Gerontologija in Rehabilitacija izpitna vprašanja

REHABILITACIJA – prof. Novak

1.Naštej glavne indikacije za uporabo TENS-a!

Poškodbe gibal, po operacijah, fantomske bolečine, revmatska obolenja, herpes zoster, periferne nevropatije.

2.Naštej glavne kontraindikacije za uporabo TENS-a!

Srčni vzpodbujevalnik, nad karotidnim sinusom, nad žrelom, nad neobčutljivo kožo, nad maternico med nosečnostjo.

3.Opiši kaj si predstavljaš pod pojmom rehabilitacija in razlago utemelji na primeru!

Rehabilitacija pomeni to, da po poškodbi ali bolezni poskušamo človeka spraviti v takšno stanje kot je bilo pred poškodbo ali boleznijo.

Primer: pacient po poškodbi glave v prometni nesreči, gre v Sočo kjer se bo učil novih življenskih opravil.

4.Naštej člane rehabilitacijskega tima!

DMS, SMS, svojci, fizioterapevt, delovni terapevt, socialni delavec, logoped, psiholog, zdravnik.

5.Naštej učinke hidroterapije na organizem!

Hidrostatični tlak, vzgon, termično delovanje

6.Katere so glavne indikacije in kontraindikacije za uporabo hidroterapije?

Indikacije:

-Poškodbe gibal, pareze, spastičnost, revmatska obolenja.

Kontraindikacije:

-TBC, rane, epilepsija, srčno-žilne bolezni

7.Opredeli pojem ortoza in naštej 3 primere!

Ortoza je tehnični pripomoček, ki daje oporo nekemu delu telesa. Ortozo lahko uporabimo za zgornje ude, spodnje ude in hrbtenico. Primer: steznik, kolenska ortoza, ortoza za gleženj.

8.Opredeli pojem proteza in naštej 2 primere!

Proteze nadomeščajo manjkajoči del telesa. Delimo jih na proteze za zgornje ude in proteze za spodnje ude. Primer: podkolenska in nadkolenska proteza.

9.Kaj je tetraplegija in kaj so najpogostejši vzroki-navedi primer?

Tetraplegija je ohromitev vseh mišic pod nivojem okvare – zgornji + spodnji ud (v vratnem segmentu hrbtenjače).

10.Kaj je hemiplegija in kaj so najpogostejši vzroki-navedi primer?

11.Opiši klinično sliko po CVI!

Delna ali popolna ohromitev telesa; motnje občutka po polovici telesa; motnje govora, branja in pisanja; motnje vida; nesposobnost zadrževanja blata in vode; motnje požiranja; motnje kognitivnih funkcij (spomin, mišljenje, dojemanje, čustvovanje)

12.Naštej 5 dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi (CVI)!

Dejavniki na katere ne moremo vplivati: starost, spol, dednost

Dejav. na katere lahko vplivamo: arterijska hipertenzija, hiperlipidemija, sladkorna bolezen, kajenje, alkoholizem, premajhna telesna aktivnost

13.Naštej in na kratko opiši glavne zaplete pri pacientu po nezgodni možganski poškodbi!

Posttravmatska epilepsija, paraartikularne heterotopne osifikacije, spastičnost (pride do povišane mišične napetosti).

14.Razloži razliko med rehabilitacijo in habilitacijo!

REHABILITACIJA- zajema proces ponovnega pridobivanja ali izboljševanja sposobnosti, ki so bile prekinjene ali motene zaradi bolezni ali poškodbe.

HABILITACIJA- je proces, ki zajema doseganje tistih ciljev, ki jih oseba pred okvaro ni imela osvojenih.

