Gerontološka zdravstvena nega

1.) Obkroži pravilne trditve med stereotipnimi izjavami!

 

e-ni prav
a) večina starejših je slabotna in boleha
b) starejši so večinoma zmedeni, senilni, sklerotični
c) večina starejših so revni, so finančno breme družbe, so neproduktivni
d) večina starejših je spolno nedejavnih
e) na staranje ne gledamo kot zdravstveni problem
2.) Staranje prebivalstva je novejši demografski pojav 20. stoletja!
a) pravilno
b) ni pravilno


3.) Geriatrične preiskave opredeljujejo spodnjo mejo za starost po:
a) 65 letu
b) 70 letu
c) 75 letu
4.) Geriatrični problemi nastopajo po:
a) 70 letu
b) 75 letu
c) 80 letu
d) 85 letu

 
5.) Sociološka teorija staranja (dopolni 2-3 stavke)!

 

Govori o spremembah osebnosti v procesu staranja, kako vpliva odnos med človekom in njegovim sociološkim okoljem. Znati moramo opazovati odnos med človekom in njegovim socialnim okoljem. Od starejših odhajajo na svojo življenjsko pot njihovi otroci, obiski postajajo redkejši, pojavlja se občutek odvečnosti in nepomembnosti. Razkrivajo edinstvene načine, kako se starejši spopadajo napr. s stresom, ki je v bolezni prisoten. Proučuje se, kako naj se doseže zdravo staranje. Ni smiselno se osredotočiti le na starejša leta, pripravljanje na staranje naj zajame čas od 40 do 60 leta. To se kaže tudi s povečanim številom porodov po 40 letu starosti. S porodom se danes že povprečno odlaša za 10 let in tudi posamezni primeri do 20 let.

Koledarska (kronološka starost); je starost določena z rojstnim datumom in nanjo ne moremo vplivati.

6).Zdravstvena geriatrija se ukvarja:
-teorija in praksa diagnostike
– gerontoprofilaksa
-zdravljenje
-rehabilitacija

7.) Naštej obdobja preventive za pripravo na starost!

 

-preventiva v srednjem življenjskem obdobju,

– preventiva v starostnem obdobju,

– preventiva v poznem življenjskem obdobju

8.) Nacionalni zdravstveni program zajema: (VSE JE PRAV)!!
a) omogočiti starejšim čim daljše neodvisno življenje v domačem okolju
b) izboljšati razumevanje okolja za specifične potrebe in pojave, ki spremljajo staranje
c) približati primarno zdravstveno varstvo ljudem in s tem racionalizirati bolnišnično zdravljenje
d) izbolšati skrb za neozdravljivo bolne in umirajoče
e) organizirati neinstitucionalne oblike življenja

9.) Avtoimunska teorija lahko pri starejših izzove... (dopolni)à Avtoimunska teorija lahko pri starejših izzove alergijo tudi na hrano.

10).Biogerontologija je… (dopolni, kakšna veda/podveda je, kaj proučuje…)

 

Je mlajša specialna podveda, ki poskuša najti povezave med specialnimi boleznimi in starostnimi procesi (Miller, 1997). Ugotavljajo, kako je povezano staranje in bolezenski procesi. Predvsem so pomembne navzkrižne povezave. Povečuje se poudarek na individualni spremenljivosti.

11.) Ali je starost bolezen?
a) da
b) ne

12.) Kaj navzkrižne komponente povzročajo?

 

–     mutacije v celicah,

–     onemogočajo prenos ionov,

–     proteinski sistem postane neprilagodijiv in neučinkovit.

–     Domneva se, da nepovratno staranje proteinov (npr. kolagen) povzroča okvaro tkiva in organov (Rockstein, Sussman, 1979). Ta teorija pomaga razumevanju arterioskleroze in starostnih sprememb kože.

13).Najpogostejši problemi v obdobju staranja so... (naštej – izločanje, odvajanje, …).

