srca in ožilja.   Preberi nadaljevanje članka… »


Hiter tempo življenja, stres in pretežno sedeč ali stoječ položaj, našo hrbtenico postavljajo v otežen položaj. Ob takem življenju se hitro pojavijo bolečine v hrbtu in vratu, ki pomembno vplivajo na našo sposobnost izvajanja vsakodnevnih aktivnosti.

Bolečine v vratu in hrbtu lahko omejijo našo sposobnost gibanja.

Če ne naredimo nič, da bi bolečino omilili in odpravili, se ta povečuje, širi in še bolj omejuje naše sposobnosti. To je posledica dejstva, da se mišice okoli območja bolečine napnejo z namenom varovanja območja bolečine. To še dodatno omeji naše gibanje in vodi v druge težave, tudi hud glavobol.

Bolečine v vratu in hrbtu vplivajo na celoten potek življenja posameznika – tudi spanec. V fazi najglobljega spanca se vaše mišice povsem sprostijo, to je tudi čas, ko telo sprosti človeški rastni hormon. V primeru, ko vaš spanec motijo hude bolečine se slednji ne more sproščati, to pa pomeni, da se vaše telo ne more regenerirati. Rešitev bolečini se torej še bolj oddalji. Preberi nadaljevanje članka… »


zdrava prehrana zdrava hrana prehranjevalne navadeSte presuhi, predebeli…? Imate povišan holesterol, krvni tlak…? Vas vse boli in ste leni…? Stalno bolehate in nastopile so težave z želodcem…?…

Počasi boste doumeli, da je prehrana tisti dejavnik s katerim pomembno vplivate na vaše zdravje.

V članku si preberite nekaj osnov zdrave prehrane in prehranjevanja… Preberi nadaljevanje članka… »


Vsak dan je enkraten, neponovljiv in pomemben v življenju vašega otroka.

Vaš otrok je enkraten, neponovljiv, vreden vseh vaših vsakodnevnih naporov in prizadevanj, da bi bil njegov dan kar najbolj varen in doživljajsko bogat. Z dobrim zgledom in varnim ravnanjem mu boste za dolgo zgradili prijazen svet prometa.

Preberi nadaljevanje članka… »





Bosanski Bosanski Hrvatski Hrvatski Čeština‎ Čeština‎ Dansk Dansk English English Français Français Deutsch Deutsch Greek Greek Italiano Italiano Polski Polski Português Português Română Română Slovenščina Slovenščina Español Español Türkçe Türkçe





Zdravstvena.info

Oglej si več