Bolnišnične okužbe so okužbe, ki nastanejo v zvezi z diagnostiko, zdravljenjem in rehabilitacijo v bolnišnici ali neki drugi zdravstveni ustanovi ali ustanovi, ki izvaja zdravstveno dejavnost. Tako lahko nastanejo bolnišnične okužbe v vseh vrstah bolnišnic pa tudi zdravstvenih domovih, ambulantah, zdraviliščih, domovih starejših občanov, zavodih za invalidno mladino, psihiatričnih ustanovah. Bolnišnične okužbe lahko dobijo bolniki pa tudi zdravstveno osebje (Kotnik Kevorkijan, 2006).
Bolnišnične okužbe predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Prizadenejo lahko vsak organ in vse dele telesa, najpogostejše pa so okužbe sečil in okužbe kirurških ran. Zbolijo bolniki ali pa zdravstveno osebje. Povzročajo jih različni mikroorganizmi, najpogosteje na antibiotike večkratno odporne bakterije. Izvor bolnišničnih okužb so bolniki, zdravstveno osebje, obiskovalci, bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in površinami. Ukrepi za preprečevanje bolnišničnih okužb so znani, najpomembnejša je higiena rok (prav tam).
Problem z vidika zdravstvene nege: V času klinične prakse smo želeli ugotoviti kako si razkužujejo roke medicinske sestre in študentje, ter koliko razkužila porabijo. V Splošni bolnišnici Jesenice se uporablja razkužilo proizvajalca Schülke, Desderman® N.
Opazovali smo dve sosednji sobi, ki imata ob vratih razkužilo za roke. Ena soba je bila soba za katero so bili zadolženi študentje, druga pa soba za katero so bile zadolžene medicinske sestre. V embalaži za razkužilo je bila približno ista količina razkužila. Ob koncu opazovanju smo ugotovili, da je razkužila pred sobo študentov zmanjkalo, medtem, ko je razkužilo pred sobo medicinskih sester ostalo skoraj čisto nedotaknjeno.
Kljub temu, da je razkuževanje rok eden od standardnih ukrepov preprečevanja bolnišničnih okužb in lahko prepreči marsikatero okužbo se vseeno razkužila ne uporablja dovolj.
Standarndi ukrepi predstavljajo ukrepe za preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb, ki jih morajo upoštevati vsi zdravstveni delavci pri nudenju zdravstvene oskrbe, pri stikih z vsemi pacienti. Namen ukrepov je prepoznavanje dejavnikov tveganja za okužbo, prekinitev poti širjenja mikroorganizmov ter ciljano zmanševanje in preprečevanje prenosa okužb med pacienti, pacienti in osebjem ter obiskovalci (Požarnik, 2010).
Na tržišču je danes toliko različnih vrst razkužil, da je težko izbrati najprimernejše sredstvo samo na podlagi ponudbe. Ti izbiri upoštevamo antimikrobno aktivnost, toksičnost in korozivnost razkužil, ki so na voljo. Glede antimikrobne aktivnosti razkužil je treba vedeti, da ne delujejo vsa razkužila enako na vse vrste mikrobov. To je tudi glavni razlog, da vsako razkužilo ni primerno za vsako okolje (Stropnik, b.l.).
Kritično mnenje: Menim, da so čiste roke ključni dejavnik pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Če bi si vsaj pet krat vzeli čas za razkužvevanje rok po metodologiji Svetovne zdravstvene organizacije, ki je: pred stikom z bolnikom, pred aseptičnim posegom, po možnem stiku s telesnimi izločki, po stiku z bolnikom in po stiku z bolnikovo okolico, bi bilo bolnišničnih okužb zagotovo manj. Tudi uporaba zaščitnih rokavic in ustrezna menjava le-teh, tehnike nedotikanja in na splošno osebna urejenost na delovnem mestu že veliko pripomorejo k preprečevanju bolnišničnih okužb.
Na uvodnem predavanju o higieni rok in osebni urejenosti nam je higieničarka povedala, da so študentje tisti, ki si dovolj ne razkužujejo rok, vendar ob opazovanju razkužil pred dvema sobama se je izkazalo, da si medicinske stestre ob vstopu v sobo ne razkužuijo rok kar me je seveda zmotilo. Na oddelku je drugače dobro poskrbljeno ob morebitnih bolnišničnih okužbah za izolacijo- osamitev bolnika in tudi v času opravljanja klinične prakse ni bilo veliko obolelih za bolnišničnimi okužbami.
[wp_ad_camp_1]
Literatura:
Kotnik Kevorkijan B. (2006). Bolnišnične okužbe. Maribor: Splošna bolnišnica Maribor, Medicinski mesečnik
Požarnik T. (2010). Zbornik XXVI Ukrepi pri preprečevanju najpogostejših bolnišničnih okužb v operacijski dvorani. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Stropnik Z. (b.l.). Razkužilo – vir okužbe v bolniškem okolju.