Na področju dihanja (zmanjšanje dihalne moči, …), prehranjevanje in pitje (počasnejša peristaltika, vnetja dlesni, krvavitve, zmanjšano izločanje preb. sokov, pomanjkanje vitaminov in mineralov, pomanjkanje apetita, tremor rok – otežuje uživanje hrane in pitje, motnje požiranja, suha usta…), izločanje in odvajanje (nokturija, nepopolna izpraznitev mehurja, pogosto uriniranje, strah pred oddaljenostjo do stranišča, obstipacija, …), gibanje in ustrezna lega (osteoporoza, artroza, zmanjšana aktivnost, vrtoglavice, bolečina, …), čistoča in nega telesa (izguba motivacije za lastno skrb, opušča navade v zvezi z čistočo, oslabljen občutek za estetski izgled, ogroženost za RZP pri nepomičnih ali slabo pomičnih, …), izogibanje nevarnostim v okolju (slabši vid, sluh, osteoporoza, nevarnost padcev, dezorientacija, tavanje, slabo presojanje za možnost nevarnosti, …), spanje in počitek (nespečnost, motnje spanja – organskega izvora, psihičnega izvora, motnje iz okolice)
14). Naštej zdravstvene vidike staranja in starosti! (dopolni/naštej)

Biološka gerontologija – preučuje vzroke staranja celic, organov in organizma

Zdravstvena geriatrija – se ukvarja s teorijo in prakso diagnostike, zdravljenjem, gerontoprofilakso, posebnosti rehabilitacije

Psihološka gerontologija – proučuje psihične spremembe, povezane s staranjem (percepcija, motorika, spomin, motivacija, emocije, motnje osebnosti).

Socialna gerontologija – proučuje odnos med starostnikom in družbo
15) S starostnikom se srečamo na naslednjih nivojih zdravstvenega varstva: (NA VSEH NIVOJIH)!!
a) primarno
b) sekundarno
c) terciarno

16.) Po mednarodnih merilih je potrebno v domovih za ostarele predvideti mesto za nastanitev:
a) za 5% starejših (pravilno).
b) 10%
c) 15%

17.) Holističen pristop dela je... (dopolni – spada pod smernice gerontološke zdravstvene nege)

•    holističen pristop – sodobna oblika dela,

•    holističen pristop, ki upošteva omejitve okolja, situacij in vire

znotraj katerih starostnik živi,

– potreben holističen (celosten) in individualen pristop v gerontološki zdravstveni negi (povezava bioloških, psiholoških, fizičnih, socialnih in duhovnih vrednot.

 
18.) Katera oblika demence je najpogostejša pri starostnikih?

Alzheimerjeva demenca-prizadane 50-60% obolelih.

19.) Naštej smernice gerontološke zdravstvene nege!

 

  • Celovita gerontološka zdravstvena nega zajema teoretično in
  • praktično znanje,
  •  holističen pristop – sodobna oblika dela,
  •  holističen pristop, ki upošteva omejitve okolja, situacij in vire
  • znotraj katerih starostnik živi,
  • pospeševanje in ohranjanje zdravja, zdravljenja ter
  • rehabilitacije,
  •  maksimiranje kakovosti življenja starih ljudi,
  • zagotavljanje miru, udobja, individualnosti ter dostojanstva ob
  • umiranju in smrti,
  • individualna zdravstvena nega usmerjena k starostniku.
  • Poznavanje fizioloških sprememb posameznih organskih sistemov in organov.
  • Vedeti, da starost ni bolezen.
  • Ločiti patološke spremembe od fizioloških sprememb.
  • Dobro poznavanje možnih starostnih sprememb in njihov vpliv na izvajanje osnovnih živijenjskih aktivnosti.
  • Upoštevati prepričanja, pričakovanja in potrebe posameznika med zbiranjem, ocenjevanjem, načrtovanjem ter izvedbo aktivnosti zdravstvene nege po standardih.

20) Napiši možne negovalne diagnoze pri aktivnosti izločanja in odvajanja!

Urin, nekontrolirano izločanje

Urin, funkcionalna inkontinenca

Urin, inkontinenca ob občutku, da je uriniranje nujno

Urin, inkontinenca, popolna

 

Obstipacija, nevarnost za obstipacijo

Nezmožnost zadrževanja blata

Driska

 
21.) Naštej teorije, ki razlagajo vzroke staranja!

 

Genetska teorija, teorija mutacij-sprememb, teorija obrabe in poškodb, mrežna teorija staranja, teorija imunskega sistema, enoorganska teorija, teorija staranja

 

22.) Naštej razširjeno vlogo med. sestre v gerontološki zdravstveni negi!

