1. Točkovniki v travmatologiji (namen,pomen; opis Glasgow Coma Scale)
Točkovniki so namenjeni oceni stopnje poškodovanosti. Poznamo anatomske točkovnike (po delih telesa) in fiziološke točkovnike (ocena fiziološkega stanja).
GCS je fiziološki točkovnik. Ocenjujemo: odpiranje oči (1-4T) govor (1-5T), motorični odziv (1-6T). Skupna ocena pod 8T kaže na hujšo poškodbo možganov.
2. Zaprte (tope) poškodbe (pretres, udarnina, ruptura, zmečkanina)
Pretres(commotio), Udarnina(contusio), Pretrganje tkiva(ruptura)
3. Odprte (ostre) poškodbe in postopek kirurške oskrbe rane
Odprta rana je prekinitev kože, tkiva.
Vrste ran:
-vbodna (vulnus punctum)
-vrezna (v. Scissum)
-razpočna (v.contusum)
-raztrganina (v.laceratum)
-razpočna raztrganina (VLC)
-ugriznina (v.morsum)
-strelna (v.sclopetarium)
Kirurška oskrba: čiščenje, akscizija, revizija, hemostaza, alvaža, šivanje, sterilno pokrivanje.
4. Oskrba rane glede na čas od poškodbe
-Primarna: sveža neokužena rana do 8 ur po poškodbi.
-Primarna odložena oskrba: več kot 8 ur po poškodbi (umazane rane, ugriznine ,strelne rane)
-Sekundarna oskrba: vnete rane
5. Poškodbe tetiv in principi zdravljenja
Lahko delna ali popolna prekinitev. Odprte pošk.- delovanje ostre sile, zaprte pošk.- prekomerna raztegnitev tetive. Znaki: izpad funkcije mišice.
TH: kirurška.
6. Poškodbe mišic in principi zdravljenja
Ostre pošk. (rezila): oskrba kirurška- zašijemo,imobiliziramo
Tope pošk.: udarnina ali raztegnitev.
ZNAKI: oteklina, bolečnost,defekt mišice, izpad funkcije.
DG: UZ
TH: običajno konzervativna
7. Zvin sklepa (stopnje zvina, principi zdravljenja)
1. Stopnja: nateg, brez nestabilnosti, brez izliva
2. Stopnja: delno pretrganje vezi, ni večje nestabilnosti
TH: 1. In 2. St, je simptomatska
3. Stopnja:popolo pretrgane, nestabilnost, močna oteklina, vedno izliv
TH: imobilizacija (mavec), če je izrazita nestabilnost- kirurška rekonstrukcija vezi.
8. Izpahi v področju ramena (ključnica, rama; mehanizem poškodbe, klinična slika, princip zdravljenja)
Nastane pri padcu na iztegnjeno roko.
KLIN: deformacija, močna bolečina, zavrta gibljivost, možne pridružene poškodbe n.axilarisa in a.subklavije.
TH: repozicija (običajno brez anestezije), imobilizacija (Desault), ortozaza ramo. Če se defekt sklepne ovojnica ne zaceli- nestabilnost in ponavljajoči izpahi: OP.
9. Izpah kolka (mehanizem poškodbe,ukrepanje,spremljanje zaradi možne nekroze)
Izpah kolka (luxatio coxae)
Huda poškodba, prometne nesreče, padci z višine, visokoenergetska poškodba, izključiti še druge poškodbe (trebuh, prsni koš)
Vedno rtg – izključitev pridruženega zloma.
Zdravljenje: Repozicija v splošni anesteziji in sproščenih mišicah
Razbremenitev za 2 -3 mesece, ambulantno spremljanje poškodovanca zaradi možnega nastanka aseptične nekroze glavice stegnenice (ob izpahu poškodba žil).
10. Zlomi kosti (definicija, vrste zlomov)
Zlom (fractura)
Delna ali popolna prekinitev kontinuitete kostnega ali hrustančnega tkiva
Klinični znaki:
bolečina, oteklina, deformacija, patološka gibljivost, zmanjšana funkcija
Pridružene poškodbe:
Poškodbe okolnih mehkih tkiv – mišice, žile, živci, tetive,
Lahko so še bolj pomembne in zahtevne kot zlom sam.
Vrste zlomov: prečni, poševni, spiralni, enostavni, večkosovni, zdrobljeni, kompresijski zlom, avulzijski zlom, odprti zlomi, zaprti zlomi..
11. Zdravljenje zlomov (pogoji za uspešno zdravljenje, oblike zdravljenja-konz,op (našteti nekaj tipov op)
Pogoji za uspešno celjenje zloma: Ugoden položaj odlomkov, relativni mir v predelu zloma, zadostna prekrvavitev, odsotnost okužbe.
