Je eden izmed najpogostejših simtomov v nevrologiji, je problem, ki ga v nevrološko ambulanto prenaša vsak 4 pacient.
Je vodilni ali spremljajoči simptom številnih bolezni ter je neredko diagnostični, terapevtski in tudi socialni problem.
Občutljivi deli na bolečino so: koža mišice periost večje arterije venski sinusi trda možganska ovojnica na lobanjskem dnu
živci s senzibilnim nitjem (V, IX, X ter prve tri vratne korenine). neobčutljivi deli so: možgani, ependim in horioidni pletež.
Danes poznamo različne kvalifikacije glavobolov in sicer po etioloških vidikih, po fenomenologiji ter po lokalizaciji bolečin.
Mednarodna zveza za glavobol je predlagala klasifikacijo v 13 skupin:
-migrena
-glavobol tenzijskega tipa
-glavobol v rafalih in kronična paroksizmalna hemikranija
-mešani glavoboli, ki niso povezani s strukturo okvaro / boleznijo (pri kašljanju, ekstremnih fizičnih naporih, različni zunanji dražeči faktorji),
-glavobol, povezan s poškodbo glave
-glavobol, povezan z boleznimi ožilja (subduralni hematom, vnetje arterij, naglo zvišan RR).
-glavoboli, povezani z intrakranialnimi boleznimi (z izjemo žilnih) -hidrocefalus
-glavobol, zaradi učinkovanja kemičnih snovi ali njihove ukinitve
-glavobol, povezan z okužbami zunaj glave
-glavobol, povezan s presnovno motnjo
-glavobol ali obrazna bolečina, povezana z motnjo /okvaro/ boleznijo lobanje, vratu, oči, ušes, nosu, sinusov, zob, ustne votline ali drugih struktur obraza ali lobanje
-nevralgije možg. živcev in korenin ter bolečina zaradi deaferentacije
-nerazvrstljiv glavobol.
MIGRENA
Je periodično, recidivantno, pogosto enostransko javljanje glavobola, pri katerem sta izražena navzeja in bruhanje.
Lahko se pojavi že v otroški dobi, najpogosteje pa v zreli življenjski dobi, najpogosteje pri ženskah kot pri moških (4:1).
Biokemična dogajanja med migrenskim napadom je takšno:
V začetku napada pride zaradi izločanja serotonina iz njegovih depojev do vazokonstrikcije; sočasno pa se osvobaja iz mastocitov histamin, ki s serotoninom zvišuje kapilarno permeabilnost in pride do vazodilatacije, to povzroča hude bolečine.
Bifazični potek z auro:
-val depolarizacije kortikalnih nevronov (”spreading depression”)
-zmanjšan regionalni krvni obtok v obliki, ki poteka od okscipitalnega do frontalnega režnja).
Snovi, ki osvobajajo 5-HT relising faktor in povzročajo napad so:
rdeče vino, orehi, mandeljni, sir, čokolada, kakav, mastno meso, zato se pri ljudeh, ki imajo pogosto napade migrene ne smejo uživati.Tudi stresna situacija je provokativni faktor (zelo pogosto pride do migrene med vikendom ali pa ob dopustu) v fazi sproščanja.
Klinična slika:
Bolečina, ki se pojavi je lokalizirana na obeh straneh, temporalno, pulzarijoča, pojavi se fotosenzibilnost (ne prenaša svetlobnih in akustičnih dražljajev), povzroči se navzeja in kasneje smrt, bolnik zaspi po napadu, ki traja največ 72ur (če traja več kot 72 ur – MIGRENSKI STATUS), se bolečina umiri, a bolnik se počuti utrujenega. Pri napadu se mora bolnik čimprej ulečt, v sobi naj bo tema, mir, damo mu led na glavo in pa terapijo.
Če pacient vzame terapijo, ko ima avro, se lahko napad skrajša.
Delitev migrena na:
-migrena brez avre je najpogostejša in prisotna je tipična kl. slika,
-migrena z auro je tista oblika, pri kateri so prisotni pred samim napadom določeni žariščni znaki pred samim napadom.
Diagnostika:
-klinična slika
-EEG
-transkranialni dopler(TCD)
-MR angiografija
Terapija:je lahko farmakološka (z določenimi zdravili) in nefarmakološka.
TENZIJSKI GLAVOBOL
Gre za glavobol v obliki stezanja ali pritiska, ki je sprva epizodičen in povezan s stresom pozneje pa preide v kronično obliko in se pojavlja skoraj vsak dan.
Vzroki: perikranialne mišične motnje, psihični faktorji, emocionalni dejavniki.
Bolečina je lahko topa in trajna, spreminja intenzivnost. Bolnik jo opisuje predvsem kot stezajočo bolečino v zatilju in čelnem predelu. Včasih jo lokalizira na vrhu temen in opisuje pritisk, ki bo raznesel glavo. Poteka brez nevroloških izpadov. Večkrat je prisotna lažja fotofobija.
GLAVOBOL V RAFALIH-HORTONOV GLAVOBOL
Glavobol v rafalih se javlja kot intenziven, kratkotrajen glavobol v obliki hemikranije vedno na isti strani, tipično nekajkrat na dan, traja 25-20 min., lahko se ponavlja nekaj tednov.
Provokativna faktorja sta nikotin in uživanje alkohola.
Se pojavlja občasno, pogosteje pri moških, kot pri ženskah, ponoči-ga zbudi iznenada dosežejo maksimum v 20 min. in izvenijo po uri ali dveh, lokaliziran v sencih in pojavlja se periodično.
Na tisti strani, kjer se pojavi je prisotna tudi rdečina veznice, nabrekla nosna sluznica in solzenje ter bruhanje, Hornerjev sindrom, ki je sestavljen iz ptoza (povešena očesna veka), miosa (zožena očesna veznica), endophtalmosa (odsotnost znojenja).
TERAPIJA GLAVOBOLA: acetilsalicilna terepija (Aspirin), metoclopramid (Reglan), domperodon (Tametil), ibuprofen (Brufen) naproxen sodium (Naprosyn) sodium dielofenac (Naklofen) paracetamol (lekadol)
PREVENTIVA NAPADOV propramolol metoprorol (Bloxan) kalcijevi antagonisti naproxen