 

  • Vloga terapevta
  • Vloga negovalca
  • Vloga vzgojitelja
  • Vloga zagovornika
  • Vloga raziskovalca

 

Vloga terapevta – pomagati pri nesposobnosti, vzpodbujati preostale sposobnosti, izredno pomembna je kakovostna terapevtska komunikacija.

Vloga negovalca – pri obolenju medicinska sestra sodeluje v procesu zdravljenja, ozdravitve. V zadnji fazi ga spremlja v procesu umiranja.

Vloga vzgojitelja – pomagati v razumevanju procesa staranja. Naučiti se kako ohranjati zdravje, kako zaznati nevarnosti,  zdravstveno vzgojno delovati.

Vloga zagovornika – zagovarjati stališča starostnika, ko to sam več ne zmore, dobra komunikacija s svojci in za starostnika pomembnimi Ijudmi, znati timsko in multidisciplinarno sodelovati.

Vloga raziskovalca – veliko je možnosti raziskovanja glede staranja in odnosa do staranja. možnosti kakovostnega življenja v starosti, kakovostne gerontološke zdravstvene nege in dostojne smrti.

 

23.) Staranje je proces, ki poteka od 65. leta naprej:

a) pravilno
b) ni pravilno

 

24.) Veda o starostnikih se imenuje… (pravilno gerontologija, geriatrija)

GERONTOLOGIJA: je veda, ki proučuje fenomene staranja

 

25.) V kolikih dimenzijah gledamo kakovost zdravstvene nege?

 

Kakovost zdravstvene nege lahko gledamo v treh dimenzijah:

-Kakovost metodologije in tehnologije dela, ki jo označujejo: učinkovitost, strokovnost, spretnost, varnost, skrbnost, primernost,

-Kakovost zaposlenih – medsebojni odnosi strokovnost, ki se kaže v sposobnostih zaposlenih spoštovati osebnost pacienta, zaupanju, posredovanju ustreznih informacij, pacientovi avtonomiji, enakopravnosti,

-Kakovost organiziranja, ki jo označujejo varnost, udobnost,

neprekinjenost, učinkovitost in opremljenost (Zaletel, 2004).
 

 

 

26.) Starost je…?

 

Je čas, ki je potekel od trenutka nastanka človeka ali nekega živega bitja.

Starost ni bolezen, je fiziološki pojav živih bitij

Je proces in obdobje, ki zahteva več kot zdravljenje simptomov bolezni ali pomoč v izgubljanju avtonomnosti v življenjskih aktivnostih

Je zavedanje dejstva, da so in da potrebujejo več

Starejši človek je formirana, izkušena in edinstvena osebnost
27.) Nujnost dokumentacije v vseh fazah procesa ZN

Nujnost dokumentiranja v vseh fazah PZN, s tem se zagotavlja kontinuiteto dela v ZN, omogočena je individualnost ZN in vrednotenje.  

Namen je pomnjenje informacij, ki so pomembne za ocenjevanje, načrtovanje, izvajanje in evalvacijo ZN. Je osnova za (komunikacijo, zagotavljanje kakovosti, zakonita odgovornost,raziskovanje).

  • Komunikacija(pac. dokumentacija omogoča komunikacijo med člani tima,omogoča kontinuirano ZN, ustrezno dokumentirani podatki sporočajo kadru o pac. stanju, odgovoru na bolezen, ZN in rezultatih le-te).
  • Zagotavljanje kakovosti(dobra dokumentacija je osnova kvalitetnega pridobivanja podatkov, predpogoj za evalvacijo).
  • Zakonita odgovornost(dokumentacija služi pridobivanju uradnih evidenc na osnovi katerih MS odgovarjajo za svoje delo. MS so odgovorne za nestrokovno delo in napake pred zakonom.
  • Raziskovanje(dokumentiranje je način pridobivanja podatkov za raziskovanje v ZN). Raziskave so pomembne od popolnih podatkov o pacientu. Raziskovalci ugotovijo trend in napovejo potrebe po ZN.

28.) Avtoimunska teorija!

 

Deli imunskega sistema –  priželjc in imunsko odgovorne celice, so v kostnem mozgu prizadete s procesom staranja. Zaradi zmanjšanja imunskega sistema, povezanega s staranjem, imajo starejši zmanjšano odpornost in hkrati višje tveganje za raka in avtoimunske bolezni. Glede na teorijo odpornosti, lahko zrnanjšano imunsko delovanje privede do povečanega avtoimunskega odziva. Pri avtoimunosti telo proizvaja protitelesa proti sebi. Avtoimunska teorija lahko pri starejših izzove alergijo tudi na hrano. Genetske motnje proizvajajo protitelesa, ki povzročajo avtoimunost.