Konzervativno zdravljenje:
Zaprta repozicija zloma, imobilizacija v mavcu – pri zlomu diafize imobilizirana dva sosednja sklepa.
Mavec (kalcijev sulfat)
Cirkularni mavec, longeta, specialni mavci glede na patologijo in del telesa.
Možni zapleti: razjeda zaradi pritiska, kompartment sindrom, kompresijska poškodba živca.
Redno spremljanje pložaja fragmentov – rtg, odstranitev mavca, ko klinični in rtg znaki zacelitve.
Rehabilitacija – razgibavanje in postopno obremenjevanje.
Operacijsko zdravljenje:
Repozicija odlomkov – direktna (krvava), indirektna, fiksacija z osteosintetskim materialom (vijaki, plošče, žeblji, žice, zunanji fiksator)
12. Zapleti pri zdravljenju zlomov
– premik, dislokacija odlomkov
– psevdartroza
– globoka venska tromboza (GVT)
– pljučna embolija
– kompartment sindrom
– maščobna embolija
– osteomielitis
– regionalni bolečinski sindrom (Sudeck).
13. Konzervativno zdravljenje zlomov (kdaj, princip)
Zaprta repozicija zloma, imobilizacija v mavcu kadar zlom ni dislociran.
Pri zlomu diafize imobiliziramo oba sosednja sklepa.
14. Operacijsko zdravljenje zlomov (kdaj,princip, našteti nekaj tipov op.)
Repozicija odlomkov – direktna (krvava), indirektna, fiksacija z osteosintetskim materialom (vijaki, plošče, žeblji, žice, zunanji fiksator)
15. Zlomi ključnice (mehanizem poškodbe, klinična slika,zdravljenje)
Zlomi ključnice (fractura claviculae)
Pogosti, udarec v ramo pri padcu.
Zdravljenje:
večinoma konzervativno – oprt za 3-4 tedne
Operacija: odprti zlomi, pridružene poškodbe, grozeče predrtje kože.
16. Zlomi v področju zapestja (radius, skafoid; mehanizem poškodbe, klinična slika, zdravljenje)
Zlom čolnička (fractura ossis scaphoidei)
Dokaj pogosta poškodba,mlajši, padec na iztegnjeno dlan, pogosto psevdartroza,
Zdravljenje: nedislocirani zlomi – mavec za 6-8 tednov, dislocirani zlomi – psevdartroza – operacija.
Zlom dlančnice (fractura ossis metacarpalis)
Direkten udarec,indirektna poškodba (5.MC-boksarski zlom)
Zdravljenje: najpogosteje konzervativno,večje dislokacije -operacija.
17. Zlomi medenice (mehanizem poškodbe, pridružene poškodbe, diagnostika, princip zdravljenja)
Visokoenergetske poškodbe, prometne nesreče, padci z višine, zasutja, velika verjetnost in nevarnost pridruženih poškodb sečil, trebušnih organov, živcev, velikih žil.
Klinično: nestabilnost medenice, znaki akutnega abdomna, pogosto hipovolemični šok (obsežne krvavitve), hematurija, anurija,
Diagnostika: rtg, CT, UZ trebuha
Zdravljenje:
Stabilni zlomi brez pridruženih poškodb – konzervativno, nestabilni zlomi – takojšnja stabilizacija in terapija pridruženih poškodb.
18. Zlomi zgornjega dela stegnenice (prekrvitev glavice stegnenice in posledice glede na mesto zloma – znotraj sklepne ovojnice(glava,vrat) ali zunaj sklepne ovojnice (pertrohanterni)
Neposredni udarec na kolk, starejše ženske, osteoporoza
* zlomi glavice stegnenice,
* zlomi vratu stegnenice
Zdravljenje: mlajši pacienti – takojšnja OS z vijaki, starejši pacienti -parcialna endoproteza, kar omogoči takojšnje obremenjevanje in olajša rehabilitacijo.
