- Bolečina je kompleksna človekova izkušnja, ki vedno močno vpliva na posameznikovo počutje in kakovost življenja. Najpogosteje je to signal, da je s človekovim zdravjem nekaj narobe. Je posledica aktualne ali potencialne poškodbe tkiva. Vpliva na človekovo fizično, psihično in socialno funkcionalnost. Margo McCaffery (1968 cit. Ščavničar, 1977) meni, da je bolečina prisotna kjerkoli in kadarkoli nam posameznik pove, da jo čuti oz. doživlja in je tako močna, kot jo sam ocenjuje (Ščavničar, 2004).
Fantomska bolečina je tista bolečina, ki jih ima amputiranec v predelu ekstremitete, katera mu je bila amputirana. Kljub temu, da pacient te ekstremitete nima več, ima včasih občutek, kot da ekstremiteta še obstaja in jo giblje. Najpogosteje se ta občutek pojavi prve dni po amputaciji, postopoma pa pojenjuje. Če bolečine ne izginejo ali se ne stopnjujejo, lahko amputiranca privedejo do resnih depresivnih stanj (Skušek, bl.).
Zakaj človek čuti fantomsko bolečino v delu telesa, ki ga ni več, se vedno ni popolnoma raziskano. Najverjetneje naj bi bil vzrok bolečinski spomin nanj in preostale živčne poti (Banič, 1991).
Vzrok zanjo naj bi bile poškodbe na perifernem živčnem sistemu, ki se prenaša iz periferije do možganske skorje (Ščavničar, 2004).
Fantomske bolečine pogosto trajajo leto dni, včasih celo več kot desetletje. Najverjetneje naj bi za pojav fantomske bolečine obstajala povezava s pacientovim trpljenjem pred operacijo. Pacient velikokrat fantomske bolečine ne upa priznati, saj se boji, da bi ga imeli za psihično bolnega. Teh bolečin ni mogoče odstraniti z običajnimi sredstvi proti bolečinam (Alter Vita, bl.).
- Reševanje problema:
Velik problem v zdravstvu predstavlja, ko medicinska sestra pacientu ne verjame, da ima bolečine oz. kako močne so. Pomembo je, da pacientu že pred operacijskim posegom obrazložimo, kaj je fantomska bolečina in kako naj se z njo spopada v primeru njene prisotnosti.
Medicinska sestra deluje v timu za obravnavo bolečine. Pomembno vlogo pri obravnavi bolečine ima tudi sam odnos med medicinsko sestro in pacientom, ki je tako partnerski kot tudi terapevtski. Zelo pomembno je, da se med njima razvije zaupanje in da se medicinska sestra zaveda, da pacient mora:
- dobiti potrebne informacije o bolečini,
- biti vključen v obravnavo pojava bolečine,
- imeti možnost pogovora,
- imeti možnost, da se odloči koliko bo dejaven in neposredno vključen v dejavnost,
- čutiti razumevanje s strani medicinske sestre.
Pojav bolečine ima izrazito neugoden vpliv na samo razpoloženje pacienta, izvajanje dnevnih aktivnosti, spanje in na kognitivne funkcije. Zavedati se moramo, da je bolečinski prag individualen, toleranca na bolečino je spremenljivka in je odvisna od določenih okoliščin, nekateri pacienti imajo zmanjšan občutek za bolečino (Ščavničar, 2004).
[wp_ad_camp_1]
- Kritično mnenje:
Zaznavanje bolečine je subjektivno. Vedno moramo upoštevati posameznikovo subjektivno oceno jakosti. Velikokrat se v nas pojavlja dvom, če ima pacient res bolečino. Zavedati se moramo, da pacient bolečino doživlja kot nelagodje oz. trpljenje. Vsak posameznik drugače čuti bolečino, bolečinski prag je pri različnih osebah različen. Velikokrat lahko opazimo, da nekaj ni prav že samo iz pacientove mimike obraza (neverbalne komunikacije).
Prav tako kot bolečino nasploh doživlja vsak posameznik različno, tako različno doživljajo osebe tudi fantomsko bolečino. Nekateri amputiranci začutijo bolečino v trenutku, ko pomislijo na amputiran ud, spet drugi, ko se dotaknejo nekega predela telesa. Nekatere osebe fantomske bolečine sploh nimajo, spet druge jo doživljajo nekaj dni, tednov, mesecev ali celo let…
Literatura
Banič E, 1991. Vpliv bolečine na proces zdravstvene nege. Zdrav Obzor1991; 25: 5-10.
Skušek M, bl. Medicinska rehabilitacija pri enostranskih nadkolenskih amputacijah.
Ščavničar E, 2004. Celostna obravnava pojava bolečine v zdravstveni negi. Zdr N 2004; 38: 101-11.