 

 

 

 

29.) Možne negovalne diagnoze pri prehranjevanju in pitju!

Neuravnovešena prehrana, več kot telo potrebuje

Neuravnovešena prehrana, manj kot telo potrebuje

Hujšanje

Nepopolno požiranje

Nausea

Aspiracija, nevarnost za aspiracijo

Nepopolna ustna sluznica (specificirati)

Tekočina, prenizek volumen tekočine

Tekočina, nevarnost za neuravnovešen volumen tekočine

Hranjenje, nezmažnost samostojnega hranjenja

Deficit v samonegi – hranjenje

Neustrezen odnos do hrane (demenca)
30.) Naštej teorije staranja (3)!

 

Teorije, ki razlagajo proces staranja so:

– biološke teorije staranja,

– psihološke teorije staranja,

– sociološke teorije staranja.

31.) Psihološka teorija, ena v zvezi s kemijo…

Psihološka teorija se dotika koncepta motivacije in človekovih potreb (hirearhija po Maslowu – najbolj uporabna teorija v gerontologiji). 5 kategorij potreb, najprej morajo biti zadovoljene nižje (pomembne), potem se pojavijo višje.

Psihološke teorije trdijo, da je človek star toliko, kolikor se starega počuti (zato tako velike razlike med ljudmi). Počutje v starosti pa je dovisno od stopnje človekove samozavesti, samozaupanja, kulturnih navad, življenjskega optimizma ter uspešnosti reševanja problemov.

ALI TO SPODAJ !!

  • Gre za osebnostno strukturo posameznika in dejavnike, ki vplivajo na razvoj osebnosti.
  •  Počutje v starosti je odvisno od stopnje človekove samozavesti, samozaupanja, kulturnih navad, življenjskega optimizma, ter prilagajanja reševanja problemov.
  • Pomembno je koliko sožitja z drugimi lahko zgradi posameznik Osebnostno manj zreli se prej starajo, tisti z veliko življenjske energije pa pozneje .
  • Psihološke teorije trdijo, da je človek star toliko, kolikor starega se počuti, prav zato obstajajo velikanske razlike med ljudmi. Gre za počutje, ste stari toliko kot se počutite. V to teorijo vključimo učenje, spomin, čustvo, inteligenco in motivacijo.

Ta teorija se dotika koncepta motivacije in človeških potreb.  Maslowa teorija potreb je ena najbolj uporabnih teorij v gerontologiji. Maslow navaja 5 kategorij osnovnih življenjskih potreb od najnižje do najvišje: psihološke potrebe, zaščita in varnost, ljubezen in pripadnost, samozavest, samoaktivnost. Maslow meni, da so nižje prioritele bolj pomembne od višjih.
32.) Pri katerih aktivnostih starostnik potrebuje pomoč?

Prehranjevanje in pitje, miselni procesi- pomnenje, spanje in počitek, gibanje in ustrezna lega, varnost, osebna higiena, odvajanje in izločanje.

 

33.) Katerega leta je v slo nastala depopulacija?

 

Leta 1993 prvič v Sloveniji depopulacija

Živorojenih otrok 19.793, Umrlih 20 012 (219)

 

 

34.) Medicinska gerontologija in geriatrija (s čim se ukvarjata)?

 

Proučuje in se ukvarja z medicinskimi-zdravstvenimi problemi staranja in starosti, ter vpliv teh problemov na razvoj in organizacijo zdravstvenega varstva. Pomembno je, da zdravstveni delavci, ki se ukvarjajo z gerontologijo nenehno med seboj sodelujejo, raziskujejo in izboljšujejo položaj starostnika, da se na stara leta dobro počuti v svoji sredini. Svoja spoznanja naj skrbno analizirajo in proučijo preden jih uvajajo v prakso.

 

35.) Med medicinske teorije, ki razlagajo proces staranja, spadajo...

