Paprika je ena izmed prvih udomačenih kultur. Ocenujejo, da je na svetu okrog 50,000 sort kultiviranih paprik, vse pa so se razvile samo iz petih osnovnih sort s skupnim imenom Capsicum.

Snovi, ki se nahajajo v papriki blagodejno vplivajo na zdravje. Vitamin A, antioksidanti, karotenoidi, vitamini, minerali…skratka ima pozitiven učinek na srčnožilne bolezni, raka, avtoimune bolezni in sladkorno bolezen.

Karotenoidi so obarvani rastlinski pigmenti in jim pripisujemo antioksidantivno delovanje. Rdeča paprika vsebuje likopen, ki lahko pripomore k preventivi pred rakavimi obolenji.

Betakaroten – telo ga pretvori v vitamin A in blagodejno vpliva na vid. Oranžna paprika pa vsebuje zeaksantin, ki pomaga pri zaščiti pred sivo mreno. Preberi nadaljevanje članka… »

Vsi kupujemo živila. Kupujemo jih zato, da nam gradijo, vzdržujejo in ohranjajo naše telo. Če bi vas vprašal, ali želite, da so vaša živila varna in zdrava, sem prepričan, da bo vaš odgovor pritrdilen. Pravzaprav, ne vem, če bi kdo na to vprašanje odgovoril z »ne«.

Ali so res vsa živila, ki so nam danes na voljo na policah varna in zdrava? Na osnovi kakšnih kriterijev oziroma informacij o živilu lahko kupec danes spozna oziroma določi kakovost posameznega živila?

Konoplja je rastlina enoletnica, ki spada v družino konopljevk. Vrsta Cannabis satia L. se deli na dve podvrsti: 1) navadna/industrijska konoplja (lat. Cannabis sativa ssp. sativa L.) ter 2) indijska konoplja (lat. Cannabis sativa ssp. indica). Navadna konoplja ima v primerjavi z indijsko konopljo razmeroma majhno količino tetrahidrokanabinola (angl. tetrahydrocannabinol, THC) in je zato kot droga praktično neuporabna.  Glavni psihoaktivni učinkovini sta sicer THC in CBD (kanabidiol), ki ju lahko sintetizirajo tudi v laboratoriju.

Vrsta C. sativa L. je pomembna rastlinska vrsta, ki izvira iz območja osrednje Azije, kjer se že dolgo uporablja v tradicionalni medicini in kot vir tekstilnih vlaken. Gre za hitrorastočo rastlino, ki je pomemben vir fitokemičnih spojin in bogat vir celuloznih in lesnih vlaken. Njeni metaboliti imajo potencialne bioaktivne lastnosti za zdravje človeka, notranja in zunanja tkiva rastline pa se lahko uporablja tudi za bioplastiko. Rastlina je dobro odporna na škodljivce, ima zelo dobro razvit koreninski sistem, ki preprečuje erozijo prsti in potrebuje razmeroma majhne količine vode, zaradi česar je zanimiva tudi z vidika kmetijstva in ekologije.

Konoplja tekom sekundarnega metabolizma sintetizira različne kemične spojine, ki imajo običajno vlogo pri njeni zaščiti (npr. pred objedanjem ali vdorom patogenov). Te kemične spojine vključujejo kanabinoide, terpene in fenolne spojine. Fitokanabinoide (t. j. rastlinski kanabinoidi) predstavljajo skupine C21 in C22 terpenofenolih spojin in jih najpogosteje najdemo prav v vrsti C. saltiva. Glavni fitokanabinoidi so: THCA (tetrahidrokanabinolna kislina), CBDA (kanabidiolna kislina), CBNA (kanabinola kislina), CBGA (kanabigerolna kislina), CBCA (kanabikromna kislina) in CBNDA (kanabidiolna kislina). THCA je najpogostejši kanabionoid v indijski konoplji, CBDA pa v industrijski konoplji.   Preberi nadaljevanje članka… »

Alergija na jajca – jajčno beljakovino je skupaj z alergijo na kravje mleko najpogostejša alergična reakcija v otroškem obdobju. Pojavi se zelo kmalu, pogosto še pred dopolnjenim 1. letom starosti in pri večini otrok ob skrbni dieti izzveni relativno kmalu.

Alergijska reakcija na jajca se lahko kaže na različne načine: pri nekaterih je simptomatika blaga, v nekaterih primerih se lahko razvijejo celo življenju nevarne reakcije, ki jim rečemo anafilaksija.

Jajce je lahko pravi koktajl različnih alergenov.

Največ jih je v jajčnem beljaku, večina jih je temperaturno obstojna, zato so alergije na jajčni beljak pogostejše kakor alergije na jajčni rumenjak.

Ker v pripravi hrane izredno težko brez slehernih ostankov ločimo jajčni rumenjak od beljaka, iz povsem praktičnih razlogov običajno izločimo oboje. Preberi nadaljevanje članka… »

Že Egipčani so vedeli, da je sonce vir življenja in ga častili kot boga. Dandanes pa vemo, da njegov vpliv ni tako božanski – predvsem se to kaže na naši koži.
Ker prihaja poletje in z njim želja po zagorelosti, bi s tem člankom radi opozorili na nevarnosti sončenja. Vsako zagorelo kožo namreč plačamo s poškodbami genetskega materiala naših kožnih celic.
Bi radi izvedeli kako pri 80ih letih izgledati kot dvajsetletnik? Pojdite v senco in preberite spodnji članek. Preberi nadaljevanje članka… »

Možganska kap je nenadna motnja v dovajanju krvi do možganov. Večino kapi povzroči nenadna zamašitev arterije, pri tem govorimo o t.i. ishemični kapi. Druge oblike možganske kapi povzroča krvavenje v možgansko tkivo, ki je posledica tega, da je počila katera od žilic.

V tem primeru govorimo o hemoragični kapi. Učinek kapi je odvisen od same intenzivnosti in mesta, ki je bil med kapjo poškodovan. Kap lahko povzroči nenaden občutek oslabelosti, izgubo zaznavanja ali težave pri govoru, vidu ali hoji.

Ker različni deli možganov nadzorujejo različna območja in funkcije, kap vpliva na območja, ki so v neposredni bližini delov, ki so prizadeti. Pomembno je dejstvo, da je smrtnost mnogo večja pri hemoragičnih kot pri ishemičnih oblikah kapi, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da se ob njenem pojavu takoj odzovemo s klicem na številko nujne medicinske pomoči – pomembno je zavedanje, da štejejo minute. Preberi nadaljevanje članka… »

Antibiotiki so medicinska sredstva, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje določenih bakterijskih okužb. Delujejo tako, da ubijejo bakterije ali pa preprečijo, da bi se bakterije razmnoževale in širile. Večini je že znano, da antibiotikov ne moremo uporabljati pri virusnih obolenjih kot sta na primer prehlad in gripa. Pomembno je ozaveščanje javnosti, da jemanje antibiotikov v primerih, ko jih ne potrebujete, poveča tveganje, da nevarne bakterije znotraj vašega telesa postanejo nanje odporne. To pa seveda pomeni, da antibiotično zdravljenje ne bo uspešno, ko ga boste najbolj potrebovali.

Ljudje smo antibiotike razvili, da bi z njimi uničili mikrobe, ki povzročajo bolezni. Najpogosteje uporabljena antimikrobna zdravila so antibiotiki, ki tarčno delujejo na bakterije. Prvi komercialno dostopen antibiotik je bil penicilin, ki ga leta 1928 odkril Alexander Fleming in za odkritje prejel Nobelovo nagrado. Splošni javnosti ni bil dostopen vse do leta 1945, so pa ga v času 2. svetovne vojne uporabljali pri operacijah in oskrbi ran vojakov. Po letu 1950 so odkrili in splošni javnosti omogočili dostop do drugih antibiotikov, na primer tetraciklina, eritromicina, vankomicina in daptomicina. Že v svojem govoru ob prejetju Nobelove nagrade je Fleming opozoril na težavo razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom. Preberi nadaljevanje članka… »

Preventiva je vedno boljša kot kurativa in omega3 so zakon!

Slovenci radi hrustamo klobase, zasko, ocvirke, kebab, margarino, kajmak, čevape, maslo, čips…

Skratka zaužijemo preveč nasičenih ‘nezdravih’ maščob in če temu dodamo še premalo gibanja & dednost iz vsega skupaj potem čez leta odkrijejo povišan holesterol, povišan krvni tlak, zamašene arterije, srčni infarkt, možgansko kap…žal vedno več ljudi umre za posledicami bolezni srca in ožilja.   Preberi nadaljevanje članka… »

Ste presuhi, predebeli…? Imate povišan holesterol, krvni tlak…? Vas vse boli in ste leni…? Stalno bolehate in nastopile so težave z želodcem…?…

Počasi boste doumeli, da je prehrana tisti dejavnik s katerim pomembno vplivate na vaše zdravje.

V članku si preberite nekaj osnov zdrave prehrane in prehranjevanja… Preberi nadaljevanje članka… »

Vsak dan je enkraten, neponovljiv in pomemben v življenju vašega otroka.

Vaš otrok je enkraten, neponovljiv, vreden vseh vaših vsakodnevnih naporov in prizadevanj, da bi bil njegov dan kar najbolj varen in doživljajsko bogat. Z dobrim zgledom in varnim ravnanjem mu boste za dolgo zgradili prijazen svet prometa.

Preberi nadaljevanje članka… »

Alergija nastane, kadar imunski odziv preburno odreagira na neko snov (alergen). Alergen je lahko skoraj vsaka snov (cvetni prah, zdravila, hrana, topila, razkužila…) in pri različnih osebah povzroča različne odzive organizma.

Anafilaksija je resna, življenje ogrožajoča, generalizirana preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v minutah in katere del so simptomi in znaki prizadetosti (edem sluznice grla, bronhospazem) in kardiovaskularnega sistema (hipotenzija, sinkopa). Pri večini bolnikov so prisotne tudi spremembe na koži in sluznicah (srbež, urtikarija in angioedem) ter tahikardija (Košnik, Marčun, 2015, povzeto po Johansson, et al., 2004).

V nujni medicinski pomoči (NMP), eno izmed najnevarnejših stanj predstavlja, huda preobčutljivostna reakcija ali anafilaksija. Anafilaksija je resna, življenjsko ogrožajoča, generalizirana preobčutljivostna reakcija, ki se lahko razvije v minutah. Zato morajo biti vsi zdravstveni delavci vešči obravnave bolnika z anafilaksijo. Raziskave kažejo, da se anafilaksije marsikdaj ne prepozna ali se jo premalo intenzivno zdravi (Košnik, Marčun, 2015). Izraz anafilaksija se uporablja za preobčutljivost, ki je posledica aktivacije mastocitov in bazofilcev s pomočjo protiteles IgE in IgG, ter sproščanja histamina, levkotrienov in prostaglandinov.

Za prepoznavo anafilaktične reakcije moramo najprej poznati znake. Po navadi se razvijejo zelo hitro (v nekaj minutah do 2 uri po stiku z alergenom). Značilna je je prizadetost večih organskih sistemov (obtočila, koža, dihala). Koža je topla, pordela, srbeča, prisotna je urtikarija, pogosto tudi angioedem (oteklina mehkih tkiv – usta, jezik, grlo…). Simptomi, ki ogrožajo življenje se pojavijo na dihalih in obtočilih. Pacienti so po navadi tahikardni, hipontenzivni in plitko pospešeno dihajo.

Poznamo štiri stopnje sistemske anafilaksije:

1. generalizirana urtikarija, srbenje, oslabelost, nemir, tahikardija

2. poleg znakov 1. stopnje še vsaj dva od naslednjih: angioedem (otekanje) mehkih tkiv, cmok v grlu, stiskanje v prsih, slabost, bruhanje, driska, bolečina v trebuhu, omotica, tahikardija

3. poleg znakov 2. stopnje še vsaj dva od naslednjih: hudo dušenje, piskanje v prsih, hripavost, zmedenost, tahikardija Preberi nadaljevanje članka… »

Kri se po telesu prenaša po krvnih žilah. Črpanje srca ohranja nenehno premikanje krvi po žilah. Krvni pritisk (tlak) je sila krvi na stene arterij, ki nastane ob stisku srca.

Določen tlak je nujno potreben za ohranjanje pretoka krvi, problem pa nastane, ko se zaradi različnih ovir(npr. nalaganja holesterola) na stenah arterij, poveča upornost, posledica česar je povišanje krvnega pritiska.

Kri, ki se po arterijah pretaka s povišanim tlakom, lahko povzroči poškodbe sten le-teh. Visok krvni pritisk ali hipertenzija je lahko nevarno stanje, če ga ne zdravimo in spada med najpogostejše motnje, ki vplivajo na srce in krvne žile. Prav tako je hipertenzija znak, da so kri in krvne žile preobremenjene.

Krvni pritisk je najvišji tik za srcem, zato je krvna žila tik za srcem zelo čvrsta in se imenuje aorta (odvodnica). Nasprotno je tik pred srcem tlak najnižji, tu se nahaja vena cava (dovodnica), ki ima stene razmeroma šibke.

Krvni pritisk je v različnih trenutkih različen. Nanj vplivajo različni dejavniki vključno z dihanjem, pozicijo telesa, čustvenim stanjem, vadba, spanje, določena zdravila in alkohol. Preberi nadaljevanje članka… »