Nasveti za zdravo življenje! - Page 5 of 29 - - Nasveti za zdravo življenje! Nasveti za zdravo življenje!

Paprika je ena izmed prvih udomačenih kultur. Ocenujejo, da je na svetu okrog 50,000 sort kultiviranih paprik, vse pa so se razvile samo iz petih osnovnih sort s skupnim imenom Capsicum.

Snovi, ki se nahajajo v papriki blagodejno vplivajo na zdravje. Vitamin A, antioksidanti, karotenoidi, vitamini, minerali…skratka ima pozitiven učinek na srčnožilne bolezni, raka, avtoimune bolezni in sladkorno bolezen.

Karotenoidi so obarvani rastlinski pigmenti in jim pripisujemo antioksidantivno delovanje. Rdeča paprika vsebuje likopen, ki lahko pripomore k preventivi pred rakavimi obolenji.

Betakaroten – telo ga pretvori v vitamin A in blagodejno vpliva na vid. Oranžna paprika pa vsebuje zeaksantin, ki pomaga pri zaščiti pred sivo mreno. Preberi nadaljevanje članka… »


Vsi kupujemo živila. Kupujemo jih zato, da nam gradijo, vzdržujejo in ohranjajo naše telo. Če bi vas vprašal, ali želite, da so vaša živila varna in zdrava, sem prepričan, da bo vaš odgovor pritrdilen. Pravzaprav, ne vem, če bi kdo na to vprašanje odgovoril z »ne«.

Ali so res vsa živila, ki so nam danes na voljo na policah varna in zdrava? Na osnovi kakšnih kriterijev oziroma informacij o živilu lahko kupec danes spozna oziroma določi kakovost posameznega živila?

Preberi nadaljevanje članka… »

Konoplja je rastlina enoletnica, ki spada v družino konopljevk. Vrsta Cannabis satia L. se deli na dve podvrsti: 1) navadna/industrijska konoplja (lat. Cannabis sativa ssp. sativa L.) ter 2) indijska konoplja (lat. Cannabis sativa ssp. indica). Navadna konoplja ima v primerjavi z indijsko konopljo razmeroma majhno količino tetrahidrokanabinola (angl. tetrahydrocannabinol, THC) in je zato kot droga praktično neuporabna.  Glavni psihoaktivni učinkovini sta sicer THC in CBD (kanabidiol), ki ju lahko sintetizirajo tudi v laboratoriju.

Vrsta C. sativa L. je pomembna rastlinska vrsta, ki izvira iz območja osrednje Azije, kjer se že dolgo uporablja v tradicionalni medicini in kot vir tekstilnih vlaken. Gre za hitrorastočo rastlino, ki je pomemben vir fitokemičnih spojin in bogat vir celuloznih in lesnih vlaken. Njeni metaboliti imajo potencialne bioaktivne lastnosti za zdravje človeka, notranja in zunanja tkiva rastline pa se lahko uporablja tudi za bioplastiko. Rastlina je dobro odporna na škodljivce, ima zelo dobro razvit koreninski sistem, ki preprečuje erozijo prsti in potrebuje razmeroma majhne količine vode, zaradi česar je zanimiva tudi z vidika kmetijstva in ekologije.

Konoplja tekom sekundarnega metabolizma sintetizira različne kemične spojine, ki imajo običajno vlogo pri njeni zaščiti (npr. pred objedanjem ali vdorom patogenov). Te kemične spojine vključujejo kanabinoide, terpene in fenolne spojine. Fitokanabinoide (t. j. rastlinski kanabinoidi) predstavljajo skupine C21 in C22 terpenofenolih spojin in jih najpogosteje najdemo prav v vrsti C. saltiva. Glavni fitokanabinoidi so: THCA (tetrahidrokanabinolna kislina), CBDA (kanabidiolna kislina), CBNA (kanabinola kislina), CBGA (kanabigerolna kislina), CBCA (kanabikromna kislina) in CBNDA (kanabidiolna kislina). THCA je najpogostejši kanabionoid v indijski konoplji, CBDA pa v industrijski konoplji.   Preberi nadaljevanje članka… »


Alergija na jajca


20 Apr 2019

egg allergy

Alergija na jajca – jajčno beljakovino je skupaj z alergijo na kravje mleko najpogostejša alergična reakcija v otroškem obdobju. Pojavi se zelo kmalu, pogosto še pred dopolnjenim 1. letom starosti in pri večini otrok ob skrbni dieti izzveni relativno kmalu.

Alergijska reakcija na jajca se lahko kaže na različne načine: pri nekaterih je simptomatika blaga, v nekaterih primerih se lahko razvijejo celo življenju nevarne reakcije, ki jim rečemo anafilaksija.

Jajce je lahko pravi koktajl različnih alergenov.

Največ jih je v jajčnem beljaku, večina jih je temperaturno obstojna, zato so alergije na jajčni beljak pogostejše kakor alergije na jajčni rumenjak.

