31. Kdo je nosilec vesti?
Nosilec vesti je človekov um. Vest torej ni samo stvar čustev in občutij, saj ni iracionalna, ni nerazsodna.
32. Katera dva vidika ločimo pri vesti?
Pri vesti ločimo njen formalni in njen vsebinski vidik. V formalnem smislu se vest javlja tako, da se začnemo zavedati razlike med dobrim in zlim in tudi zahteve, da
je dobro potrebno storiti, zlega pa se izogibati. Vest v formalnem pomenu je zavest, da ni dobro vseeno, kaj delam, temveč je potrebno narediti tisto, kar je dobro.
Kaj pa je dobro, kaj je konkretno treba storiti, ostaja s tem še nedoločeno in se lahko zelo spreminja. To je vsebinska plat vesti.
33. Navedite dva tipa ontologije.
Ločimo dva tipa ontologije oz. dva nauka o biti:
• SPREMINJAJOč (dialektičen); predstavnik Heraklid, ki velja za očeta dialektike.
• STATIčEN (metafizičen), predstavnik Parmenid , ki velja za očeta metafizike.
34. Kdo so bili sofisti?
Sofiste praviloma prištevamo k predsokratikom.
• Sofiste zanima človek in družba.
• Sofisti so se “rodili” v obdobju Zlate dobe Aten. V času, ko je nastajala vlada ljudstva ali demokracije in se je krepila želja po znanju in vedenju.
• Sofisti so bili izvedenci, mojstri znanja, poučevali so ljudi govorništva in drugih veščin (v tistem času, je bil položaj atenskega državljana odvisen od tega, kako je znal zagovarjati svoje pravice v skupščini, na posvetih, …
35. Kakšno etiko je utemeljil Sokrates?
SOKRATES je bil sprva sam sofist (predsokratik), kasneje pa njihov nasprotnik. Je utemeljitelj AVTONOMNE ETIKE, saj svoje mišljenje v celoti osredotoča na temeljna etična vprašanja. Kot pravi Cicero: “On je filozofijo prenesel iz nebes na zemljo”.
36. Kaj je bistvo Sokratove filozofije?
Bistvo njegove filozofije je bilo iskanje dobrega, vendar pojma samega ni definiral. Pri iskanju trdnih resnic je uporabljal induktivno metodo – iskal je, kar je skupno množici npr. mati reši otroka pred pobesnelim psom, …
37. Kaj je etična vrlina v klasičnem obdobju Aristotela? Navedite primer.
Etična vrlina je sredina med dvema napačnima skrajnostima.
(npr. RADODARNOST – skrajnosti RAZSIPNOST, SKOPOST).
38. Kaj je značilnost stoicizma?
STOICIZEM se je začel razvijati v stari Grčiji in se nadaljeval v antični Rim. Nauk grškega stoicizma je strogi materializem – materija in forma ter duh in telo sta nekaj enotnega.
Značilnost stoicizma je determinizem. Vse kar se godi, se godi po nujnosti, vse je določeno vnaprej – vse ureja usoda.
39. Kaj so učili stoiki v etiki in kaj so odklanjali?
V etiki so učili, da je treba živeti v skladu s svojo naravo (živeti v skladu z razumom).
Stoiki so odklanjali suženjstvo, zunanjih dobrin niso cenili, smrt jim je bila nekaj vsakdanjega in z usodo določena.
40. Kaj je cilj Epikurejeve etike?
EPIKUREJSTVO – predstavnik Epikur, ki je svojo filozofijo utemeljil materialistično in to globlje, kot so storili Stoiki. Epikur se ni naslanjal na Aristotela, ampak na Demokrida, pobude je našel v atomizmu. Epikurejci menijo, da je vesolje sestavljeno iz različnih sistemov, združenj atomov različnih velikosti. Tudi duša je iz atomov in se po smrti razkroji, zato se smrti ni bati.
Cilj Epikurejeve etike je bil duševni mir in nevznemirljivost (ugodje).
41. Kaj je nasprotje stoicizmu in epikurejstvu?
SKEPTICIZEM (absolutni dvom): skepticizem je nasprotje stoicizmu in epikurejstvu.
Filozofsko izhodišče je bil “dvom” v vse kar obstaja.
