Aditiv ali prehranski dodatek je kemični dodatek živilu, ki se uporablja z namenom konzerviranja, zgoščevanja ali razredčevanja, obarvanja ali »dodajanja« arom le-temu.

Oznake aditivov so največkrat navedene kot »E***« (E + trimestno število).

O vplivu aditivov na človekovo zdravje je malo znanega. Nekatere raziskave so pokazale, da so posamezni aditivi zdravju zelo nevarni in škodljivi.

Preberi nadaljevanje članka… »

Rota virus je najpogostejši razlog za drisko pri otrocih mlajših od pet let. Globalno je okužba z rota virusom letno kriva za 450. 000 tisoč smrti otrok mlajših od pet let, večinoma v državah s nižjim ekonomskim standardom in slabšimi higienskimi razmerami.

Rotavirus je dvo verižna RNA molekula, ki sodi v skupino reovirusov. Gledano pod elektronskim mikroskopom je virus oblikovan kot kolo, od tod tudi ime, saj rota v latinščini pomeni kolo.

Rotavirsu se lahko prenaša preko okužene vode, hrane, rok, površin in preko aerosolov, ki nastanejo pri bruhanju.

Zaradi obstojnosti pri nizkih vrednostih pH ostanejo rota virusi kužni po prehodu želodčne vsebine in uspešno povzročijo okužbe v spodnjem prebavnem traktu.

Ko se človek prvič okuži z rota virusom navadno zboli z značilnimi kliničnimi znaki: vročina, slabost, bruhanje, bolečina v trebuhu… Kasneje je okužen človek pogosto asimptomatski (brez znakov okužbe), vendar je tak človek kljub vsemu prenašalec okužbe na ostale ljudi. Preberi nadaljevanje članka… »

Vulvo-vaginalna kandidiaza (Candida albicans) ali glivično vnetje nožnice je ena najpogostejših okužb s katerimi se sooča veliko žensk. Do 75% žensk se vsaj enkrat v življenju sreča z glivičnim vnetjem nožnice. Do 50% žensk se do 25. leta vsaj enkrat pojavi glivično vnetje. Okužba z glivicami ni nevarna.

Nožnica se okuži takrat, ko pride v vagini do neravnovesja med bakterijami in glivicami. Prav tako do neravnovesja lahko pride zaradi hormonskih sprememb. Preberi nadaljevanje članka… »

Lateks je koloidna suspenzija iz majhnih polimernih delcev, ki se uporablja za izdelavo gum. Naravni lateks se uporablja za izdelavo kalupov za vlivanje mavca, cementa, voskov in poliesterskih izdelkov z omejenim rokom. Naravni lateks se lahko skrči okoli objekta, pri čemer lahko pri reprodukciji tega objekta, zajamemo tudi najmanjše podrobnosti slednjega. Lateks se uporablja celo za stabilizacijo puščavskih prsti, saj prst naredi bolj primerno za kmetijsko uporabo.

Naravni lateks se proizvaja z Hevea brasilienesis, kjer ima pod lubjem pomembno zaščitno vlogo. Včasih je bila proizvodnja vezana predvsem na območje Amazonije, v zadnjem času pa se je preselila v Malezijo, Indonezijo in ostale regije Daljnega Vzhoda. Tako so poleg zadnjih, vodilne proizvajalke še Tajska, Indija in Šrilanka, svojo proizvodnjo pa povečujeta tudi Kitajska in Filipini. Po tem ko lateks pridobijo iz drevesa, sledi zapleten proces predelave, kjer se doda različne kemične snovi. Končni produkt tako predstavlja fleksibilen material, ki vključuje proteine lateksa in dodane kemikalije. Preberi nadaljevanje članka… »

Driska je eno izmed najpogostjših stanj, zaradi katerega prebivalci Slovenije obiščejo zdravnika. Poznamo več vrst povzročiteljev driske, a klinična slika in zdravljenje se praktično ne razlikujejo, ne glede na povzročitelja. Najpomembnejše načelo pri zdravljenju driske pa je preprečevanje dehidracije.

Driska pomeni bolezensko stanje, ko je iztrebljanj več in so obilnejša, blato pa mehko in tekoče. Nastane, kot posledica spremenjenega delovanja telesa. Za normalno odvajanje blata štejemo odvajanje blata do 3 krat dnevno.

Driske lahko razvrščamo po različnih merilih. Glede na čas trajanja jih razdelimo na akutne, kronične in perzistentne. Akutne trajajo manj, kot 14 dni, perzistentne, kadar trajajo več, kot 14 dni in kronične, kadar trajajo mesec dni ali več.