 

Gerontološke medicinske teorije poskušajo pojasniti tudi, kako biološke spremembe, povezane s staranjem vplivajo na psihološko delovanje človeškega telesa. Biogerontologija je mlajša specialna podveda, ki poskuša najti povezave med specialnimi boleznimi in starostnimi procesi . Ugotavljajo, kako je povezano staranje in bolezenski procesi. Predvsem so pomembne navzkrižne povezave. Povečuje se poudarek na individualni spremenljivosti.(Teorija navzkrižne povezave, teorija prostih radikalov)     

[wp_ad_camp_1]

–          Razvoj teorije funkcionalnega zdravja je posebej pomemben, saj predstavlja temelj teorij funkcionalnih posledic, ki so pomembne ali narekujejo potrebo po gerontološki zdravstveni negi.

Med  skupine teorij, ki razlagajo proces staranja spadajo:

–          biološke

–          sociološke

–          psihološke teorije staranja

 

 

 

 

 

36.)Biogerontologija je… ?

 

Je mlajša specialna podveda, ki poskuša najti povezave med specialnimi boleznimi in starostnimi procesi . Ugotavljajo, kako je povezano staranje in bolezenski procesi. Predvsem so pomembne navzkrižne povezave. Povečuje se poudarek na individualni spremenljivosti.

 

 

37.) Teorija navzkrižne povezave!

Teorija predvideva, da se molekularne strukture, ki so ponavadi ločene, lahko med seboj povežejo s pomočjo kemičnih reakcij. Posamezno vejo DNK molekule veže navzkrižni člen, nato jo poškoduje. V normalnih pogojih se aktivirajo naravni obrambni mehanizmi, ki škodo popravijo, z naraščajočo starostjo slednji mehanizmi oslabijo, navzkrižne povezave se nadaljujejo, dokler ne nastopi nepopravljiva škoda. Nakopičijo se navzkrižne komponenteàpovzročajo:

–     mutacije v celicah,

–     onemogočajo prenos ionov,

–     proteinski sistem postane neprilagodijiv in neučinkovit.

Ta teorija pomaga razumevanju arterioskleroze in starostnih sprememb kože.
38.) Kje nastajajo prosti radikali?

 

•     v navadnem metabolizmu

•     kot reakcija na sevanje

•     v verižni reakciji z ostalimi prostimi radikali.

•     pri oksidaciji nekaterih onesnaževalcev okolja (ozon, posamezni

onesnaževalci zraka, pesticidi)
39.) Psihološke in sociološke teorije!

 

Psihološka teorija staranja

Gre za osebnostno strukturo posameznika in dejavnike, ki vplivajo na razvoj osebnosti. Počutje v starosti je odvisno od stopnje človekove samozavesti, samozaupanja, kulturnih navad, življenjskega optimizma, ter prilagajanja reševanju problemov. Pomembno je, koliko sožitja z drugimi lahko zgradi posameznik. Osebnostno manj zreli se prej starajo, tisti z veliko življenjske energije pa pozneje Psihološke teorije trdijo, da je človek star toliko, kolikor starega se počuti, prav zato obstajajo velikanske razlike med ljudmi. Gre za počutje, da ste stari toliko, kot se počutite. V to teorijo vključimo učenje, spomin, čustvo, inteligenco in motivacijo.

Ta teorija se dotika koncepta motivacije in človeških potreb.  Maslowa teorija potreb je ena najbolj uporabnih teorij v gerontologiji. Maslow navaja 5 kategorij osnovnih življenjskih potreb od najnižje do najvišje: psihološke potrebe, zaščita in varnost, ljubezen in pripadnost, samozavest, samoaktivnost. Maslow meni, da so nižje prioritete bolj pomembne od višjih.

 

Sociološka teorija staranja

Govori o spremembah osebnosti v procesu staranja, kako vpliva odnos med človekom in njegovim sociološkim okoljem. Znati moramo opazovati odnos med človekom in njegovim socialnim okoljem. Od starejših odhajajo na svojo življenjsko pot njihovi otroci, obiski postajajo redkejši, pojavlja se občutek odvečnosti in nepomembnosti. Razkrivajo edinstvene načine, kako se starejši spopadajo napr. s stresom, ki je v bolezni prisoten. Proučuje se, kako naj se doseže zdravo staranje. Ni smiselno se osredotočiti le na starejša leta, pripravljanje na staranje naj zajame čas od 40 do 60 leta. To se kaže tudi s povečanim številom porodov po 40 letu starosti. S porodom se danes že povprečno odlaša za 10 let in tudi posamezni primeri do 20 let.