Ker v pripravi hrane izredno težko brez slehernih ostankov ločimo jajčni rumenjak od beljaka, iz povsem praktičnih razlogov običajno izločimo oboje. Preberi nadaljevanje članka… »


sunŽe Egipčani so vedeli, da je sonce vir življenja in ga častili kot boga. Dandanes pa vemo, da njegov vpliv ni tako božanski – predvsem se to kaže na naši koži.
Ker prihaja poletje in z njim želja po zagorelosti, bi s tem člankom radi opozorili na nevarnosti sončenja. Vsako zagorelo kožo namreč plačamo s poškodbami genetskega materiala naših kožnih celic.
Bi radi izvedeli kako pri 80ih letih izgledati kot dvajsetletnik? Pojdite v senco in preberite spodnji članek. Preberi nadaljevanje članka… »


Vitamin D


5 Apr 2019

Vitamin D spada v družino v maščobi topnih molekul. To so molekule, ki spadajo med pomembna mikrohranila. V človeku sta ključni dve obliki vitamina D: vitamin D2 (tudi ergokalciferol) in D3 (tudi kalciferol ali holekalciferol). Vitamin D igra ključno vlogo pri rasti kosti, saj poveča privzem kalcija v črevesju. Vitamin D je zato najbolj pomemben pri otrocih, ki še vedno rastejo, njegovo pomanjkanje pa lahko vodi do pojava rahitisa, t.j. stanja, ki ga določajo šibke in deformirane kosti.

Ljudje lahko vitamin D3 pridobimo s prehrano živalskega izvora, največ iz ribjega olja, jajc in mleka. Kljub temu da vitamin D pridobimo s hrano, večino D3 vitamina pridobimo z neposredno sintezo, ki lahko poteka le, če je naša koža izpostavljena sončni svetlobi. Sinteza poteka s pomočjo fotokemične reakcije, pri kateri se derivat holesterola pretvori v pre-vitamin D3, ki se nato pretvori v vitamin D3 s pomočjo toplote kože. Vitamin D2 le redko dobimo s hrano, je pa ta oblika vitamina D najpogosteje uporabljena v vitaminskih nadomestkih ter kot obogatitev živilom, npr. margarini. Preberi nadaljevanje članka… »


Okusna hrana, ki vam pomaga pri ohranjanju zdravja – to je osnovno načelo tradicionalne mediteranske prehrane. Zgolj en nasvet vezan na urnik prehranjevanja z mediteransko hrano ne obstaja. V splošnem velja, da se v okviru mediteranske hrane poudarja uživanje velikih količin sadja in zelenjave, fižola in oreščkov, zdravih žit, rib, olivnega olja ter manjših količin mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Ob tem mediteranski način življenja spodbuja dnevno fizično aktivnost.

Države, ki so navdihnile mediteransko kuhinjo, zajemajo države ob Mediteranskem morju. Te kulture so prehranjevalne navade razvijale skozi več 1000 let. V Evropi so to npr. Grčija, Portugalska, Španija in države na Balkanskem polotoku, prav tako se na tak način prehranjujejo tudi v državah Severne Afrike, npr. Tunizija in Maroko. Mediteranska regija je topla in sončna, kar zagotavlja veliko proizvodnjo sadja in zelenjave skozi celo leto. Vina, kruh, olivno olje, oreščki in stročnice so glavne značilnosti tega predela, prav tako je prehrana vezana na ribe iz Mediteranskega morja. Preberi nadaljevanje članka… »


Zdravje predstavlja temelj kakovostnega življenja. Pogosto se premalo zavedamo, da lahko zanj sami storimo največ – kaj, se sprašujete? Odgovor sledi v nadaljevanju.

  1. Napolnite se z energijo!

Vsak od nas ima dneve, ko enostavno nimamo energije. Ob tem nas večina poseže po proizvodih, ki vsebujejo kofein, kar pa predstavlja zgolj kratkoročno rešitev težave. Za občutek polne energije sta namreč potrebna dober spanec in ustrezna prehrana.

Preberi nadaljevanje članka… »

cvi mozganska kapMožganska kap je nenadna motnja v dovajanju krvi do možganov. Večino kapi povzroči nenadna zamašitev arterije, pri tem govorimo o t.i. ishemični kapi. Druge oblike možganske kapi povzroča krvavenje v možgansko tkivo, ki je posledica tega, da je počila katera od žilic.

V tem primeru govorimo o hemoragični kapi. Učinek kapi je odvisen od same intenzivnosti in mesta, ki je bil med kapjo poškodovan. Kap lahko povzroči nenaden občutek oslabelosti, izgubo zaznavanja ali težave pri govoru, vidu ali hoji.

Ker različni deli možganov nadzorujejo različna območja in funkcije, kap vpliva na območja, ki so v neposredni bližini delov, ki so prizadeti. Pomembno je dejstvo, da je smrtnost mnogo večja pri hemoragičnih kot pri ishemičnih oblikah kapi, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da se ob njenem pojavu takoj odzovemo s klicem na številko nujne medicinske pomoči – pomembno je zavedanje, da štejejo minute. Preberi nadaljevanje članka… »


Energija je telesu potrebna za ohranjanje različnih telesnih funkcij, vključno z dihanjem, kroženjem snovi, opravljanjem fizičnega dela, metabolizmom in sintezo beljakovin. To energijo telesu zagotavljajo različne snovi – ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe… Posameznikovo energijsko razmerje je odvisno od vnosa prehranskih virov in njihove porabe. Sama poraba energije pa je dalje odvisna od spola, sestave telesa, starosti in fizične aktivnosti posameznika. Neravnovesje med vnosom in porabo energije se izraža v obliki izgube ali povečevanja telesnih komponent, večinoma v obliki maščobe ter določa spremembe v telesni masi posameznika.

Holesterol je sterol vseh višjih živalskih skupin, ki je prisoten v telesnih tkivih (in plazmi krvi) živali. V visokih koncentracijah je prisoten v jetrih, hrbtenjači in možganih. Holesterol je pomembna sestavina membran celic, saj celicam zagotavlja stabilnost. Je tudi glavni prekurzor pri sintezi vitamina D, različnih steroidnih (kortizola, kortizona in aldosterona) ter spolnih (estrogena, progesterona in testosterona) hormonov. Holesterol ima pomembno vlogo v sinapsah možganov, pa tudi v imunskem sistemu organizma. V stanju, ko je v telesu oziroma krvi povečano predvsem stanje LDL-holesterola, holesterol pogosto tvori plake (depozite) na stenah arterij, kar imenujemo ateroskleroza, ki je glavni dejavnik nastanka koronarnega srčnega obolenja in drugih srčno-žilnih bolezni. Preberi nadaljevanje članka… »


Antibiotiki so medicinska sredstva, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje določenih bakterijskih okužb. Delujejo tako, da ubijejo bakterije ali pa preprečijo, da bi se bakterije razmnoževale in širile. Večini je že znano, da antibiotikov ne moremo uporabljati pri virusnih obolenjih kot sta na primer prehlad in gripa. Pomembno je ozaveščanje javnosti, da jemanje antibiotikov v primerih, ko jih ne potrebujete, poveča tveganje, da nevarne bakterije znotraj vašega telesa postanejo nanje odporne. To pa seveda pomeni, da antibiotično zdravljenje ne bo uspešno, ko ga boste najbolj potrebovali.

Ljudje smo antibiotike razvili, da bi z njimi uničili mikrobe, ki povzročajo bolezni. Najpogosteje uporabljena antimikrobna zdravila so antibiotiki, ki tarčno delujejo na bakterije. Prvi komercialno dostopen antibiotik je bil penicilin, ki ga leta 1928 odkril Alexander Fleming in za odkritje prejel Nobelovo nagrado. Splošni javnosti ni bil dostopen vse do leta 1945, so pa ga v času 2. svetovne vojne uporabljali pri operacijah in oskrbi ran vojakov. Po letu 1950 so odkrili in splošni javnosti omogočili dostop do drugih antibiotikov, na primer tetraciklina, eritromicina, vankomicina in daptomicina. Že v svojem govoru ob prejetju Nobelove nagrade je Fleming opozoril na težavo razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom. Preberi nadaljevanje članka… »


buceBuče spadajo v družino Cucurbitaceae (bučevke) in vključujejo približno 95 rodov in 965 vrst. Prisotne in razširjene so tako v Starem, kot Novem svetu in spadajo med najpomembnejše družine rastlin, ki človeku zagotavljajo užitne produkte.

Buče gojijo po vsem svetu za različne agrikulturne namene. Prve vrste najverjetneje izvirajo iz Azije, danes pa so razširjene po večini območij zmerne in tople klime. Prav tako so buče domorodne v Severni in Osrednji Ameriki. Rod buč (Cucurbita spp.) ima 5 domačih in 10 divjih vrst, pri tem so najpomembnejše vrste: Cucurbita moschota, Cucurbita pepo, Cucurbita maxima. Od teh treh vrst, je vrsta C. moschota najbolj toleranta za ostre pogoje okolja, npr. visoke temperature v Egiptu.

Buče imajo eno globoko glavno korenino ter več plitvih, razvejanih stranskih korenin. Ker ima glavna korenina šibko črpalno moč, se buča ne more oskrbovati s hranili in minerali iz večjih globin. Steblo je robustno, ščetinasto, bodeče in votlo, pogosto se vije po tleh. Značilne so adventivne korenine in vitice. Oljne buče imajo večinoma kratko steblo (od 2 do 3 metre), krmne pa daljše (do 10 m). Listi so veliki, votli in pecljati. Cvetovi so zlato rumeni, z lijakastimi ali zvonasto oblikovanimi venčnimi listi ter so enospolni in enodomni. Preberi nadaljevanje članka… »





Bosanski Bosanski Hrvatski Hrvatski Čeština‎ Čeština‎ Dansk Dansk English English Français Français Deutsch Deutsch Greek Greek Italiano Italiano Polski Polski Português Português Română Română Slovenščina Slovenščina Español Español Türkçe Türkçe





Zdravstvena.info

Oglej si več