Glede na mehanizem nastanka razdelimo driske v štiri skupine in sicer osmozno, sekretorno, eksudativno in motilitetno drisko. Drisko lahko razvrščamo tudi po drugih merilih: glede na prizadeti predel črevesa (debelo črevo, tanko črevo), glede na volumen izločenega blata, glede na makroskopske značilnosti blata in glede na populacijo, ki zboli (sicer zdravi ljudje, osebe z motnjami v imunskem sistemu, popotniki, bolnišnično pridobljene…). Preberi nadaljevanje članka… »

V mnogih pogledih naši spomini določajo kdo sploh smo. Spomini na dogodke, ljudi, katerih smo se dotaknili oz. so se dotaknili nas – prav spomini nam omogočajo obstoj na tak način. S starostjo lahko izguba spomina vodi v izgubo samih sebe – poleg tega, da ima lahko izguba velik vpliv na opravljanje vsakodnevnih obveznosti, ima lahko velik vpliv tudi na posameznika, ki ima lahko težave pri prepoznavanju ljudi in okolice, ki bi jih sicer dobro poznal.

Kaj pravzaprav vpliva na ohranjanje spomina v starejši dobi? Zagotovo imajo na eni strani veliko vlogo geni (dednost), nekaj pa je vseeno tudi našega vpliva. Dokazano spomin varujejo npr. zdrava prehrana, redna vadba in fizična aktivnost, izogibanje kajenju, ohranjanje zdravih nivojev krvnega sladkorja, holesterola ter krvnega pritiska, posebej pomembno pa je tudi ohranjanje mentalno aktivnega življenja – na podoben način, kot ob redni fizični vadbi rastejo celice, mentalna vadba ohranja naše mentalne sposobnosti in spomin. Pomembno je zavedanje, da je prav vsaka možganska aktivnost boljša kot nobena!

O krvnih maščobah ali holesterolu kroži nešteto podatkov, nekateri temeljijo na znanstvenih dognanjih, nekateri pa izvirajo iz ljudskih govoric. Zagotovo pa je res, da je holesterol v človeškem telesu nepogrešljiv. Ko pa so njegove vrednosti nad dopustno mejo, postane eden od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov.

Skrb vzbuja podatek, da ima povišan holesterol dve tretjini odraslih Slovencev. Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti. Samo zaradi teh bolezni (srčnega infarkta, možganske kapi) umre več kot vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka.

Prepogosto gre za prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Marsikdo se ne zaveda, zakaj je povišan holesterol nevaren, in ne ve, kaj lahko naredi sam in kako mu lahko pomaga zdravnik. Na srečo lahko veliko naredimo sami z zdravim načinom življenja in zdravljenjem z zdravili, ki pa so učinkovita le, če jih jemljemo redno. Preberi nadaljevanje članka… »

Juhuhuhu poletje je tu.

Kratka bombažna oblačila, natikači, mrzla pijača, sončni žarki & očala, čebele in čmrlji na cvetlicah, romantično morje…in posledično tudi opekline, žulji, prebavne težave, slabost, vročinski udari, piki, alergijske reakcije, okužbe, vnetja, iglice ježa v peti, poškodbe…

Preberi nadaljevanje članka… »

Poletje je čas, ko nas sonce spremlja na vsakem koraku. Čeprav se nam pogosto zdi, da je sonce povsem neškodljivo, ob daljšem (včasih celo ob kratkotrajnem) poležavanju ali preživljanju časa na žgočem soncu, dan zaključimo v bolečinah.

Namesto zagorelega odtenka kože, postane naše telo najprej rdeče in podobno »kuhanemu raku« kot v žargonu radi pravimo, nato pa sledijo druge tegobe, ki nas opomnijo, da se moramo soočiti s posledicami opeklin.

Kljub opozorilom zdravstvene stroke o poškodbah, ki jih lahko sonce povzroči, se večina ljudi resnosti izpostavljanja sončim žarkom v poletnih mesecih premalo zaveda. Več kot ena tretjina odraslih in skoraj 70% otrok v ZDA priznava, da je v zadnjem letu imelo opekline telesa. Preberi nadaljevanje članka… »

Kače (Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v podred luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.

Preberi nadaljevanje članka… »

Slabokrvni? So vam dedki in babice svetovali sok rdeče pese oz. svežo peso za dvig ‘’železa’’ in odpornosti? Najverjetneje je rdeča pesa najbolj pozitivna in koristna vrtnina za naše zdravje.

Vsebuje antioksidant antocian, ki pesi daje značilno močno rdečo barvo. Vsebuje pa tudi vse minerale in vitamine ter elemente opisane spodaj v tabeli okvine hranilne vrednosti.

Priporočljivo je uživanje surove rdeče pese, hladno stiskanje soka oz. kuhanje na pari oz. kratkoročno v olupku. Med barvili betalaini je zanimiv betain, ki ima podobno delovanje kot ginseng ter živila z vsebnostjo kofeina. Izboljšujejo splošno počutje, delujejo sproščujoče na organizem ter izboljšujejo razpoloženje.