19. Zlomi diafize golenice (mehanizem poškodbe, oblike zloma, zdravljenje-otroci,odrasli)
Pogosti, šport, prometne poškodbe, delovanje neposredne sile ali posredne (prekomeren zasuk ali upogib ob učvrščenem stopalu)
Kost neposredno pod kožo -pogosti odprti zlomi
Zdravljenje:
pri otrocih -praviloma konzervativno (mavec),
pri odraslih -operacija (plošča, žebelj)
20. Znotrajsklepni (intraartikularni) zlomi (klinično-izliv,prizadetost sklepnega hrustanca-posledice)
Intraartikularni (segajo v sklep), zdravljenje -praviloma operacijsko
21. Nihajne poškodbe vratne hrbtenice (nateg mišic, zvin)
Nateg vratnih mišic
Najpogostejša in najlažja poškodba, napete in boleče mišice, bolečinsko omejena gibljivost,
Zdravljenje: funkcionalno, simptomatsko
Zvin vratne hrbtenice: poškodba vezi, ki stabilizirajo hrbtenico, simptomi podobni kot pri nategu mišic, poškodba več vezi-nestabilnost-možna
Sekundarna poškodba hrbtenjače, dg: funkcionalni rtg, MRI
Zdravljenje: stabilna poškodba -kozervativno, nestabilna poškodba -operacija (spondilodeza).
22. Zdravljenje zlomov hrbtenice (stabilni zlomi- konz,ortoze, nestabilni zlomi-op, sprostitev spinalnega kanala, stabilizacija)
Stabilni zlomi -konzervativno zdravljenje (TLSO)
Nestabilni zlomi, zlomi z nevološkimi izpadi
– Operacija (sprostitev spinalnega kanala,stabilizacija)
Hromost (plegija), paraplegija, tetraplegija, kožni zapleti -razjede zaradi pritiska, sfinkterske motnje -moteno odvajanje blata in vode – skrb za redno odvajanje, dokler se ne vzpostavi avtomatično, refleksno praznenje, pogosti uroinfekti, okužbe dihal.
Zato sta zelo pomembni fizikalna terapija in pravilna nega:
Preprečevanje kontraktur sklepov in razjed zaradi pritiska, ohranjanje tonusa mišic (elektrostimulacije), primerna psihična podpora.
23. Ukrepanje pri sumu na poškodbo hrbtenice
KLINIČNA SLIKA
Bolečine (niso vedno v skladu s težo poškodbe), napetost paravertebralnih mišic, nevrološki izpadi pri poškodbi hrbtenjače. Upoštevaj mehanizem poškodbe, starost in spol (n.pr.osteoporoza pri starejših ženskah).
DIFERENCIALNA DIAGNOZA
Udarjenine vratu in hrbta, akutna lumbalgija zaradi preobremenitve, lumboishialgija, mialgija.
Opozorilo!
Pri najmanjšem sumu na poškodbo hrbtenice moramo s poškodovancem ravnati, kot da je poškodba hrbtenice nestabilna – skrajno previdno!
Imobilizacija hrbtenice in namestitev vratne opornice je potrebna pri vsakem poškodovancu, pri katerem glede na mehanizem poškodbe, anamnezo, znake in simptome sumimo na možnost poškodbe hrbtenice.Kadar mehanizem poškodbe kaže na delovanje velike sile na zgornji del telesa, v predel hrbta, pri močnih udarcih v predel ključnice ali lumbalni predel, pri padcih iz višine, skokih v vodo lahko upravičeno sumimo na poškodbo hrbtenice.
Predvsem pri poškodbi vratne hrbtenice pomisli na možnost nevrogenega (hipotenzija z bradikardijo) in spinalnega (mlahavost, odsotnost refleksov) šoka.
Pomisli na možnost pridružene poškodbe glave in medenice!
UKREPI ZDRAVNIKA
– Zaščiti ponesrečenca.
– Nastavi venski kanal.
– Analgezija (kot pri zlomih).
– Ponesrečenca s poškodbo hrbtenice premikaj le v nujnih primerih (sinhronizirano, vedno najmanj tri osebe, eden drži glavo in vrat, drugi hrbtno-ledveni del hrbtenice, tretji spodnje okončine, najbolj izkušeni ukazuje), sicer takojšnja imobilizacija na mestu nesreče.
Imobilizacija vratne hrtenice
– Najprej z rokami primemo glavo tako, da sta glava in vrat v nevtralnem položaju
– Poškodovančev vrat pregledamo pred namestitvijo opornice.
– Izberemo pravo velikost opornice in jo namestimo
– Dokler poškodovančeve glave ne imobiliziramo na nosila, ne smemo opustiti ročne imobilizacije.
Imobilizacija hrbtenice pri ležečem poškodovancu
– Potrebni so trije reševalci.ležečega poškodovanca imobiliziramo v 2 fazah.
– Najprej imobiliziramo vrat (sprva z rokami, nato z vratno opornico),
– Nato tako imobiliziranega poškodovanca prenesemo in imobiliziramo v vakumsko blazino ali zajemalna nosila.
Imobilizacija hrbtenice pri sedečem poškodovancu
Sedečega poškodovanca imobiliziramo v treh fazah:
– najprej imobiliziramo vrat (sprva z rokami nato z vratno opornico)
– nato imobiliziramo prsni koš, vrat, glavo na kratko desko ali imobilizacijski steznik (KED).
– nato tako imobiliziranega poškodovanca prenesemo na vakuumsko blazino ali zajemalna nosila
– v avtu si pomagamo s KED steznikom za prenos iz avta, na neravni terenih si pomagamo z lopatastimi oz. zajemalnimi nosili.
Imobilizacija hrbtenice pri stoječem poškodovancu
Potrebni so trije reševalci.
– Reševalec, ki stoji za poškodovancem, drži glavo in tako vzdržuje glavo in vrat v nevtralnem položaju.
– Poškodovancu namestimo vratno opornico.
– Previdno namestimo imobilizacijsko desko (KED) za poškodovančev hrbet
– Tako fiksiranega poškodovanca previdno spustimo na tla in dokončamo imobilizacijo (vakuumska blazina, zajemalna nosila).
UKREPI EKIPE NMP
Preverimo in dopolnimo imobilizacijo, nastavimo dodatni venski kanal, nadzorujemo življenjske funkcije, nadaljujemo analgezijo (kot pri zlomih), pri sumu na poškodbo hrbtenjače (nevrološki izpadi) dodamo v bolusu metil prednisolon 30 mg/kg i. v. (nyripan, lemod solu, solu medrol ipd.) do 8 ur po poškodbi.
OPOMBE
Za imobilizacijo glave in vratu uporabljamo vratne opornice in univerzalno oporo za glavo. številni modeli vakuumskih blazin niso dovolj togi. Obzirnost prevoza ima prednost pred hitrostjo razen v primeru življenjske ogroženosti (razvit šok, politravma ipd.). Pri teh stanjih je nujen prevoz z ekipo PHE (optimalno s helikopterjem), sicer s spremljevalcem (tehnik) na kirurški oddelek bolnišnice, ki lahko oskrbi poškodbo hrbtenice.
24. Hromost (plegija) – negovalni problemi, fth, psihična podpora
Paraplegija, tetraplegija. Kožni zapleti-RZP, sfinkterske motnje- skrb za redno odvajanje dokler se ne vzpostavi avtomatično, refleksno praznjenje, pogosti uroinfekti, okužbe dihal. FTH in pravilna lega, preprečevanje kontraktur, RZP, ohranjanje tonusa mišic (elektrostimulacija), psih. podpora.
25. Politravma (definicija, vzroki, principi ukrepanja)
Istočasna poškodba vsaj dveh od štirih glavnih telesnih področij (glava, prsni koš, trebuh, ud in hrbtenica),
Najpogostejši vzrok so prometne nesreče, najpogosteje poškodovana glava (40-50%), udi (30-40%), prsni koš(10-20%), trebuh (10-15%)
Optimalna oskrba in zdravljenje zahtevata:
Dobro uigran tim specialistov različnih strok, ustrezno usposobljeno zdravstveno osebje, non-stop rtg servis (vključno s CT), laboratorij in transfuziološko službo.
Oskrba politravmatiziranega
1. faza- reševanje življenja
ocena stanja poškodovanca, ustavljanje večjih krvavitev, po potrebi: intubacija, torakalna drenaža, intenzivno nadomeščanje volumna tekočin.
1A. faza -operacijski posegi za reševanje življenja, če kljub 1.fazi, še vedno znaki šoka, najpogosteje masivna krvavitev v trebuh ali prsni koš
– urgentna laparotomija, torakotomija.
2. faza -stabilizacija in prva diagnostika
standardna in hitra diagnostika pomembnih delov tlesa (body scan -rtg, CT),
postavljanje indikacij za zgodnje operacije,
stabilizacija osnovnih vitalnih funkcij in laboratorijskih parametrov,
oskrba ran, izpahov, imobilizacija zlomov.
3. faza -oskrba poškodb, ki ogrožajo življenje ali preživetje organa, uda
Operacije: glava (epi in subduralne krvavitve, poškodbe očesa),
prsni koš (ruptura aorte, bronhija, večja krvavitev po drenu),
trebuh (rupture votlih organov, krvavitve),
skelet (poškodbe hrbtenice z nevrološkimi izpadi, poškodbe medenice s poškodbo sečil, odprti zlomi, grozeč kompartment sindrom, zlomi dolgih kosti)
4. faza -intenzivna terapija in nega, druga faza diagnostike, CIT, nadzor vitalnih funkcij, preprečevanje dihalnih, ledvičnih zapletov,dokončna ocena obsega poškodb, dodatni operacijski posegi.
5. faza – rekonstrukcijski operacijski posegi
6. faza – rehabilitacija