Velika večina ljudi se vsaj enkrat v življenju sreča z bolečinami v predelu hrbtenice. Pogosto se bolečine večkrat ponavljajo in iz akutne bolečine kmalu nastane kronična, ki je nadvse neprijetna. Seveda pa za zmanjšanje bolečine oziroma preventivo najbolje poskrbimo sami s pravilnim sedenjem in rednim gibanjem ter s pomočjo fizioterapije.

V članku vam bomo predstavili nekaj osnovnih vaj za krepitev hrbtnih in trebušnih mišic, ki jih izvajajte pravilno vsaj petkrat tedensko. Vaje vam ne bodo vzele veliko časa in mogoče ne bodo tako naporne. Pomembno je, da jih izvajate pravilno in redno. Poleg osnovnih vaj je priporočljivo tudi gibanje (plavanje, hitra hoja, sprehodi v naravi).  Preberi nadaljevanje članka… »

Driska je eno izmed najpogostjših stanj, zaradi katerega prebivalci Slovenije obiščejo zdravnika. Poznamo več vrst povzročiteljev driske, a klinična slika in zdravljenje se praktično ne razlikujejo, ne glede na povzročitelja. Najpomembnejše načelo pri zdravljenju driske pa je preprečevanje dehidracije.

Driska pomeni bolezensko stanje, ko je iztrebljanj več in so obilnejša, blato pa mehko in tekoče. Nastane, kot posledica spremenjenega delovanja telesa. Za normalno odvajanje blata štejemo odvajanje blata do 3 krat dnevno.

Driske lahko razvrščamo po različnih merilih. Glede na čas trajanja jih razdelimo na akutne, kronične in perzistentne. Akutne trajajo manj, kot 14 dni, perzistentne, kadar trajajo več, kot 14 dni in kronične, kadar trajajo mesec dni ali več.

Glede na mehanizem nastanka razdelimo driske v štiri skupine in sicer osmozno, sekretorno, eksudativno in motilitetno drisko. Drisko lahko razvrščamo tudi po drugih merilih: glede na prizadeti predel črevesa (debelo črevo, tanko črevo), glede na volumen izločenega blata, glede na makroskopske značilnosti blata in glede na populacijo, ki zboli (sicer zdravi ljudje, osebe z motnjami v imunskem sistemu, popotniki, bolnišnično pridobljene…). Preberi nadaljevanje članka… »

V mnogih pogledih naši spomini določajo kdo sploh smo. Spomini na dogodke, ljudi, katerih smo se dotaknili oz. so se dotaknili nas – prav spomini nam omogočajo obstoj na tak način. S starostjo lahko izguba spomina vodi v izgubo samih sebe – poleg tega, da ima lahko izguba velik vpliv na opravljanje vsakodnevnih obveznosti, ima lahko velik vpliv tudi na posameznika, ki ima lahko težave pri prepoznavanju ljudi in okolice, ki bi jih sicer dobro poznal.

Kaj pravzaprav vpliva na ohranjanje spomina v starejši dobi? Zagotovo imajo na eni strani veliko vlogo geni (dednost), nekaj pa je vseeno tudi našega vpliva. Dokazano spomin varujejo npr. zdrava prehrana, redna vadba in fizična aktivnost, izogibanje kajenju, ohranjanje zdravih nivojev krvnega sladkorja, holesterola ter krvnega pritiska, posebej pomembno pa je tudi ohranjanje mentalno aktivnega življenja – na podoben način, kot ob redni fizični vadbi rastejo celice, mentalna vadba ohranja naše mentalne sposobnosti in spomin. Pomembno je zavedanje, da je prav vsaka možganska aktivnost boljša kot nobena!

O krvnih maščobah ali holesterolu kroži nešteto podatkov, nekateri temeljijo na znanstvenih dognanjih, nekateri pa izvirajo iz ljudskih govoric. Zagotovo pa je res, da je holesterol v človeškem telesu nepogrešljiv. Ko pa so njegove vrednosti nad dopustno mejo, postane eden od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov.

Skrb vzbuja podatek, da ima povišan holesterol dve tretjini odraslih Slovencev. Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti. Samo zaradi teh bolezni (srčnega infarkta, možganske kapi) umre več kot vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka.