Koledarska (kronološka starost); je starost določena z rojstnim datumom in nanjo ne moremo vplivati.

40.) 21. stoletje (??)

♦        Geografsko so posebni zavodi neenakomerno razporejeni- zvečine so v severovzhodnem delu Slovenije, osrednja (ljubljanska) regija in Gorenjska pa sta povsem nepokriti.

♦        Premik od institucionalnega k skupnostnim oblikam varstva je ustaljena praksa v večini zahodnih držav.

♦        Naša zakonodaja varuje ljudi to skupino ljudi in ji na deklarativni ravni ob pravici do socialne varnosti, do socialnih zdravstvenih in drugih storitev zagotavlja tudi pravico do vključenosti in dostojanstva.

♦        Ko gremo od pisnih dokumentov k izvedbenim,manj vidimo operativnih rešitve, ki bi to v resnici tudi zagotavljaje.

♦        V zakonodaji ni dobro določen način omejevanja prostosti(kako zagotavljati svobodo in nadzorovati tveganje).

♦        Statusi, ki bi podpirali vključevanje v skupnost, so pomanjkljivi.

♦        Zakoni sicer omogočajo inovacije, a jih ne spodbujajo.

Normativi in standardi storitev so nedorečeni, ljudem nerazumljivi in pomanjkljivo določeni

41.) Preventiva!

Z različnimi dejavnostmi želimo doseči kakovostno starost, ki ni združena z boleznijo.

Preventivne dejavnosti v:

–          srednjem življenjskem obdobju (trenirati svoj spomin, ostati fizično aktiven, zdravo prehranjevanje, odprava slabih navad)

–          v starostnem obdobju (kakovostni način življenja, ki preprečuje najpogostejše bolezni in bolezenska stanja po 60. l. starosti)

–          preventiva v poznem življ. obdobju (temelji na poznavanju deficitarnih stanj v organizmu, ki so značilna za pozno življjenjsko obdobje – gre za preventivne dejavnosti na fizičnem, psihičnem in socialnem področju)

 

 

 

 

41.a ) PREVENTIVA V SREDNJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU

Srednje življenjsko obdobje je čas, kjer se moramo začeti sistematično pripravljati na starost.

Običajno navade iz otroštva sledijo v starost. Preprečevati je potrebno bolezni, ki pospešujejo proces staranja in spoznavati dejavnike tveganja v zvezi z boleznimi srca, obtočil (arterioskleroza), dihal, centralnega živčnega sistema, žlez z notranjim izločanjem, prebavil in gibal.Če bi odpravili bolezni, ki pestijo človeštvo v srednji generaciji je Gverille leta 1976 ugotovil, da bi medicina podaljšala povprečno življenjsko dobo za cca. 20 let.

 

Začeti upoštevati napotke za zdravo starost ((Klinika Mayo)

 

Trenirati svoj spomin (možganske celice s starostjo ne umirajo, odprti za nove možnosti učenja, večja duševna in telesna stimulacija.

Ostati fizično aktiven (redna telovadba oz telesna aktivnost, ki pomaga živeti dlje kakovostnejše).

Prehranjevati si zdravo (sadje, zelenjava, polnozrnati žitni izdelki, omejitev

nasičenih maščob, sladkor in sol).

Odpraviti slabe navade (kajenje, alkohol in drugo).

Pazite na svoje razpoloženje (osredotočiti se v življenju na tisto kar je pomembno, znebiti se nepomembnega Loretta la Roche v knjigi:

Sprostitev leta 1998 ugotavlja: »Še nihče ni na svoji smrtni postelji

obžaloval, da se je preveč smejal« )

Gojiti duhovnost (ni pomembno kako se imenuje »višja sila«,

pomembno je poznati svojo duhovnost Raziskave kažejo, da tisti,

ki v kaj zaupajo, lažje prenašajo življenjske preizkušnje.

Ostati  povezan (postati del družbenih mrež prijateljev in družinskih članov, prostovoljna dejavnost, skupine za samopomoč.Raziskave v ZDA ugotavljajo, da ljudje stari nad 75 let, ki živijo sami je smrtnost dvakrat večja kot pri ostalih).

Načrtovati v naprej (finančne zadeve, način življenja, določiti vse kajje za posameznika pomembno (oporoka), zagotoviti si sredstva za življenjski slog).