Indeks staranja je

1. Število starejših od 65 let/št. mlajših od 15 let x 100

2.  Število starejših od 65 let/št. mlajših od 65 let x 100

3.  Število starejših od 65 let/št. starih od 15-65 let x 100

4.  Število starejših od 65 let/št. vseh prebivalcev x 100

5.  Število starejših od 65 let/št. mlajših od 45 let x 100

V Sloveniji je starejših od 65 let

1.  10 %

2.  12 %

3.  14 %

4. 16 %

5.  18%

Telomere

1.  So predstavniki črvov, ki so jim uspeli podaljšati življenje za trikrat

2.  Nastajajo zaradi posledic degenerativnih procesov

3. Omejujejo število delitev celic

4.  So vrsta avtoimunskih protiteles

5.  Merska enota za gen Tel-o-m1

Za spremembe vida v starosti je značilno

1.  Zenica reagira na osvetlitev hitreje

2. Starejši potrebujejo trikrat močnejšo osvetlitev za branje

3.  Zenica je v starosti širša

4.  Leča ostane enako prožna

5.  Vidno polje ostane nespremenjeno

Kratkoročni spomin traja

1. Do 30 sekund

2.  Do 30 minut

3.  Do 30 ur

4.  Do 30 dni

5.  Do 30 tednov

Med teorije osebnosti ne sodijo

1.  Teorije osebnostnih lastnosti

2.  Teorije tipov osebnosti

3.  Psihoanalitske teorije

4.  Behevioristične teorije

5. Socialne teorije

Model proaktivnega staranja vključuje

1.  Terapevtske prilagoditve

2.  »extreme make over«

3.  Protistarostne prilagoditve

4. Preventivne prilagoditve

5.  Normalno staranje

Za starostne spremembe dihal velja:

1.  FEV1 ostane enak

2.  Maksimalna poraba kisika se povečuje

3. Respiratorna kapaciteta se zmanjša

4.  Pri starejših od 80. let funkcionalna rezerva ne zadošča tudi brez prisotnosti bolezni

5.  Dihalne mišice ne slabijo

Največja koncentracija melatonina je

1. V nočnem času pri mladih

2.  Tekom dneva pri mladih

3.  0d 15. do 22. ure pri mladih

4.  V nočnem času pri starejših

5.  Tekom dneva pri starejših

Benigna paroksizmalna pozicijska vrtoglavica nastane

1.  Ob zasuku glave za 45 st. V ležečem položaju

2. Zaradi premika otokonijev

3.  Zaradi propada čutnic v labirintu

4.  Zaradi hladne vode v sluhovodu

5.  Ob intenzivnem fizičnem naporu starostnika

Napetostna (stresna) inkontinenca je posledica

1. Oslabljenega delovanja mišice zapiralke

2.  Infekcije

3.  Cistitisa

4.  Nehotnega krčenja mehurja

5.  Denervacije mehurja

Prehodna inkontninenca je posledica

1.  Nehotnega krčenja mehurja

2.  Dvigovanja bremena

3.  Hipertrofije prostate

4. Infekcije

5.  Zoženega prehoda sečnice skozi medenično dno

V starosti se:

1.  Delež maščevja zmanjša

2. Delež mišic se zmanjša

3.  Telesna aktivnost ne vpliva več na mišično maso

4.  Delež kostnega tkiva se ne spremeni

5.  Aktivnost kostnih celic ostane nespremenjena

Osteopenija

1.  Se prične po 60. letu

2.  Prizadene samo ženske

3. Je posledica manjše aktivnosti osteoblastov

4.  Je stanje povečane kostne gostote

5.  Hitreje poteka pri moških

Fizično nasilje predstavljajo

1.  Udarci

2.  Omejevanje možnosti gibanja

3.  Prerivanje

4.  Prekomerna uporaba pomirjeval

5. Vse našteto

Za delirij velja:

1.  Je redek v starosti

2.  Se pojavlja le pri bolnikih z odvisnostjo od alkohola

3.  Zdravljenje ni mogoče

4. Pomembna je skrb za primerno prehrano in elektrolitsko ravnotežje bolnikov

5.  Bolniki se vedno tresejo

Demenca pri kateri se bolniki tresejo (parkinsonizem) je

1.  Alzheimerjeva bolezen

2. Demenca z Lewyjevimi telesci

3.  Vaskularna demenca

4.  Frontotemporalna demenca

5.  Reverzibilna demenca

Za frontotemporalne demence je značilno

1.  Zgodnje motnje spomina

2.  Začnejo se po 70. letu starosti

3.  Motnje  vida

4. Osebnostne spremembe

5.  Hiter potek

Za depresijo v starosti NE velja

1.  Povezava s samomori

2.  Je dejavnik tveganja za možganske kapi

3.  Kaže lahko sliko podobno demenci

4.  Pozabljivost

5. Težje dosežemo remisijo kot pri mladih

Za depresijo v starosti je značilno

1. Da je manj opazne žalosti

2.  Manj spremljajočih telesnih bolezni

3.  Težje je doseči remisijo

4.  Zdravljenje pogosto ni uspešno

5.  Starost sama je pomemben dejavnik tveganja

Presbiacusis je

1.  izguba sluha levega ušesa

2.  izguba sluha na nizke frekvence (pod 40 Hz)

3.  šumenje v ušesih

4.  občutek, da starostnik ne sliši dovolj glasno

5. spremlja težje razumevanja govora in občutek momljanja

V starosti je

1.  enostavni reakcijski čas krajši

2. enostavni reakcijski čas je daljši

3.  enostavni reakcijski čas je nespremenjen

4.  kreativnost je manjša kot v starosti 20 let

5.  kreativnost je enaka kot v starosti 20 let

Oblika motnje zavesti je:

1.  Demenca

2.  Sinkopa

3.  Dezorientiranost

4.  Omedlevica

5. Zamračenost

Posledica dezinhibicije pri (tipično frontotemporalni) demenci je

1.  Pasivna odklonilnost

2. Popuščanje socialnih vzorcev

3.  Prividi

4.  Tremor

5.  Tavanje

Za bolnike z demenco velja:

1.  Primitivni refleksi se vedno pojavijo zgodaj v poteku bolezni

2.  Bolnik z diagnozo demenca ne more nikoli živeti sam

3.  Demence ni mogoče zdraviti

4. Pogosto imajo težave s poimenovanjem predmetov

5.  Običajno prej pozabijo letnico rojstva kot starost

Brandt-Daroffove vaje so namenjene lajšanju

1. Vrtoglavice

2.  Naglušnosti

3.  Slabovidnosti

4.  Spomina

5.  Motenj vonja

Za depresijo v starosti NI značilno

1.  Motnje spanja

2.  Motnje apetita

3. Izrazita žalost

4.  Pomanjkanje volje

5.  Motnje spomina

Imperativna (urgentna) inkontinenca je

1.  Najredkejši vzrok inkontinence starejših

2. Je posledica prekomerna aktivnosti mehurja (npr. zaradi vnetja)

3.  Hoten nadzor uriniranja ni ohranjen

4.  Se pojavlja ob urgentnih stanjih

5.  Se pojavi ob dvigu pritiska v trebušni votlini

Za kožo v starosti velja

1.  Manj podkožnega maščevja na trebuhu

2.  Poveča se število melanocitov

3. Manj podkožnega maščevja na rokah

4.  Večja občutljivost za bolečinske dražljaje

5.  Boljši krvni pretok

Za bolnike z demenco velja

1.  Vedenjske spremembe ne vplivajo na kvaliteto življenja

2.  Vedenjske spremembe se redko pojavljajo

3. Depresija je pogostejša kot manija

4.  Nasilno vedenje je zelo pogosto

5.  Halucinacije so pogostejše kot blodnje

• Naštej pomembne stresorje v starosti:
• Opiši osnove materialne preskrbljenosti starejših
• Socialne potrebe v starosti so:
• Naštej ukrepe za higijeno spanja:
• Opiši možnosti preventive padcev
• Posledice zloma stegnenice v starosti so:
• Naštej dejavnike, ki poslabšajo celjenje razjede zaradi pritiska
• Naštej kvalitativne motnje zavesti
• Naštej vzroke vznemirjenosti bolnika z demenco:
• Naštej mnemotehnike
• Naštej zdravstvene vzroke nespečnosti
• Naštej možne znake fizičnega nasilja nad starostnikom
• Opiši Baltsov model uspešnega staranja
• Opiši vlogo osamljenosti v starosti