Prepogosto gre za prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Marsikdo se ne zaveda, zakaj je povišan holesterol nevaren, in ne ve, kaj lahko naredi sam in kako mu lahko pomaga zdravnik. Na srečo lahko veliko naredimo sami z zdravim načinom življenja in zdravljenjem z zdravili, ki pa so učinkovita le, če jih jemljemo redno. Preberi nadaljevanje članka… »

Juhuhuhu poletje je tu.

Kratka bombažna oblačila, natikači, mrzla pijača, sončni žarki & očala, čebele in čmrlji na cvetlicah, romantično morje…in posledično tudi opekline, žulji, prebavne težave, slabost, vročinski udari, piki, alergijske reakcije, okužbe, vnetja, iglice ježa v peti, poškodbe…

Preberi nadaljevanje članka… »

Maligni melanom se lahko pojavi kjerkoli na koži in kadarkoli tudi pri mladih! Število novo odkritih melanomov v Sloveniji zaskrbljujoče narašča.

Pred tremi leti je svetovna zdravstvena organizacija ultravijolično sevanje, vključno z solariji, uvrstila med visoko kancerogene dejavnike.

Preberi nadaljevanje članka… »

Poletje je čas, ko nas sonce spremlja na vsakem koraku. Čeprav se nam pogosto zdi, da je sonce povsem neškodljivo, ob daljšem (včasih celo ob kratkotrajnem) poležavanju ali preživljanju časa na žgočem soncu, dan zaključimo v bolečinah.

Namesto zagorelega odtenka kože, postane naše telo najprej rdeče in podobno »kuhanemu raku« kot v žargonu radi pravimo, nato pa sledijo druge tegobe, ki nas opomnijo, da se moramo soočiti s posledicami opeklin.

Kljub opozorilom zdravstvene stroke o poškodbah, ki jih lahko sonce povzroči, se večina ljudi resnosti izpostavljanja sončim žarkom v poletnih mesecih premalo zaveda. Več kot ena tretjina odraslih in skoraj 70% otrok v ZDA priznava, da je v zadnjem letu imelo opekline telesa. Preberi nadaljevanje članka… »

Kače (Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v podred luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.

Preberi nadaljevanje članka… »

Slabokrvni? So vam dedki in babice svetovali sok rdeče pese oz. svežo peso za dvig ‘’železa’’ in odpornosti? Najverjetneje je rdeča pesa najbolj pozitivna in koristna vrtnina za naše zdravje.

Vsebuje antioksidant antocian, ki pesi daje značilno močno rdečo barvo. Vsebuje pa tudi vse minerale in vitamine ter elemente opisane spodaj v tabeli okvine hranilne vrednosti.

Priporočljivo je uživanje surove rdeče pese, hladno stiskanje soka oz. kuhanje na pari oz. kratkoročno v olupku. Med barvili betalaini je zanimiv betain, ki ima podobno delovanje kot ginseng ter živila z vsebnostjo kofeina. Izboljšujejo splošno počutje, delujejo sproščujoče na organizem ter izboljšujejo razpoloženje.

Paprika je ena izmed prvih udomačenih kultur. Ocenujejo, da je na svetu okrog 50,000 sort kultiviranih paprik, vse pa so se razvile samo iz petih osnovnih sort s skupnim imenom Capsicum.

Snovi, ki se nahajajo v papriki blagodejno vplivajo na zdravje. Vitamin A, antioksidanti, karotenoidi, vitamini, minerali…skratka ima pozitiven učinek na srčnožilne bolezni, raka, avtoimune bolezni in sladkorno bolezen.

Karotenoidi so obarvani rastlinski pigmenti in jim pripisujemo antioksidantivno delovanje. Rdeča paprika vsebuje likopen, ki lahko pripomore k preventivi pred rakavimi obolenji.

Betakaroten – telo ga pretvori v vitamin A in blagodejno vpliva na vid. Oranžna paprika pa vsebuje zeaksantin, ki pomaga pri zaščiti pred sivo mreno. Preberi nadaljevanje članka… »

Vsi kupujemo živila. Kupujemo jih zato, da nam gradijo, vzdržujejo in ohranjajo naše telo. Če bi vas vprašal, ali želite, da so vaša živila varna in zdrava, sem prepričan, da bo vaš odgovor pritrdilen. Pravzaprav, ne vem, če bi kdo na to vprašanje odgovoril z »ne«.

Ali so res vsa živila, ki so nam danes na voljo na policah varna in zdrava? Na osnovi kakšnih kriterijev oziroma informacij o živilu lahko kupec danes spozna oziroma določi kakovost posameznega živila?