42. Kaj je temeljni pojem Avguštinove etike?
Temeljni pojem Avguštinove etike je ljubezen, ki sovpada z voljo. Končni cilj človekovega hotenja se nahaja v sreči.
AVGUŠTIN kot predstavnik tega obdobja, je odnos med vero in razumom rešil v prid razuma.
43. Kaj je značilno za obdobje stohastike?
Stohastika je bilo obdobje, v katerem se je filozofska misel oklenila verske misli (neglede na vrsto vere).
Stohastika se deli na zgodnjo, arabsko in judovsko filozofijo, visoko stohastiko in pozno stohastiko. (TOMAŽ AKVINSKI kot predstavnik visoke stohastike).
44. Kaj je značilno za Kantovo filozofijo?
Kant je področje morale in njene teorije, etike, premaknil na področje človekove svobode, ker je ta načelno avtonomna. To mu je bilo v oporo pri sklepu, da mora v ljudeh delovati vsesplošni, obvezujoči in apriorni moralni zakon, ki ga je imenoval kategorični imperativ.
45. Kaj razlagajo teorije etike?
Teorije etike razlagajo različne pristope v razmišljanju, odločanju, delovanju in odnosu do drugega.
46. Naštejte teorije etike v zdravstvu.
V zdravstvu so prisotne naslednje teorije etike, ki vplivajo na razmišljanje in delovanje zdravstvenih delavcev v odnosu do pacienta:
– DEONTOLOŠKE oz. KANTOVA DEONTOLOŠKA TEORIJA,
– TELEOLOŠKE oz. UTILITARIZEM,
– ETIKA VRLIN in
– ETIKA SKRBI.
47. Katero etiko prevzema medicina in katero zdravstvena nega. Zakaj?
Medicina prevzema deontologijo, kot temeljno etično teorijo. Za zdravstveno nego je bolj pomembna etika skrbi in etika vrlin. če poenostavimo, se medicina ukvarja predvsem z zdravljenjem, zdravstvena nega v osnovni in samostojni vlogi skrbi za pacienta, za njegovo počutje in življenjske aktivnosti.
48. Opredelite načine etičnega presojanja in navedite značilnosti za posamezni način.
• Ločimo dva načina etičnega presojanja: normativni ali predpisani in deskriptivni oz. opisni.
NORMATIVNI (predpisani) “Najstvo” – kako moramo oz. naj bi ravnali
V glavnem ga uporabljajo filozofi (tudi medicinske sestre)
Poudarek je na priporočljivem vedenju.
V zdravstvu: koncept zdravja, značilnosti človekovega trpljenja, pravice pacientov, razsežnosti skrbi, pojmi kot sočutje, zaupanje, pomen smrti.
Odločanje, ali mora pacient sprejeti določeno oskrbo.
DESKRIPTIVNI (opisni) “Dejstvo” – kako v resnici ravnamo
V glavnem ga uporabljajo sociologi,psihologi, antropologi (tudi zdravniki)
Poudarek je na opazovanju dejanskega vedenja.
V zdravstvu: psihologija bolezni (analiza bolezni, psihologija stresa –proučuje stres v povezavi s pacientom), družbeni pritiski pri kroničnih bolezni.
Opisovanje, kako se zdravljenje najbolje izvaja.
49. Opredelite dve glavni skupini teorij etike.
Glavni skupini teorij sta normativne in nenormativne teorije:
– NORMATIVNE TEORIJE razlagajo, da obstajajo splošno razumljivi predpisi, ki vodijo človekovo vedenje. Ukvarjajo se s tem, kako človek presoja o tem, kaj je dobro ali pravilno in kaj je treba storiti.
– NENORMATIVNE TEORIJE pa obstoj splošnih načel v etiki zanikajo.
50. Kaj razlagajo deontološke teorije?
DEONTOLOŠKE teorije razlagajo, da obstajajo temeljne dolžnosti in pravice, ki izvirajo iz naše narave kot razumskih bitij ali, po nekaterih teorijah, iz podrejenosti
pravilom božje moči. Moralne odločitve temeljijo na dolžnostih, ki jih izražajo formalni kodeksi.
51. Na čem temelji moderna deontologija?
Moderna deontologija temelji na brezpogojnem spoštovanju ljudi (ali drugih oblik življenja) in lahko zahteva pravilno vedenje glede na posledice. Po tej teoriji je vsaka odločitev odvisna od ugotovitve, kaj bi dejanje moralo izpostaviti. Smatra interese in pravice posameznika (človekove pravice) kot prvenstvene pravice, ki služijo pravičnosti.
52. Naštejte tri načela, ki izhajajo iz Kantove teorije.
Osnovne tri utemeljitve so:
– Posplošeno delovanje – delati je treba na tak način, kakor si želiš, da bi vsak deloval v podobni situaciji.
– Ravnaj s človeškimi bitji tako, kot da so namen oziroma cilj delovanja in ne sredstvo.
– Vsi ljudje morajo biti upoštevani kot ljudje s poudarkom na individualni svobodi. Upoštevanje sestoji iz prepoznavanja njihove človečnosti in spoštovanja njihove razumnosti.
• Tudi načela, kot so: držati obljubo, govoriti resnico, vedno pomagati drugim, stalno razvijanje svoje zmožnosti kot dolg do družbe in odvzem življenja je napačno dejanje, izhajajo iz Kantove teorije.
53. Kaj izražajo teleološke teorije?
TELEOLOŠKE teorije izražajo prepričanja, da se dobro in slabo kaže v posledicah dejanj. Glavna teleološka teorija je utilitarizem, ki predpostavlja, da koristna dejanja prinesejo največ dobrega za obstoj človeka.
54. Naštejte šest ključnih zahtev, ki so bistvene za etiko vrlin.
Oakley našteva šest ključnih zahtev, ki so bistvene za etiko vrlin:
– DEJANJE JE PRAVO, čE IN SAMO čE JE TISTO, KAR BI POSAMEZNIK S KREPOSTNIM ZNAčAJEM NAREDIL V DANIH RAZMERAH. Etika vrlin se začne z značajem. Glavno vprašanje v tej teoriji je morda, zakaj si nekdo želi postati dober človek in delati dobro dela.
– DOBROTA JE PRED PRAVIčNOSTJO. To je nujno tudi v drugih etičnih teorijah, toda tu je osnovno; posameznik je pomemben pred dejanjem.
– VRLINE SO OBJEKTIVNO DOBRE. Vrline so dobre neodvisno od kakršnih koli povezav s kakšnimi koli željami ali etičnimi situacijami.
– NEKATERA NOTRANJA DOBRA SO OSEBNO NEODVISNA.
Nekatere etične teorije trdijo, da je “dobro” od človeka neodvisno, etika vrlin pa ugotavlja, da je vsako dejanje odvisno od človeka.
–VRLINE SO NESPREMENLJIVA MNOŽINA DOBREGA. Vrline ne morejo biti spremenjene v samo eno vrednoto, ampak so ta dobra dejanja potrebne različne vrline, kot so poštenost, pogum, vdanost. Z drugimi besedami, celovito delujoč človek
je lahko takšen na več nivojih.
– DELOVATI PRAVILNO OD NAS ZAHTEVA POVELIčEVANJA DOBREGA. Nekatere teorije dokazujejo, da je samo najboljše dovolj dobro v etiki. Seveda etika vrlin stremi k popolnosti.
55. Kaj je glavna sestavina v etiki skrbi?
Pozornost, odgovornost, kompetentnost in odzivnost.
56. Kaj je etika skrbi?
Etika skrbi je nasproti Kantovi etiki, ki je uveljavljena v družbenem ali profesionalnem razmišljanju že več kot dve stoletji. Gre za zelo mlado teorijo etike, ki jo mnogi
zaznavajo kot alternativo Kantovi etiki.
• Skrbstveno delo se nanaša na ljudi. Izvajajo ga ljudje, za ljudi, k ljudem in kot ljudje. Vidik, ki dela skrbstveno delo edinstveno je, da ljudi povezuje z ljudmi oz. človeka s sočlovekom.
• Gilligan navaja, da moški pri moralno- etičnem presojanju izhajajo iz stališč pravičnosti, ženske pa iz stališč, ki so povezane s skrbjo.
• Etika skrbi ne postavlja načel na prvo mesto (npr. delati dobro), prednost daje potrebi posameznika, da posluša, sprejme in z njim ustrezno ravna.
57. Katere štiri aktivnosti se zaporedoma odvijajo v skrbi? Opišite posamezno aktivnost.
Tronto ugotavlja, da je etika skrbi družbeno pomembna. V skrbi se zaporedoma odvijajo štiri aktivnosti:
• Skrbeti za na splošno;
• Prevzeti skrb oz. poskrbeti za;
• Posredovati skrb;
• Prejemati skrb.
— SKRBETI ZA vključuje ugotovitev, da je skrb potrebna. Obstaja določena potreba in ocena, da jo je potrebno zadovoljiti (npr. skrb za zdravje, za izobraževanje, …)
– PREVZETI SKRB ZA oz. POSKRBETI ZA vključuje prevzem odgovornosti za konkretno akcijo v zvezi s potrebo ali osebo, ki potrebuje pomoč.
– POSREDOVANJE SKRBI je neposredno izvajanje skrbstvenih aktivnosti in zadovoljevanje potreb po skrbi.
– PREJEMANJE SKRBI vključuje zaznavanje skrbi pri uporabniku in odziv na skrb, ki jo prejme (npr. pacient se počuti bolje).
58. Katere etične sestavine skrbi se pojavljajo v zdravstveni negi?
Etične sestavine skrbi se pojavljajo v zdravstveni negi z drugimi izrazi:
• POZORNOST: v okviru pozornosti ima pomembno vlogo zaznavanje individualnih pacientovih potreb tako, kot jih zaznava pacient. Etična sestavina, ki pomaga medicinski sestri, da razume pacienta v njegovi situaciji, je empatija.
• ZAUPANJE: vzpostavljanje zaupanja je osnova medsebojnega odnosa, ki omogoča udejanjanje skrbi. Če pacient zazna prednosti povezovanja in zaupa medicinski sestri, bo to v obojestransko korist in se bo proces ponavljal, dokler bo potreben.
• KONCEPT ODGOVORNOSTI iz etike skrbi ima pomembno mesto v
zdravstveni negi. Skrb je neločljivo povezana z odgovornostjo, odgovornost
pa z moralo. Odgovornost je lahko pogodbena (med organizacijo in medicinsko sestro), ki se zaveže, da bo skrbela za pacienta, medtem, ko je moralna odgovornost individualna in izhaja iz etičnega subjekta samega. Moralne odgovornosti ni možno določiti z načeli ali predpisati v obliki dolžnosti.
KOMPETENTNOST je v zdravstveni negi na fizični ravni osnovana na razdelitvi del in nalog med posameznimi zdravstvenimi delavci. Na etični ravni bi morala biti kompetentnost enaka pri vseh vključenih v medsebojni odnos s pacientom.
59. Naštejte dolžnosti v zdravstveni negi in jih opišite.
Dolžnosti v zdravstveni negi so veliko obsežnejše kot splošno določene pravice pacientov. Dolžnosti so:
– DELOVNE, ki jih predpisuje delovna organizacija v sistemizaciji delovnih mest (dela in naloge);
– STROKOVNE, ki jih določa stroka s strokovnimi standardi in drugimi navodili, moralno- etične, ki jih prav tako vključuje stroka in so opredeljene v Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije;
– DRUŽBENE, ki jih narekujejo pričakovanja družbe s svojimi zahtevami in predpisi
• Vsaka predpisana dolžnost vključuje odgovornost za izvedbo, le-ta pa v nadaljevanju odgovornost za lastna dejanja.
60. Kakšni so lahko odnosi medicinske sestre do pacienta – naštejte oblike in jih opišite.
Odnosi so lahko:
– BESEDNI (pogovor, razlaga, prepričevanje, navodila, učenje,… );
– TELESNI (dotik, postopki in posegi);
– NEPOSREDNI (medicinska sestra – pacient)
— POSREDNI (medicinska sestra – okolje – pacient).
• Nadalje so odnosi do pacienta lahko:
– OSEBNI, kadar temeljijo na osebnih lastnostih ali vrednotah medicinske sestre (prijaznost, potrpežljivost, vljudnost, razumevanje, humanost, …);
– STROKOVNI, kadar vsebujejo sodobna strokovna načela, vrednote in usmeritve (strokovnost, neškodljivost, dobrodelnost, korektnost, empatijo, humanost, …);
– MORALNO ETIČNI, kadar je poudarek na predpisanih ali želenih merilih obnašanja in delovanja (zaupnost, tajnost, pravičnost, verodostojnost, humanost, …).
v