Kirurške rane so narejene z vrezom (incizijo) kože in spodaj ležečih tkiv, z minimalno poškodbo okolnega tkiva. Incizija je izvedena v aseptičnih pogojih, njen namen je dostop do prizadetega tkiva ali organa. Po končanem operativnem posegu, se rana zapre s sponkami, šivi ali zadrgo. (Ivanuša, Železnik, 2008).
Oskrba rane je osnoven dejavnik vsakga kirurškega posega. Večino kirurških ran se zapre primarno (sanatio per primam intentionem). To pomeni, da so razprta tkiva tesno zbližana, kar pomaga pri celjenju. Pri primarnem celjenju imamo opravka z rano, ki ima čiste, dobro približane ravne robove in se celi z minimalno brazgotino. Primarna rana je neprepustna za bakterije po približno dvanajstih urah. Takšen je kirurški rez pri načrtovani operaciji, ki se celi brez pooperacijskih zapletov.
Okužene rane, rane z veliko mrtvine in rane kjer kože ni možno zapreti brez pretirane napetosti, pustimo odprte in počakamo, da se pokrijejo z granulacijskim tkivom. V takem primeru govorimo o sekundarnem celjenju (sanatio per secundam intentionem). (Flis, Miksić, 2010).
Reševanje problema s področja ZN
Preveza kirurške rane je negovalno terapevtski postopek medicinske sestre, s katero želimo preprečiti sekundarne okužbe rane, vzdrževati idealne mikroklimatske pogoje (temperaturo, vlago) in preprečiti ponovne mehanične in kemične poškodbe mladega vezivnega tkiva. Vodilno pravilo pri prevezi rane nam je individualna in celostna obravnava pacienta. Prvo prevzo rane praviloma naredi operater, ki je bolnika operiral. Nadaljne preveze izvaja medicinska sestra, razen v primeru, ko je potrebna preveza glede na stanje rane s strani kirurga. Preveza kirurške rane je strogo aseptičen postopek dela.
Rane, ki se celijo primarno previjamo drugi do tretji dan po operativnem posegu. Primarno rano zaščitimo s polprepustnim filmom.
Rana, ki se celi sekundarno, drenirana rana, rana, ki izloča kri in gnoj se previja po potrebi, tudi večkrat na dan. Za prevezo uporabimo stanju rane ustrezen material.
Pri prevezi rane, katere je izvajalka medicinska sestra je zelo pomembno, da se uskladi čas povezovanja med medicinsko sestro in zdravniki, da ne prihaja do večkratnega prevezovanja. (Lipovšek 2003)
Kritično mnenje študenta
[wp_ad_camp_1]
Pri oskrbi rane se mi zdi pomembno, da se medicinska sestra dobro pripravi, predvsem da ima res vse pripomoče in materiale, ki jih potrebuje v svoji bližini in, da dela po aseptičnem načinu dela. Pri hitenju hitro pride, do napak, ki so potem usodne za pacienta in mu podaljšajo in otežijo hospitalizacijo oz. njegovo zdravstveno stanje. Medicinska sestra mora dobro poznati obvezilne materiale in njihov namen, da je oskrba kirurše krane res kvaitetna in ugodno vpliva na celjenje rane.
Viri in literatura:
– Ivanuša A., Železnik D. Osnove zdravstvene nege kirurškega bolnika. Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola. Maribor; 2008: 165-167
– Flis V., Miksić K. Izbrana poglavja iz kirurgije. Maribor; 2010
– Lipovšek B. Okužbe kirurških ran, zbornik predavanj (101 – 102). Velenje, 2003.