 

41.b ) PREVENTIVA V STAROSTNEM OBDOBJU

Vse šteje, ne le to kar predvideva datum rojstva Kakovostni način življenja- navade, mišljenja, izkušnje in pristopi, ki si jih posameznik zbere na poti skozi življenje.

 

Preprečuje najpogostejše bolezni in bolezenska stanja po 60 letu starosti Ugotovljeno je, da se v starosti pojavljajo iste bolezni kakor v srednjih letih, vendar se nekatere pojavljajo pogosleje.

 

Glavni vzroki so: starostna sprememba tkiv- katabolni procesi, neustrezna prehrana, pomanjkanje prilagajanja na okolje, spremenjen obrambni mehanizem organizma in psihosocialne življenjsko spremenjene razmere.

 

 

 

41.c) PREVENTIVA V POZNEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU

Temelji na podrobnejšem poznavanju določenih deficitarnih stanj v organizmu značilno za pozno življenjsko obdobje.

 

Preventiva le- teh je zelo kompleksna, saj je nastanek posameznih deficitarnih stanj povezan s psihičnimi, fizičnimi in socialnimi problemi v starosti. Prav zaradi tega še posebej preventivne dejavnosti segajo v fizično, psihično in socialno področje.
42.) Projekcija prebivalstva v SLO za leto 2020 napoveduje…

 

Projekcija prebivalstva v SLO za leto 2020 napoveduje 19,4 % starega prebivalstva to je ljudi starejših od 64 let.


43.) Delitev gerontologije!

 

Delimo jo na tri velike skupine:

Socialna gerontologija, medicinska klinična geriatrija in gerontologija, eksperimentalna gerontologija.

44.) Značilnosti srednjega življenjskega obdobja!

Srednje življenjsko obdobje je čas, kjer se moramo začeti sistematično pripravljati na starost.

Običajno navade iz otroštva sledijo v starost. Preprečevati je potrebno bolezni, ki pospešujejo proces staranja in spoznavati dejavnike tveganja v zvezi z boleznimi srca, obtočil (arterioskleroza), dihal, centralnega živčnega sistema, žlez z notranjim izločanjem, prebavil in gibal.

Če bi odpravili bolezni, ki pestijo človeštvo v srednji generaciji je Gverille leta 1976 ugotovil, da bi medicina podaljšala povprečno življenjsko dobo za cca. 20 let.

 

 

45.) Kateri dejavniki sodelujejo pri teoriji obrabe in poškodb?

 

Zlasti prosti radikali. ,staranje je bodisi posledica genetskih lastnosti (mutacije somatskih celic, napake v zgradbi beljakovin, kopičenje presnovnih odpadkov ali škode, ki jo povzročajo O2 prosti radikali),dejavniki okolja (ionizirajoče sevanje, strupene snovi- aldehidi, ketoni), mikroorganizmi, lahko pa nastane zaradi njihove medsebojne interakcije.

 

46.) Kaj je apoptoza?

 

Je programirana celična smrt. Procesi kot pri staranju pomembni pri nastanku mnogih bolezni, ki so povezane z upadanjem funkcij. npr-pešanje srca, ledvic, jeter, sladkorna bolezen, parkinsonova bolezen.

 

47.) Kaj je demenca?

 

Kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje.Posledica možganske bolezni ali okvare, pojavi se brez motenj zavesti.
48.) Znaki, oblike, stadiji demence!

 

Alzheimerjeva, multiinfarktna, kombinirana oblika.

Demenca z Lewijemi telesci, subkortikalna ter presnovno-toksična demenca, Pickova, Parkinsonova, Huntingtonova demenca, možganski tumorji, sifilis, pozna shizofrenija, Creutzfeld-Jakobova demenca.

Začetni stadij(blaga demenca);

  • depresivnost,
  • nespečnost,
  • osebnostne spremembe
  • moten kratkoročen spomin
  • motnje govora.

 

Napredujoči st. (srednje razvita demenca)

  • vedenjske motnje
  • psihične motnje
  • začetek inkontinence
  • moten dolgoročen spomin
  • motena orientacija

 

Končni.st(povsem razvita demenca)

  • inkontinenca
  • ugašanje telesnih funkcij
  • Ø huda izguba spomina

 

 

49.) Ali starost vpliva na demenco?

 

Demenca je bolezen starosti. S starostjo se namreč tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1 odstotek ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60 odstotkov ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Pri tej obliki ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

 Da vpliva!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja