Nasveti za zdravo življenje! - Page 3 of 29 - - Nasveti za zdravo življenje!

Zdrava rdeča pesa


20 May 2019

Slabokrvni? So vam dedki in babice svetovali sok rdeče pese oz. svežo peso za dvig ‘’železa’’ in odpornosti? Najverjetneje je rdeča pesa najbolj pozitivna in koristna vrtnina za naše zdravje.

Vsebuje antioksidant antocian, ki pesi daje značilno močno rdečo barvo. Vsebuje pa tudi vse minerale in vitamine ter elemente opisane spodaj v tabeli okvine hranilne vrednosti.

Priporočljivo je uživanje surove rdeče pese, hladno stiskanje soka oz. kuhanje na pari oz. kratkoročno v olupku. Med barvili betalaini je zanimiv betain, ki ima podobno delovanje kot ginseng ter živila z vsebnostjo kofeina. Izboljšujejo splošno počutje, delujejo sproščujoče na organizem ter izboljšujejo razpoloženje.

Preberi nadaljevanje članka… »

Paprika je ena izmed prvih udomačenih kultur. Ocenujejo, da je na svetu okrog 50,000 sort kultiviranih paprik, vse pa so se razvile samo iz petih osnovnih sort s skupnim imenom Capsicum.

Snovi, ki se nahajajo v papriki blagodejno vplivajo na zdravje. Vitamin A, antioksidanti, karotenoidi, vitamini, minerali…skratka ima pozitiven učinek na srčnožilne bolezni, raka, avtoimune bolezni in sladkorno bolezen.

Karotenoidi so obarvani rastlinski pigmenti in jim pripisujemo antioksidantivno delovanje. Rdeča paprika vsebuje likopen, ki lahko pripomore k preventivi pred rakavimi obolenji.

Betakaroten – telo ga pretvori v vitamin A in blagodejno vpliva na vid. Oranžna paprika pa vsebuje zeaksantin, ki pomaga pri zaščiti pred sivo mreno. Preberi nadaljevanje članka… »


Srčno-žilna obolenja sodijo med glavne vzroke za smrt tako pri ženskah kot moških. Za svoje zdravje in zdravje svojega srčno-žilnega sistema lahko veliko naredite s spremembo načina življenja, ki naj vključuje zdravo in pestro prehrano ter redno rekreacijo. Danes bomo spregovorili nekaj besed o glavnih sovražnikih srca, ki lahko privedejo do resnih obolenj kot so bolezni možganskega žilja, koronarna bolezen srca, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen itd.

  1. Odvečna telesna maščoba

Debelost je še v začetku 20. stoletja predstavljala statusni simbol – vitke osebe so povezovali z revščino in slabo prehrano. Danes, ko je na voljo ogromno prehrane napolnjene z maščobami je slika drugačna – ljudi s prekomerno telesno maso je, predvsem zaradi pretežno sedečega načina življenja, vse več, posledica pa so številna zdravstvene težave posameznikov, kamor sodijo sladkorna bolezen, srčno-žilna obolenja in rak.

Preberi nadaljevanje članka… »

Vsi kupujemo živila. Kupujemo jih zato, da nam gradijo, vzdržujejo in ohranjajo naše telo. Če bi vas vprašal, ali želite, da so vaša živila varna in zdrava, sem prepričan, da bo vaš odgovor pritrdilen. Pravzaprav, ne vem, če bi kdo na to vprašanje odgovoril z »ne«.

Ali so res vsa živila, ki so nam danes na voljo na policah varna in zdrava? Na osnovi kakšnih kriterijev oziroma informacij o živilu lahko kupec danes spozna oziroma določi kakovost posameznega živila?

Preberi nadaljevanje članka… »

Rak debelega črevesa in danke je še vedno eden najpogostejših oblik raka tako pri ženskah, kot tudi moških. K zmanjšanju te oblike raka so pomembno prispevali presejalni testi programa SVIT, poleg tega pa v Sloveniji izvajamo še presejalne teste v programih ZORA (rak materničnega vratu) in DORA (rak dojke).

Presejalni programi v Sloveniji

Kaj sploh so presejalni programi?  Gre za zdravstvene, preventivne programe katerih osnovni namen je v navidezno zdravi populaciji pravočasno najti tiste, ki že imajo začetno stopnjo bolezni – t. j. še preden se pojavijo simptomi ali znaki obolenja. Pozitiven izid presejalnega testa vodi v takojšnjo diagnostično obdelavo in v primeru potrditve pozitivnega izida testov v takojšnje zdravljenje, pri čemer se zniža umrljivost zaradi bolezni.

Preberi nadaljevanje članka… »

Konoplja je rastlina enoletnica, ki spada v družino konopljevk. Vrsta Cannabis satia L. se deli na dve podvrsti: 1) navadna/industrijska konoplja (lat. Cannabis sativa ssp. sativa L.) ter 2) indijska konoplja (lat. Cannabis sativa ssp. indica). Navadna konoplja ima v primerjavi z indijsko konopljo razmeroma majhno količino tetrahidrokanabinola (angl. tetrahydrocannabinol, THC) in je zato kot droga praktično neuporabna.  Glavni psihoaktivni učinkovini sta sicer THC in CBD (kanabidiol), ki ju lahko sintetizirajo tudi v laboratoriju.

Vrsta C. sativa L. je pomembna rastlinska vrsta, ki izvira iz območja osrednje Azije, kjer se že dolgo uporablja v tradicionalni medicini in kot vir tekstilnih vlaken. Gre za hitrorastočo rastlino, ki je pomemben vir fitokemičnih spojin in bogat vir celuloznih in lesnih vlaken. Njeni metaboliti imajo potencialne bioaktivne lastnosti za zdravje človeka, notranja in zunanja tkiva rastline pa se lahko uporablja tudi za bioplastiko. Rastlina je dobro odporna na škodljivce, ima zelo dobro razvit koreninski sistem, ki preprečuje erozijo prsti in potrebuje razmeroma majhne količine vode, zaradi česar je zanimiva tudi z vidika kmetijstva in ekologije.

Konoplja tekom sekundarnega metabolizma sintetizira različne kemične spojine, ki imajo običajno vlogo pri njeni zaščiti (npr. pred objedanjem ali vdorom patogenov). Te kemične spojine vključujejo kanabinoide, terpene in fenolne spojine. Fitokanabinoide (t. j. rastlinski kanabinoidi) predstavljajo skupine C21 in C22 terpenofenolih spojin in jih najpogosteje najdemo prav v vrsti C. saltiva. Glavni fitokanabinoidi so: THCA (tetrahidrokanabinolna kislina), CBDA (kanabidiolna kislina), CBNA (kanabinola kislina), CBGA (kanabigerolna kislina), CBCA (kanabikromna kislina) in CBNDA (kanabidiolna kislina). THCA je najpogostejši kanabionoid v indijski konoplji, CBDA pa v industrijski konoplji.   Preberi nadaljevanje članka… »


Alergija na jajca


20 Apr 2019

egg allergy

Alergija na jajca – jajčno beljakovino je skupaj z alergijo na kravje mleko najpogostejša alergična reakcija v otroškem obdobju. Pojavi se zelo kmalu, pogosto še pred dopolnjenim 1. letom starosti in pri večini otrok ob skrbni dieti izzveni relativno kmalu.

Alergijska reakcija na jajca se lahko kaže na različne načine: pri nekaterih je simptomatika blaga, v nekaterih primerih se lahko razvijejo celo življenju nevarne reakcije, ki jim rečemo anafilaksija.

Jajce je lahko pravi koktajl različnih alergenov.

Največ jih je v jajčnem beljaku, večina jih je temperaturno obstojna, zato so alergije na jajčni beljak pogostejše kakor alergije na jajčni rumenjak.

Ker v pripravi hrane izredno težko brez slehernih ostankov ločimo jajčni rumenjak od beljaka, iz povsem praktičnih razlogov običajno izločimo oboje. Preberi nadaljevanje članka… »


sunŽe Egipčani so vedeli, da je sonce vir življenja in ga častili kot boga. Dandanes pa vemo, da njegov vpliv ni tako božanski – predvsem se to kaže na naši koži.
Ker prihaja poletje in z njim želja po zagorelosti, bi s tem člankom radi opozorili na nevarnosti sončenja. Vsako zagorelo kožo namreč plačamo s poškodbami genetskega materiala naših kožnih celic.
Bi radi izvedeli kako pri 80ih letih izgledati kot dvajsetletnik? Pojdite v senco in preberite spodnji članek. Preberi nadaljevanje članka… »


Prav vsak si želi imeti popoln nasmeh, da bi se temu vsaj približali, je ključna dobra osebna ustna higiena!

Slabša ustna higiena lahko vodi do različnih težav z zobovjem in zdravjem telesa na splošno, tako lahko vodi v bolezni dlesni, okužbe, izgubo kosti, srčna obolenja, kapi in še več. Redni pregledi in redno ter seveda temeljito ščetkanje lahko prepreči te težave in vam zagotovi ustrezno ustno higieno.

Tukaj je seznam 10 korakov za ustrezno higieno zob, ki vam bo pomagal na poti do ustrezne ustne higiene in zdravega nasmeha.

1) Ustrezno ščetkanje!
Eden od najenostavnejših korakov, ki ohranja vaše zobe čiste. Ko čistite svoje zobe, postavite ščetine ščetke pod kotom 45° na območje stika zob in dlesni. Tako dlesen kot površina zob morata biti v stiku s ščetinami. Ščetkajte zunanjo površino zob s pomočjo gibanja naprej-nazaj in gor-dol, pri tem bodite nežni, da se izognete krvavitvam. Namesto teh gibov, se pri zelo občutljivih zobeh priporočajo krožni gibi. Pomembno je, da naredimo 10-15 gibov, preden se pomaknemo naprej (naprej se pomaknemo za dolžino ene zobne ščetke in postopek ponovimo). Da očistite notranje površine zob in dlesni, ponovno postavite ščetine ščetke pod kot 45° in ponovite gibanje naprej-nazaj, gor-dol (lahko uporabite krožne gibe). Nazadnje očistite še površino svojega jezika in korenino ust, da odstranite bakterije, ki bi lahko povzročile slab zadah. Preberi nadaljevanje članka… »


alergija na mleko in mlecne izdelkeV članku opisujemo alergijo na mleko – eno najpogostejših alergij, osnovne informacije o alergiji in izogibanju mleku&mlečnim izdelkom, opozorila, preventivo in tabelo na kaj je potrebno biti pozoren pri kupovanju živil!
Začnimo pri osnovah. Kaj pravzaprav je alergija na hrano?

Alergija na hrano je imunska reakcija, ki je posledica zaužitja specifične hrane.

Ta reakcija se pojavi samo pri nekaterih ljudeh, in sicer že, ko je zaužita le majhna količina hrane in ni povezana s fiziološkim učinkom hrane. Največkrat gre za preočutljivost, posredovano z imunoglobulini E.
Največkrat se alergija razvije že pri otrocih, lahko pa tudi v kasnejšem obdobju. Preberi nadaljevanje članka… »


 klopiSlovenija sodi med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME), saj je od leta 2000 zbolelo v povprečju 250 oseb letno(12/100.000 preb. letno).

Gorenjska je v okviru Slovenije ena izmed najbolj ogroženih regij, saj je v istem obdobju zbolelo v povprečju  60 oseb letno ( 30/100.000 preb. letno).  Tudi v okviru Gorenjske beležimo območja z večjo obolevnostjo, najvišja je na območju UE Škofja Loka  (50/100.000 preb. letno), sledita območji UE Kranj (34/100.000 preb. letno) in UE Tržič (31/100.000 preb. letno). Precepljenost prebivalcev proti KME v Sloveniji je nizka (12%). V Avstriji so z javno-zdravstveno akcijo dosegli precepljenost 87% in znižali obolevnost na 1/100.000 preb. letno. Preberi nadaljevanje članka… »


Vitamin D


5 Apr 2019

Vitamin D spada v družino v maščobi topnih molekul. To so molekule, ki spadajo med pomembna mikrohranila. V človeku sta ključni dve obliki vitamina D: vitamin D2 (tudi ergokalciferol) in D3 (tudi kalciferol ali holekalciferol). Vitamin D igra ključno vlogo pri rasti kosti, saj poveča privzem kalcija v črevesju. Vitamin D je zato najbolj pomemben pri otrocih, ki še vedno rastejo, njegovo pomanjkanje pa lahko vodi do pojava rahitisa, t.j. stanja, ki ga določajo šibke in deformirane kosti.

Ljudje lahko vitamin D3 pridobimo s prehrano živalskega izvora, največ iz ribjega olja, jajc in mleka. Kljub temu da vitamin D pridobimo s hrano, večino D3 vitamina pridobimo z neposredno sintezo, ki lahko poteka le, če je naša koža izpostavljena sončni svetlobi. Sinteza poteka s pomočjo fotokemične reakcije, pri kateri se derivat holesterola pretvori v pre-vitamin D3, ki se nato pretvori v vitamin D3 s pomočjo toplote kože. Vitamin D2 le redko dobimo s hrano, je pa ta oblika vitamina D najpogosteje uporabljena v vitaminskih nadomestkih ter kot obogatitev živilom, npr. margarini. Preberi nadaljevanje članka… »





Bosanski Bosanski Hrvatski Hrvatski Čeština‎ Čeština‎ Dansk Dansk English English Français Français Deutsch Deutsch Greek Greek Italiano Italiano Polski Polski Português Português Română Română Slovenščina Slovenščina Español Español Türkçe Türkçe





Zdravstvena.info

Oglej si več